november IS P Edmund 17 T Qregorij, «ndt 18 8 Roman 19 0 Elizabeta 20 P Feliks Val. * M 8 DsftOTanjte M. D. 52 N 25. jroblnk. JS P Element 14 T Janez od krila 25 S Katarina 2« C Zahvalni dan 27 P Maksilnij 28 S Stefan, ml. Q 29 N 1. advcntna 80 P Andrej,, ap. IKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Gesto: Z« vero in narod — ta pravico in resnioo — od boja d« emageJ l& šli>v. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v otgaoi; zapadne slov. zveze v denver, golo, in slovenske ženske zveze v z edin jenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJU'BfeJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIM. ŠTEV. (NO.) 233. ■r.mv-T,: CHICAGO, ILL., SREDA, 25. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 193S LETNIK (VOL.) XLV Evropa ugiba, kdaj namerava Nemčija udariti in na kate- \j i D17T/l CT ro državo. — V poštev pride predvsem Rusija in v to *" /II I I/O I svrho stoji Nemčija na vodilnem mestu v protikomu-nistični propagandi v Evropi. — Rusija se ne more zanesti na kako pomoč od drugih držav. V FRANCIJI Riga, Latvija. — Evropa je danes prepričana, da bo bodoči vojni, o kateri S strahom sluti, da se čimdalje hitrejše približuje, dala Nemčija prvi povod. Ne obstoja torej več toliko vprašanje, ali bo Nemčija udarila, marveč kdaj bo Udarila in koga bo najprej Udarila. Vsa politika Nemčije v zadnjih časih jasno kaže, da je ekspanzivna, da gre namreč za tem, da si pridobi novih krajev, v katerih bo mogla dobiti surovega materijala ki ga tako krvavo potrebuje za svojo industrijo, in iz tega sledi, da mora biti njena politika napadalna. Ugiba se, katera država bo postala prva žrtev te nemške politike. Rusija je prepričana, da je nazijska ost naperjena predvsem proti njej. Po bogati ruski zemlji se nazijem sline cede, kar se je jasno razvidelo iz govora, ki ga je imel Hitler nedavno v Niirembergu. Ker bi pa le preveč roparsko izgledalo, ako bi Nemčija uda-rila na Rusijo z javnim načrtom, da si osvoji njeno zemljo, se poslužuje drugega trika, namreč, da izrablja evropsko javno mnenje, ki je nasprotno komunizmu, in se postavlja na čelo borbe proti komunizmu; ako ob takem razpoloženju v Evropi udari na Rusijo, upa, da bo žela splošno priznanje in da ji tudi nihče ne bo dosti nasprotoval, ako si osvoji kaj ozemlja osovraženih boljševikov. Rusija vidi vso to prefrigajo igro nazijev in vidi tudi, šanju plač. kako jim- Evropa naseda. Pred nedavnim še osamljena Nemčija si je pridobila zdaj Že število zaveznic, bodisi, da so direktno v njenem taboru, bodisi, da bi ostale proti njej Smrt ministra Salengro poglobila razkol. NEMEC 0BS0- irir ¥/ nrjCin Pariz, Francija. — Samo-jLlS V ' KUOiJi |umor ministra Salengro je po-______i stal izrazito politična afera. To Nov srd v Berlinu nad smrtno !se Je Jasno videlo v nedeljo ob obsodbo nad Nemcem. —o— Moskva, Rusija. — Siloviti diplomatski protesti, ki je jih je zadnje čase pošiljala nazijska vlada sovjetom proti aretaciji 23 nemških državljanov, 'Pot in da se izvede brezobziren so imeli malo vpliva na rusko pritisk na fašistične in konser-sodišče v Novosibirsk. Tamkaj vativne elemente. Na zborova-je bil namreč obsojen na smrt nJu se Je tudi javno zahtevalo, neki nemški inženir, po imenu'da P°šlie Francija podporo v E. Stickling, spoznan krivim' orožJu španski vladi. demonstracijah, ki so se priredile v tem mestu istočasno, ko se je vršil v mestu Lille pogreb pokojnega ministra. Radikalci so pri tem zahtevali, da nastopi Francija izrazito levičarsko VARNOSTNI PREDLOGI ZA AVTOMOBILISTE Chicago, 111, — Prihodnji illinoiški zakonodaji, ki se se- j stane začetkom januarja, se I - bodo stavili razni predlogi za j Po dvadnevnem miru vsled NOVO OB STRELJEVANJE preprečevanje avtomobilskih nesreč. Chicago Motor club bo med drugim zahteval, da se-sprejme zakon, po katerem bo moral imeti vsak-,, posebno licenco, ako bo hotel voziti avto, in ta licenca se sme iz- slabega vremena se boji v ponedeljek obnovili s po dvojeno ljutostjo. 1% Jtx^slavffe, Spet velik požar v Slovenskih goricah, ki je težko prizadel tri gospodarje. — Tragična smrt gospodarja pri Grosupljem. — Dva jugoslovanska škofa v avdijenci pri papežu. — Vesti in novice iz domovine. sabotaže. Enaka obsodba se je izrekla tudi nad osmimi ruskimi inženirji. Kakor govore poročila iz Berlina, je dala ta ob- Perpignan, Francija. — sodba povod za nov izbruh na- Francoski begunci, katerih se MAŠČEVANJE NAD NEMCI IN ITALIJANI Madrid, Španija. nedeljek je mesto Madrid znova občutilo vso grozoto vojne, dati le tistim, ki so sposobni Tekom sobote in nedelje je bi- čer je nenadoma izbruhnil voziti in stari najmanj 15 let. l Pri Sv. Ani v SI. goricah je V po- gorelo Sv. Ana v SI. goricah, 81. okt. — V četrtek okoli 9 zve- lo namreč slabo in megleno | požar pri posestnici Horvot vreme in to je povzročilo neko- j jvani {z Zg. Žerjavcih v Slcv. liko oddiha, toda, ko se je v gor Zaradi močnega vetra in KRI7EM SiVFTA Ponedel->ek vreme raz.)'asnilo> so,zaradi bližine s slamo kritih IIM\1£*UIV£ UT l4l r»|se napadi z vso ljutostjo ob-|hiš se je požar z naglico raz- , p Inovili. Uporniki sipljejo iz zra- giril ter objei stanovanjsko !a; Kusija - Osred- ka -n kanonov 0genj na me- hišo in gospodarsko poslopje, nji odbor komunistične stran-i . . • , ® « \ , . , ,, , ,sto. i ki je last pos, Sumana. Kmalu ke je preteklo nedeljo odredi , TT . v. , . .... i . , v.. „ • , • , v Uporniki so ocividno opusti- 'na to se je požar pojavil ze da izključitev iz stranke se ni H dovolj tehten vzrok, da bi moral kak delavec tudi svoje zijev proti sovjetom in slišijo se zahteve, da se Ukinejo od-nošaji z Rusijo. -o- MORNARIŠKA STAVKA SE ŠIRI San Francisco, Cal. — Upanje, da se utegne v obstoječi mornariški stavki priti v kratkem do sporazuma, se je razblinilo, ko ste preteklo nedeljo še dve nadaljni uniji stopili v stavkarske vrste. Stavka je razširjena na vzhodno in žapadno obalo in ponekod je prišlo tudi do nemirov! Stav-karski duh se je pričel prijemati tudi drugih strok. Tako so objavili grobokopi in drugi pokopališki uslužbenci, da bodo prihodnji petek zastavkali, ako delodajalci ne bodo pristali na njih zahteve po zvi- je več sto izselilo iz španskega mesta Barcelone, ko so uporniki objavili, da bodo razstrelili mesto, pripovedujejo, da se je tamkajšnje prebivalstvo pričelo znašati nad Nemci in Italijani, kateri imajo svoje trgovine v mestu. Ko delo izgubiti; razveljavil je odpust več delavcev, zaposlenih pri trustu za nakup lanu. — Mexico City, Mehika. — Vlada si prizadeva, da prepreči izbruh stavke 16,000 petro-lejskih delavcev; ki je napovedana za prihodnjo nedeljo. li že vsako upanje, da bi mo- na poslopju posestnika Jožefa gli mesto obvarovati pred raz- Miheliča, kateremu je tudi po-dejanjem in ga kljub temu za- goi-ela hiša in gospodarsko vzeti. Ker pa vedo, da revolu- poslopje. Posestnici Horvot cija ne bo dobljena, dokler me-]iVani je zgorela poleg poslopij sto ne bo v njih rokah, je gotova stvar, da bodo ob njih prihodu -stale na mestu modernega mesta le še razvaline. Sicer pa je ta vojna, ki se tudi ena krava, dve svinji, perutnina, pohištvo krma itd. Viničarju Hobotu Andreju, ki je stanoval v Šumanovi vini-čarji, so zgorele kokoši, vsa UčUlH ičt uiuiuuum 11CUC1IU. „,,,,, i i v. v ., -i r> • i. -1 Delavstvo zahteva, da se ta in- » zacela k<* ^ba med dvema krma, zivez, itd^Pri posestniku dustrija popolnoma socijalizi-ra pod novim zakonom za razdelitev premoženja. Z AVTOMOBILOM V HIŠO Chicago, 111. — Fred Lad-wig, 328 W. 138th St., Riverside, je dobil v nedeljo zvečer nenavaden obisk. Neki avto je nevtralne, ako bi prisilo do [namreč treščil v okno njego-vojne. Zato se sovjeti tudi ne 'ga bungala, predrl steno in nato še tlak ter skoraj padel v klet. Čudno je to, ker ni bil pri vsem tem nihče ranjen. vdajajo nikakim negotovim Upom, da bi z njimi kaka druga država potegnila in, kakor ee je sovjetski komisar Litvi-( »ov sam izrazil, se zanašajo le. AMERIŠKI SOCIJALISTI SE na svojo lastno moč in ne računajo na pomoč od zunaj; se je objavilo, da ste Nemčija, _ Bukarešta, Rumuniia. — in Italija priznali uporniško jMed fašističnim dijaštvom se vlado, so razjarjeni Spanci' strujama v Španiji sami, za-dobila popolnoma mednarodni značaj. Na obeh straneh se bo- Avgustu Miheliču je tudi zgorela stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, kakor sanja, ki so v zvezi z odstavitvijo tržaškega škofa msgr. Fo-garja. Med tem je bil za začasnega upravnika tržaške škofije imenovan goriški nadškof msgr. Karlo Margotfi Kakor kaže gre sedaj za to, k io bo imenovan za novega tržaškega škofa. re množice tujezemskih elemen- tudi pohištvo, živež- in krma. tov, vojno orožje pa je itak Ker sta oba majhna posestni- pričeli napadati omenjene trgovine in jih večje število opu-stošili. SEDEČI STAVKARJI VZTRAJNI vodijo nabori prostovoljcev za | že skoraj docela tujezemskega , . i izvora pomoč spanskim upornikom, j Rekrutacija se vrši pod nadzorstvom iz Nemčije in prostovoljci bodo tudi poslani pre- PODJETNA DEKLINA Chicago, 111. — V noči na ko Nemčije v Španijo, kadar nedeljo je policija aretirala v !jih bo general Franco poklical. South Bend, Ind. •— Prizadevanja, da bi pregovorili MASLO POSTALO REDKOST stavkarje, naj zapustijo tovarno Bendix Products Corp., so ostala brezuspešna, in več sto V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Že v oktobru se je po vladni odred- stavkarjev še vedno vztraja v ^bi do skrajnosti skrčila količi-poslopju, katerega so zasedli v na surovega masla, ki se sme torek preteklega tedna, ko je ^prodajati posameznikom, v ne-izbruhnila stavka. Delavstvo [deljo pa je izšla nova zapo-zahteva, da se razpusti kom- ;ved, po kateri se ima celo ta panijska unija in da družba prizna zunanjo unijo. Vodstvo družbe nasprotno ppvdar- ka in uboga viničarja, je škoda tem bolj občutna, posebno sedaj na zimo. Na kraj požara so prihiteli gasilci od Sv. Lenarta in od Sv. Ane, vendar je zaradi vetra in pomanjkanja vode bilo gašenje težavno. Spet salunu na 145 W. North ave. . . ^^^ 20 let staro Eleanor Borger, ^ Je pokazala nujna potreba, ko se je bahala z revolverjem in s svojim junaštvom, češ, da je v zadnjih desetih dneh izvršila v Chicagi pet ropov. Dejala je, da je ukradla revolver nekemu šerifu blizu India-napolisa. Ta deklina je oblastem že znana kajti aprila meseca je bila izpuščena iz pičla količina skrčiti za na- newyorške državne kaznilnice daljnjih 20 odstotkov. Neki pod parolo; odsedeti bi bila vladni govornik se je svoje-jimela tam tri leta zaradi roja, da se ne bo pogajalo, do-'časno izrazil, da so za Nemce .panja. kler stavkarji ne bodo zapu- kanoni bolj važni kakor pa| -o- stili poslopja. maslo. SlRITF. AMER. SLOVENCA ČDAVT?r XT A CTOA^T PROTT ŠPAMC.TT OGREVAJO ZA ŠPANCE New York, — Eksekutivni Francija je bila še država, na j odbor ameriške socijalistične katero so nekoliko stavili svo- stranke je preteklo nedeljo v j® upanje, toda ta je pa po-'svojem zborovanju sklenil, da Rtala notranje tako slabotna jRe pošljejo španskim vladnim *n razdvojena, da bi v slučaju J četam bratski pozdravi in za-kake zunanje vojne utegnila v'gotovilo solidarnosti in podpore. nJe notranjosti izbruhniti po-j istočasno je odbor ožigosal dobna vojna, kakoršna zdaj pu- nevtralnostno stališče vlade stoši Španijo Na angleške diplomate se enako ni zanesti, kajti tem je Pfedvsem na tem ležeče, da Pfeprečijo izbruh vojne čim b°lj dolgo mogoče. Anglija se namreč zdaj s strahovito na-Elico oborožuje, da dohiti, kar dolgo zanemarjala, in odtod tako napeto delo njene diplo-^acije, da vojno prepreči, do-ona ne bo pripravljena, splošno pa Anglija ni poseb-n° naklonjena Rusiji, kolikor Zed. držav napram Španiji. vojni v neverjetno, da bi se postavila proti Nemčiji. Ako bi se torej točasno Nemčija odločila za udar, bi težko naletela na kak odpor, izvzemši od strani tiste države same, ki bi bila napadena. V poštev za to pa pride, kakor omenjeno, zlasti Rusija; v enaki nevarnosti pred nazijsko ekspanzijo je pa tudi Cehoslovaška. Vpraša- more iz izjav njenih držav-!nje je, ali bi si kdo upal pri-ikov razvideti, in je skoraj i skočiti zadnji na pomoč. Prizor iz bratomorne vojne v Španiji, ki kaže dva vladna vojaka na fronti v Aragonih blizu mesta Huesca. V tem odseku zadnje čase ni posebnih bojev, kajti obe stranki, vladna in uporniška, ste osredotočili svojo pozornost na Madrid sam in poslali tja vse razpoložljive sile. da posestniki oz. občine po-skrbe za cisterne. Na kak način je požar nastal, je nepojasnjeno. Ljudje sumijo, da je bil podtaknjen, kar se v Slovenskih goricah v zadnjem času pogostoma dogaja. Škoda požara znaša do 100.000 Din in je le za polovico krita z zavarovalnino. -o- Smrtna nesreča gospodarja Grosuplje, 1. nov. — V mirni kmečki vasici Rogatcu, ki leži na severni strani šentjurske občine, je gospodaril na lepem posestvu ugledni napredni posestnik Perme, po domače Jamnik. Te dni pa je pridni gospodar, kakor vsako . jutro, prvi vstal in šel v hlev krmit živino. Ko je stopal v skedenj po seno, je vladala še tema, da ni videl koraka pred seboj. Z vso silo je Perme zadel v oje. voza in se smrtno ponesrečil. Ugotovili so, da se je zadel naravnost v trebuh in si dvakrat pretrgal čreva. Tudi takojšnja pomoč bi bila zaman. Nesrečni mož je visel še nekaj dni med življenjem in smrtjo in ta ga je naposled rešila mučeništva. -o- Ljubljanski škof pri papežu Ljubljana, 8. nov. — Kakor se poroča iz Rima, je papež sprejel v avdijenco ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožma-na in krškega škofa dr. Sre-brniča. Kakor zatrjujejo vatikanski krogi se je avdijenca nanašala na vprašanja aveljav-ljenja jpklenjenega konkordata I a tudi na neka cerkvena vpra- Smrtna kosa V Šoštanju je umi 1 Josip Ropan, pekovski mojster in posestnik. — V Mariboru je umrl Franc Barta, upokojeni žandarmerijski ' stražmojster star 76 let. — V Majšpergu je umrla Marija Kopše, posestni-kova hči stara 28 let. — Na Pobrežju pri Mariboru je umrl Anton Kosec, železniški upokojenec star 61 let. -o- V grobnici je stanoval V Subotici so orožniki prijeli nevarnega vlomilca Antona Katona in še dva njegovega pomočnika. Katon je bi) zaradi vlomov in tatvin že večkrat kaznovan. Zadnje predrzne vlome pa je izvršil v Novem Sadu in okolici. Orožnikom je povedal, da je stanoval v neki stari grobnici na novosadskem pokopališču, kjer so pozneje našli tudi več nakradenih stvari. --o- Izsledeni roparji V zadnjem, časii so bili vlomi in tatvine v Halozah na dnevnem redu in kliub vestnemu poizvedovanju orožnikov, dolgo časa niso mogli storilcev izslediti. Končno se je orožnikom pri Sv. Barbari posrečilo da so jih zajeli in sicer so to 30 letni Rudolf Hrženjak, 69 letni Franc Haberka in 28 letna Bara Veit, vsi trije iz Ma-ruševca na Hrvatskem. Vodja tolpe je pa bil 36 letni Štefan Prasniški tudi iz Marušev-ca, kateri je pa pobegnil. -o- Drag krok Neki zasebnik iz Studencev pri Mariboru se je seznani) v neki tamošnji gostiln j i s tremi mlajšimi moškimi, s katerimi je vso noč popival, nato proti jutru pri mizi zaspal. Ko se je zjutraj prebudil s težko glavo, je opazil, da mu je izginilo iz listnice 4000 dinarjev. -o- Konj ga je brcnil V Braslovčah je 8 letni sin pismonoše Alojz Zaje pasel živino. Fant se je preveč približal konju, ki ga je nato brcnil v glavo s tako močjo, da mu je zdrobil lobanjo. Smrtnone-varno ranjenega so odpeljali v celjsko bolnico. -o- List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev \ \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki. Btran tf »AMERJKANSKI SLOVENEC Sre'da, 25. novembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina* ..$5.00 _ 2.S0 . 1.50 Za celo leto________________ Za pol leta______ Za četrt leta_______________ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto________$6.00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta________1.75 Posamezna številka_________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidav*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________ For half a year__ For three months___ ..$5.00 . 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year____3.00 For three months____1-75 Single copy____ ______3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured- 1 ništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zahvalni dan Jutri v četrtek dne 26. novembra bomo slavili v Združenih državah takozvani (Thanksgiving Day) Zahvalni dan. Ime tega dneva že samo pove, kaj ta dan predstavlja. Ta dan so določili že prvi pijonirji v Ameriki, ki so se naselili v tem novem svetu pred več kakor 300 leti. Leta 1621, je razglasil prvi Thanksgiving Day v tem novem svetu governer William Bradford v Plymouth, Novi Angliji. Bilo je v pozni jeseni, ko so prvi pijonirji priseljenci iz Anglije pospravili žetev in druge pridelke s polja. Pridelek je bil obilen. Zlasti je bilo tiste čase vse polno puranov, katere so priseljenci lovili na vse načine. Imeli so dovolj svežega mesa, pa so purane tudi prekajevali in kot take spravili za zimo. Zapiski tiste prve proslave zahvalnega dne poročajo tako le: "Naši pridelki so pospravljeni. Guverner Bradford je poslal štiri može lovce na lov, da nalovijo puranov, fazanov in drugih ptic. V enem dnevu so nalovili toliko perutnine, da je zadostovalo za skoro enotedensko gostijo. Med nas je prišlo okrog 90 Indijancev s svojim kraljem Massasoyt, ki so se z nami gostili skoro tri dni. Nato so šli na lov in ubili pet velikih srn, katere so podarili našemu guvernerju. Letina je bila v tem letu res tako obilna, da je bilo vsega v izobilju in smo si le želeli,da bi mogli drugi k nam in si delili z nami te velike dobrote, ki jih je nam naklonila Božja Dobrota." Zahvalni dnevi so bili potem določeni vsaki pot sproti po guvernerjih in dragih voditeljih. Leta 1795. pa je prvi predsednik George Washington izdal poziv za splošni narodni praznik za Zahvalni dan. Takrat se je celokupni tedanji narod zahvalil Bogu za pomoč v velikih težkih dneh revolucije in popolne osvoboditve izpod tujega jarma. Od tedaj naprej je Zahvalni dan splošni narodni praznik. V Zahvalnem dnevu je lep kos ameriške tradicije. Amerikanci so že od nekdaj priznani kot viteški narod, s svojimi posebnimi krepostmi v gotovih ozirih. In v tem oziru je Amerikanec velik. Za dobroto, ki jo prejme je vsikdar hvaležen. Hvaležni so bili njegovi predniki pijonirji, pa je hvaležen še danes in se za dobrote rad zahvaljuje. To je lepa krepost. Ameriški predsedniki in guvernerji so vsako leto izdajali posebne spomenice na narod. Pozivali so ves narod k zahvali Božji Dobroti, ki je tej deželi naklanjala tako velike dobrote. Ta Božja Dobrota je tudi v zadnjem letu naklonila veliko dobrot tej zemlji. Obvarovala je to deželo velikih težav. Če pogledamo okrog po svetu, vidimo marsikje, kako nesrečne so razne dežele. Zakaj, mi ne vemo — to je tajnost Božje Previdnosti. V Ameirki je še vedno Amerika, tista Amerika, v kateri se še vedno svobodno diha, govori in piše. Še vedno tista Amerika, v kateri se še vedno bolje živi, kakor pa kjerkoli drugje. Ni morda vse kakor bi moralo biti, da bi bilo popolno in idealno — ali, Amerika je še vedno Amerika in vsi, ki bivamo tu, moramo biti Bogu hvaležni za njo. Vseh in vsakega izmed nas je dolžnost, da na letošnji Zahvalni dan zahvalimo Božjo Dobroto, da je rešila to deželo iz velike krize. Da je ohranila v tej deželi mir in red, katerega marsikje drugje ni. Bodimo hvaležni za dobrote — kajti le hvaležni ljudje so vredni nadaljnih dobrot. ZNAKI BLIŽAJOČE SE ZIME Johnstown, Pa. Ko se začne narava odevati v jesensko oblačilo, ko log in gaj odsevata v mavričnih barvah, kadar ju obsevajo žarki zahajajočega sonca; ko farmarji pospravljajo svoje pridelke s polj v shrambe, tedaj se ptice selilke zbirajo v jate, da odletijo v toplejše kraje. Slutijo namreč, da je blizu zima s svojo sneženo odejo, v katero bo zavila breg in dol in jim zaprla vire življenja. Tako naši rojaki po možnosti polnijo spodnje prostore svojih domov z raznimi poljskimi in sadnimi pridelki. Posebno na sadje, ki mu pravimo grozdje, se vsak Slovenec spomni in če le more si ga nabavi da stisne iz njega sladki sok, ga spravi v sode, kjer se spremeni v vino, katero potem ob toplih pečeh krajša dolge zimske večere. — Pa še nekaj je zadnja leta, na kar moji prijatelji v tem letnem času ne pozabijo. Ključevška namreč stresajo, prav kakor jesenski veter drevesa, samo s to razliko seveda, da se z mene ne da nič otresti.—Tam iz "Britkih Vil" piše pred kratkim rojakinja v Amerikanskem Slovencu, da je pospravila krmo za živino. In žena, ko se je rešila teh skrbi, nese brž Matijo v uganko- Ne vem sicer, ali ima mojo osebo na piki, vem le to, da nisem jaz nobena težka uganka. Dokaz za to imate, ako ste pred par tedni čitali dopis prijatelja iz Clevelanda, v katerem je poročal, kako tam nabijajo in polnijo sode z grozdno tekočino. Nadalje, da je gospa Poznič preskrbela grozdje, prijatelj Metropolčan ga je spre-šal in napolnil sode, Klučevšek ga bo pa pil, pod pogojem, da pride v Cleveland, seveda. — Torej že po prvem srečanju spoznajo, oziroma uganejo v slovenski metropoli, da je Klučevšek, kakor tista pravi pesem, — vinski brat, pije ga rad. — Naj vam ob tej priliki povem še to, da ni treba "šparat" več sodov tega soka za Klučevška, eden popolnoma zadostuje, dasi se mi že sedaj skomine delajo in imam suho grlo, pa ga bo še ostalo v sodu kak galon. Božja dekla smrt je tudi v naši naselbini pridno na delu. Danes 14. novembra je bil pokopan mladi mož Anton Kosmatin in sicer se je vršil pogreb iz katoliške cerkve sv. Patrika. Umrl je v nedeljo. Jutri bo pa položen k večnemu počitku Jožef Hreščak in sicer iz cerkve sv. Terezije. Star je bil 32 let in rojen tukaj. Tako imamo že ta mesec tri smrtne; slučaje. — Vsem prizadetim naše sožalje. V soboto 28. novembra se bodo kazale premikajoče slike iz domovine in sicer pod pokroviteljstvom tukajšnjega kluba a-meriških državljanov v S. D. D. v Lorain Boro. Začetek predstave ob 8. uri zvečer, po predstavi ples in zabava. — Želeč čita-teljem polne sode vina in mnogo ugank iz Bridgevilla, vse prav lepo pozdravljam. M. K. -o-- GLASOVI S PENNSYLVAN-SKIH FARM Canonsburg, Pa. O farmar, o farmar. — Menda ga ni delavca, tako slabo plačanega, kot je ravno farmar. No, ne rečem, morebiti je kaj drugače z velikimi farmarji. — Šestnajst ur na dan mora delati. A, kaj pravim: Ce bi sonce tri mesece sijalo, brez noči, pa bi še ne mogel reči, da nima kaj delati. Tako torej, tako imenovani "dolg čas' je za farmarja izključen. Ni čudno, da mladina noče delati na farmah. Tako se tem mladim zdi, da na farmah delajo zastonj, pa gredo raje v premogovnik ail tovarno, ali kam drugam, kjer lepo delajo sedem ur na dan, poleg tega se pa še •roš zasluži. Ce ne bo na ameriških farmah boljšega sistema, ne vemo, kako bo. Stari bodo oslabeli, mladi pa ne bodo hoteli delati. Potem bodo ostale farme samo še kot lovišča za divjačino. Kakor sem že zgoraj povedal, da je na farmi silno veliko dela. Pa se mi bo morda Mr. Ludvik Perušek tam na Willardu smejal. Že večkrat sem si mislil, kako hitre stroje ima ta Mr. Perušek. Farmo vem, da ima bolj veliko kot jaz, blaga tudi vem da več, poleg tega je še društveni tajnik, zastopnik Amer. Slovenca, pevec na koru, dramatik, igre uči in Bog zna kaj še vse dela, pa mu gre vse kot bi zažvižgal. — No, le pišite še kaj v Amer. Slovenca, saj radi beremo, kako se vam godi tam v Wisconsinu. Kako nas nekateri blagrujejo. O, farmar, ti si na farmi, za te je dobro. Vedno imate farmarji sveži zrak ... O, hvala Bogu, to je pa res. Ampak, da bi mogel farmar z zrakom plačati dolgove, ali da bi mogel zamenjat, bi dal zrak za dolg v mesto, s tem pa nihče ni zadovoljen, ampak vsak če imeti denar. — Pozdrav. — Pa še pridem. John Pelhan Poleg tega bo ta zabava najlepša priprava na puranski dan, zatorej Vas zatrdno pričakujemo. Ali nebi hoteli povabiti tudi svojega prijatelja in soseda, da skupaj prideta in porabita večer za koristno in pošteno zabavo. Vstopnice se dobijo pri vratih ali v predprodaji pri šolskih otrocih in odbornikih godbe. Še enkrat prijazno vabljeni in na svidenje. Math Grill v imenu odbora. PRIMERNA BOŽIČNA DARILA VABILO NA KONCERT GODBE Chicago, III. Najlepše Vas vse rojake povabim, da se udeležite lepe prireditve, ki jo priredi šolska godba pri Sv. Štefanu na predvečer Zahvalnega dne v dvorani šole. Najlepše komade imajo godbeniki pripravljene za Vaše razvedrilo in Vaše zabavo. Imamo nove člane pri godbi, ki bi radi dobili Vaše priznanje, starejši so se pa toliko izpopolnili, da Vam bodo res v veselje. VELIKO DELO V SAN FRANCISCU San Francisco, Calif. Kakor je čitateljem Ameri-kanskega Slovenca menda že znano, delajo v San Franciscu dva velika mostova. Eden od teh je bil otvorjen dne 12. novembra, zato sem se namenil o tem nekoliko obširneje napisati. Eden mostov veže San Francisco z Oakland in se imenuje San Francisco Oakland bay bridge. — Skoraj 40 let so ljudje govorili, da bo treba tukaj napraviti most. Trgovina in napredek sta se namreč zelo povzdignila med temi mesti. Po najnovejšem štetju prebiva v San Franciscu do 750.000 ljudi, v Oakland, Alamida, Berkley in Rochmond, pa do 400.000. Tako da je skupno nad 1,150.000 prebivalcev v okolici komaj 14 milj. Dosedaj so prevažali samo parniki, imenovani Ferry boat, ljudi in avtomobile. Ce pomislite, da gre samo iz Oaklanda v San Francisco vsako jutro na delo 75.000 oseb, veste da se ta promet vrši silno počasi, zlasti še, kadar je ob jutrih nad zalivom gosta megla v kateri parniki ne vidijo niti sto metrov pred seboj. Zato je bilo treba v resnici nekaj ukreniti, da se temu odpomore. Toda, vojaška in mornariška oblast nikakor ni hotela dovoliti, da bi se tod postavil most, ker to bi onemogočilo plovbo' mornarice, zlasti še v slučaju kake vojne. Ko je bil pa za predsednika Združenih držav Herbert Hoover, dasiravno vsi vemo, da za časa njegovega vladanja nismo nič dobrega imeli, je vendar on posredoval med vojaško mornariško oblastjo, da so dovolili, da se lahko prične z delom. Ve srI pa, da če bi Roosevelt ne bil dovolil denarja, bi se most ne bil še pričel delati. Most iz San Francisca, s pete ceste, pa do Oaklanda> je dolg 8 in četrt milje, nad vodo pa tri milje. Od San Francisca pa do Yerba Buena otoka, je voda globoka do 200 čevljev. Most je narejen, kakor bi rekli, v dve nadstropji. Gorenje nadstropje je za lahka vozila, do-čim je dolenji za tovorna vozila in pa za električno železnico ali tramvaj. — Kakor sem poprej omenil, je bil zgornji del mostu odprt dne 12. novembra, kar je bilo že tudi v drugih časopisih objavljeno. V obeh mestih, tako v San Lepi božični prazniki prihajajo. Z njimi prihajajo dnevi tiste vedno prijetno božanske ljubezni, ob kateri postanemo vsi kot otroci, z neko posebno slastjo uživajoč tiste blažene lepe spomine mladostnih dni, ki smo jih preživljali ob svojih dragih starših, morda tam za morjem, ali pa tu v novi domovini. Kakor že bilo — lepo je bil j m prijetna. Ko bi mogli biti o1, enkrat nJaii! To ni mogoče ianko pa narrdimo božične praznike prijetne in lepe zase in svoje drage sorodnike i in prijatelje. Kako? S tem, da se spomnimo svojih dragih staršev, očetov in dragih mamic, ali svojih sester in i bratov, ali svojih dragih prija-jteljev z lepim primernim božič-jnim darilom. Saj ni lepšega in bolj primernega časa, da pokažemo svojim dragim domačim ali svojim dragim prijateljem ljubezen in spoštovanje, kakor baš ob lepih božičnih praznikih. Ce kedaj, tedaj d. '. .. Li j.. ... fl.lt; ■■ ■ I .UI bf UNITED FKATURS SYNDICATE, toe. Kmalu so prišli do svojega gospodarja in tedaj jc Tarzan, kazaje s prstom na pred njim klečečega črnca, govoril Mu viru, poglavarju, da je ta revež prinesel vest, da je neznan sovražnik napadel Kudamovo naselje ter odpeljal pet žensk. "Ti, kateri ropajo v Tarzanovi deželi," je dodal, "padejo v roke Tarzanov« železne pravice!" Takoj nato so se odpravili na pot v notranjost džungle in meti potjo jc Tarzan govoril Mu viru: "Ko enkrat končamo to delo, da vjamemo razbojnike, moramo zopet hiteti, ker ne smem zamuditi, da bi ne bil o pravem času pri železnici, s katero se pripeljeta dva mlada bwana, katerima so nevarnosti Afrike pppolnoma neznane." ''Oba tudi nič ne verjaineta v nevarnosti,":* je nadaljeval Tarznu. — Tedaj se je zopet oglasil poslanec napadene vasi Kudamo in ponižno v strahu začel: "Pazi se veliki Bwana. Tuici, ki so »as napadli, so hudobni in imajo ostre zobe. Oni tudi jedo človeško meso." — Tarzan ga je poslušal, toda ni nič rekel. Sreda, 25. novembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 Biummmiiiii^mii iihuhiiii mi^nwi lum n n m 11 imuiiiitiiii mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiKiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiimHiiHMH^^I Zapadna Slovanska Zveza [ Povrnjena rezerva prestoplim članom v aktivni odd.: I Reserve refunded to members transferred to Adult dept.: Anton Kumar ................................................................IS j 16 Kathryn Rupar ............................................................13.20 37 Adelaide Moskon .........................................................13 J Smrtnina — Death claim DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. I 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: I Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. I 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. | 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. S 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. I 5. porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111. URADNO GLASILO: j "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-I nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pros-1 nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi | bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. g Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- j | gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. ^ 1 Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- j I štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede g J ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila g 1 in potrebne listine. g | SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! | liiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinillllllllllN FINANČNO POROČILO ZSZ. ZA MESEC OKTOBER 1936. FINANCIAL REPORT OF THE WSA. FOR OCTOBER, 1936. Elsie Kastelic Skupni izdatki $13.50 450.00 Total disbursements.. 463.50 Preostanek — October 31, 1936 Balance ........................................ $11,634.17 Pri št. 3 je umrla 1. oktobra 1936: Elsie Kastelic, cert. 1618. Vzrok smrti: Operacija. Stara 13 let, 1 mesec in 22 dni. Posmrtnina izplačana $450.00 njenemu očetu John Kastelic. Bolniške podpore izplačane — Sick Benefits Paid: Ldg. No. Name of member Amount Dr. št. Ime člana(ice) Vsoto Anzichek Adolph $17.50 Perhay Joseph 28.50 Sabec Luka 17.50 Anzick Rudolph 9.0G Koshak Frank 35.00 Levstik Frank 17.00 Miklich Mary 12.00 Pavlin John 20.00 Drobnick John 46.00 Hren Johana 29.00 Pavlin Louis 40.00 Kucler Frances 38.00 Kukovich Agnes 5.00 Jesih John 22.00 Krasek Frank 15.00 Meglen Josephine 59.00 Žalec Gregor 15.00 Jartz Margaret 10.00 ; Jartz Margaret 45.00 Mauser Adolph 38.00 Poje Frank 23.00 i Ponikvar Joseph 44.00 Yunikar Frances 23.00 Bozic William 17.50 Rugel Anton 65.50 ! Krištof Ivana 17.50 Dr. št. Ime člana(ice) Vsoto Ldg. No. Name of member Amount 33 Žitnik Antonia 25.00 36 Payak Frank 15.00 38 Krizak Frances 47.50 48 Malensek Gus 25.00 51 Hribernick John 21.00 Skupaj — Total $842.50 Operacije — Operations 1 Anzichek Adolph $75.00 9 Valent Cecelia 75.00 23 Mauser Adolph 75.00 Skupaj — Total $225.00 Smrtnine — Death claims: 3 Joseph Gačnik $150.00 5 Anton Krasovec 500.00 wine and one pint whiskey; Adv and Crow Co., 1900—15th St., four 25 pound bags of pinto beans; Welcome Inn, 38th and Chestnut PI., four pints of whiskey; Mr. and Mrs. Sam Car-bone, 5800 Wash. St., two large bundles Pascal celery; Thomas Floral Co., 3708 Tejon, choice bouquet or plant; Mae Russell, 3605 High St., a lamb cake; Red Front Shoe Shop, 933 15th St., half soles and heels; Alex Tribelhorn, two 1 pound jars of coffee. Our gratitude also to Rev. J. Judnic &nd the Holy Rosary Parish, Mr. and Mrs. Gus Russell, Mr. and Mrs. Ko-privec, Joseph Stremel, Fritz Maier, Oscar Carlson, Jim Natale, Elmer Rost, Mr. and Mrs. Ernest Thomas, John Frain, the Knights of Columbus, Pencol Drug Co., Mr. and Mrs. Car-bone, Fred Friedl, Public Meat Co., 14th and Calif., "Colorado" newspaper and Bro. Frank Mancine, Joe Byers, Chas. E. Kettering, Kalcevic family, Mr. Elliot, Mr. Ed Rowland, Mr, Johnson, and a host of others whom we are sure helped but cannot recall at the moment. We request the members holding tickets to make returns at once and those who had assignments to immediately take care of their unfinished CHICAGO YOUNGSTER'S tion CYB2. Listen agahi next week. BRANCH NO. 2, WSA. j P. S.:—"The Shadow" wishes to Chicago, Illinois. say, that WE, THE CHICAGO Who-o-o-o-o, This is Station C. Y.' YOUNGSTER'S are ready to fight; B. 2, in Chicago, the greatest and larg- '.our foe, "THE LIBERTIES!" est station in the world. We have ! -o- again witli us our good friend, "The j "'Are your children insured Shadow." Take it away. {n Thft wgA? If not dr. št. Lodge No. 1 3 4 5 C 7 8 9 II 14 15 10 17 20 21 22 33 24 25 26 Frank'Kvas, c. 4682; Chas. D. McCarty, c. B-290. Prestopil — Transferred: Od št. 17 k št 40: Tony Dekleva, c. 5184. Prestopili iz razreda1 A v D — Transferred from Class A to D: Pri št. 40: Anton Gerl, c. (3987) D-65; Frances Gerl, c. (4110) D-66. Suspendirani — Suspended: Pri št. ,3: Vincent Novak, c. 3189. Pri št. 16: Frances Mohar, c. 2054. Pri št. 17: Wm. J. Phillips, c. 5187. Pri št. 23: Leopold Ponikvar, c. B-278. Pri št. 26: Jacob Vidrih, c. 1653. Pri št. ?9: Julia Kovca, c. 3569; Roza Kramarich, q. 1707; Jean Lau-shine c. B-173; Louise Shuster, c. 3656. Umrl — Died: Pri št., 5 umrl dne 4. oktobra 1936: Anton Krasovec, c. 5168, star 45 let; vzrok smrti: Pljučnica. Pristopil v Zvezo 11. oktobra 1935, zavarovan je bil za $500, R. 44. Denver, Colo., November 13, 1936. Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y. --0- iraiiiiinuMiiiiininniiiiuuiniuiiiiiiiiiiiiniinHininuniniiiiiiitn^ I ZSZ ENGLISH SECTION g luDiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiuiuuiiinimii Vsoto Dr. št. Vsoto Amount Lodge No. Amount $15.15 27 2.25 28.95 28 .15 8.40 29 8.25 13.95 30 .45 3.30 31 1.65 8.10 32 3.90 .15 33 15.90 8.85 34 .30 M) 36 6.60 5.40 37 .75 1.35 38 3.30 6,30 40 .75 9.30 41 21.60 1.65 44 1.50 2.40 45 2.55 .90 46 .45 1.05 4« 2.40 4,50 51 1.20 .15 52 1.95 5.40 TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo. It's all over but the shouting—and we will do a bit of that now. The Turkey Party was a tremendous success in every respect. A larger crowd than we anticipated was on hand. It swept us off our feet and we were not fully prepared for such a gigantic throng, but in a little while everyone was situated and going strong. The 22 turkeys and 38 free prizes flew so thick and fast that it was impossible to keep a record of all the winners. The whole affair was entertaining, exciting and thrilling, well conducted and satisfactory to all. It was profitable to some 60 persons and of great benefit to our lodge. Over $110.00 worth of goods was given away. We wish to heartily thank all the t patrons who were present, the officers, committee and the workers. The cooperation of our members and many friends was splendid, which was the reason our Turkey Party was such a success. The following firms and individuals were in a great measure responsible for the outcome and we hope to show our appreciation in the future. The Reliable Electric Co. of 1735 Larimer St., through the courtesy of our brother Joe Ciancio, installed the public address system with two loud speakers which boomed out the numbers and announcements and it was a big help to all. The Crow Bar Coal Co., 35th and Wazee, donated a ton of coal and furnished the tickets; Public Service Co., a study lamp; Johnson-Loud Furniture Co., 3789 Walnut, a $5.00 order on merchandise; E. E. Rost Groc. Co., 1617 E. 31st Ave., 100 pound sack of potatoes; Carbone Wine Co., 1821 Wazee, one case of wine; Hungarian Flour Mills, 7th and Wazee, two 50 pound sacks of flour; Fort Lin-denau, 4464 Wash. St., four quarts this happy affair by our next meeting on Monday, Dec. 21. Would you like to get five bucks for Christmas? You might if you attend our next meeting! The Treasure Chest revealed the name of Viola Carbone last meeting,—but where was the charming Viola? Those who attended the last meeting called names to exchange Christmas gifts at the next meeting. Pinochle and refreshments were had afterwards by a tired but contented bunch. The most important item is the nomination and election of officers to serve for the important year of 1937. . Many other things vital to all con-verned have to be decided. Our members ought not have to be reminded or asked to attend this annual meeting, but come of their own accord to excercise their right and privilege in the management of their lodge. It is our solemn duty to do so. May we see a 100 per cent attendance? It is noticable that the Trail Blazers have been very, very active right along and the kindness of our friends terminating with a great big crowd at our recent party is a true testimonial that our existance in the community is appreciated and most certainly welcome and valued as a great institution for the service of humanity. Let us keep up this noble work and more of our members join in the activities and lessen the burden for those who so loyally carry it without even a little flinch. You have been most generous when called for special occasions and turned out in fine numbers. It would be wonderful if we had that help of yours month in and month out. Tch! Tch! Tch! Here I've drifted away from that turkey business. I can still see the anxious faces and expectant looks on that crowd, a little chuckle here and there, a deep sigh, whispers and shouts of joy, a groan of disappointment, etc. There were tense moments and exciting ones, but it was a grand old party, a beautiful night, orderly crowd laughing at the jokes and wise cracks coming over the "mike". Well, folks, it was your party, made successfull by you and we appreciate it with additional thanks. May we often get together on these (doin's and mingle with a fraternal, brotherly spirit. Oh, yes! May I thank you readers' for putting up with my writeups for several weeks. We will part the best of friends. With a fond adieu and a friendly gobble, gobble, until next year, I am your, Terrible Turk. ŠIRITE AMER. SLOVENCA v mostiček naočnikov. Dra- and he's coming. Isn't that swell. Well, I should say it is! And we have some more surprises and loads of fun. guljar Kahm iz Nebraske je se- Oh, another thing. We're having an stavil zlat motorček, visok 1 cm angel from Heaven, and a mean little in težak 8 gramov. Ogrski tehnik Zimmerman pa dinamo, ki je veelik" ko muha.—Na Ogrskem devil from downstairs. So you better all be good or he'll get you. First there will be a teeney, weeney, little bitsy of a meeting and then the fun 1. will begin, from games up to refresh- |Je tudi na.imanjšl parni stroj, ki ments. Come one, some all, let's get ije velik ko pero za pisanje. Naj-to-gether and have a good time. Remember to bring a 5c crab bag. I must leave now, and "Be good and keep smiling." Ha, ha, ha, The Shadow. That my friends was our good friend, "The Shadow" and this is your ! announcer saying "Adios" from Sta čudovitejše na teh malih strojih in aparatih je, da delujejo brezhibno. Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!" Za božična darila si omislite letos eno izmed spodnjih zbirk in jih poklonite svojim staršem, bratom in sestram ali prijateljem. SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO OF BITTER WIME Mnogokrat odpravi neprehavnost in zaprinico VZOREC — I — NAROČITE SI PROSTI I Triner's Bitter Wine Co. I 544 S. Wells St., Chicago, 111. I Pošljite mi brezplačni vzorec. I Ime ....................... i Naslov Prva zbirka- Knjige: 1. "DOLENJSKA", zanimiva knjiga za vsako slovensko hišo. Stane...............................$1.50 "ENA BOŽJIH CVETK", interesantna obširna povest, 416 strani. Stane............ $1.00 "CELJE", zanimiv opis lepe Štajerske. Stane ................................................................50 "OB SREBRNEM STUDENCU", zanimiva povest. Stane .....................................50 "OČE BODI TVOJA VOOLJA". Vrlo zanimiva povest iz Istre. Stane.......1...........50 2. 4. Skupna vrednost ................... Kdor kupi to celotno zbirko za praznike za samo ......................... ... ...........$4.00 $2.50 Druga zbirka- 2. EN LEP MOLITVENIK, slovenski ali angleški. Na razpolago so: "SLAVA MARIJI", zlata obreza, vati- rane platnice, Stane ......................................$1.50 Kdor želi mesto slovenskega, dobi lahko angleški molitvenik: "KEY OF HEAVEN", fina vezava, zlata obreza. Stane ............................................$1.50 "KRASEN ROŽNI VENEC", belo ali rumeno pozlačen (pri naročilu označite želite li belega ali rumeno pozlačenega.) Stane ................................................_'.................. .75 Skupna vrednost ....................................$2.25 $2.00 To zbirko Vam damo za praz praznike dobi za samo.............. Tretja zbirka- BOZICNA DARILA Skupaj — Total Ul>resli 202.05 Int. on Clovis, N. M. Water Build, 6%.. k Skupni prejemki — Total receipts Preostanek — September 30, 1936 Balance. ,...... Skupaj — Tola $202.05 30.00 232.05 11,865.62 $12,097.67 Izdatki za mesec oktober 1936 — Disbursements for October, 1936: Ozdravil očeta revmatizma Vodja Kotrich Laboratories, 934 Center st., Pept. 202, Chicago, 111. jioroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatiz-mu veliko let in jc potrošil nad $1,500 z zdravljenjen, j e dobil predpis nekega starega zdravnika Dunaja, kateri mu je olajšal njegov« stane. Ker pozna trpljenje, ki ga ti bolezen povzroča, pravi Kotrich, da z veseljem pošlje vsakomur ta predpis, vsem onim, ki trpe na revmatizmu iit mu pišejo ponj. Nobenih stroškov i« ne obveznosti. Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim lomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $20.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $3.50.. LEPO NALIVNO PERO.. (Fountain pen and pencil) in svinčnik. Parkarjevega izdelka, ki ima svetovni sloves. V lepem krasnem zavojčku. Na razpolago je ženski ali moški sestav. Stane............................$5.00 H moškemu sestavu damo lepo krasno usnjato DENARNICO (Billfold), z zlato tiskanim imenom naročnika. Stane.. $1.25 II ženskemu setu pa damo na željo mesto denarnice lep pozlačeni ROŽNIVE-NEC iste vrednosti. Naročniki naj navedejo kaj želijo v tem oziru. Vrednost te zbirke je.. $6.25 To zbirko Vam damo za praznike samo za .............................. $5.00 .................. 50 lir Za $6.40............................100 lir \ Za $29.00............................500 lir i Vsa pisma in posi'j.atve naslovite na: ^ I JOHN JERICH j (V pisarni Amer. Slovenca) ^ 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois S Naročila za prvo zbirko sprejemamo dokler omenjene knjige v zalogi ne poidejo. Naročila za vse te zbirke bomo sprejemali samo do 16. decembra, ker pozneje jih ne bo mogoče pravočasno dostaviti naročnikom, radi velikega običajnega poštnega prometa za božične praznike. Zato naročite te zbirke pravočasno in takoj, dokler so' v zalogi. Naročila pošljemo na željo na naslove onih, ki jim želite ta božična darila pokloniti. Vse kar je treba je, da pošljete naročila in pravi naslov, na katerega želite, da se naročilo dostavi. Vsa naročila pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec ^ 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois -w ■HBP9 Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 25. novembra 1936 Proslavite Božič ob lepih jaslicah! Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad jc narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiikane v najslikoviteljših barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s poštnino vred Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1936, katera pošljite z potrebnim zneskom na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Kdo dobi stavo Ako bi šlo za stavo za največjo hinavšeino v politiki in diplomaciji, bi se ta stava morala brezdvomno priznati ruskim Sovjetom. Ves svet ve, ako je Moskva dirigirala v Madridu vse tako, da je pravim Špancem morala zavreti ri in je končno prišlo do civilne borbe. Moskva je narodu, da se pokol jejo duhovniki in nune, požgejo cerkve in samostan; in zavodi in šole, da zavlada 'trah in teče kri. In :<•'••' : : id • ista Moskva, pa s-2 dere v <-vet na vso grlo: Druge vlade zalagajo "rebele" s strelivom, vozijo jim k.--in pošiljajo jim puške in krogle. Sovjeti ne pošiljajo ničesar. Ni nobenih bomb in pušk v zabojih, ki prihajajo od Sovjetov pod označbo živil in obleke., in v Leningradu in Moskvi delajo noč in dan. da obujejo in oblečejo šna»"k'-deco v Madridu. Ko kdo pre bira poročila, iz Rusije, skoro-da vidi, kako derejo solze Stalinu po licih, kadar poroča iz Kremlina, kako razcapani so španski otročiči, kako jim gledajo prsti iz luknjastih čevljev, in nagi udje iz luknjaste obleke..za scagat nad svetom. Ampak Sovjetom ni za špansko deco, vsi so zaposleni enako noč in dan, da postrelijo ti španski deci — očete. Stavo, prvo stavo in prvo zmago ti sovjetski hinavski hinavščini. * Vzgcja. Odkod? Kakšna? Neki prejšnji policijski komisar v New Yorku piše o zločinih med mladino. Priporoča kot protiutež več — vzgoje, da se to strašno zločinstvo med mladino omeji. Prav, prav. Ampak odkod vzgojo, in kakšno vzgojo? Ni je dežele, ki bi se mogla ponašati s toliko šolami, kolikor jih imamo mi v Zedinjenih državah, in crlede vsot za vzdrževanje teh sijajnih poslopij in uprave c-mo na prvem mestu na svetu, ^al pa, da smo na nrvem *.tu tudi tried« mladinskih zločinov. In stroški za šole naraščajo od leta do leta. Ni nam trpba več šol. pač pa bo nri +r>likrv šolah hudo pornarv^f-nio pri — vzsroii. Na čem sloni vzeoia v naših iavnih in tako dragih šolah Na pesku, o tem pričajo glasno zločini med mladino. Za dobre državljane je vera pri vzgoji tako potrebna, kakor je potrebno za npnredek pisanie in čita-nie. Kdaj se bo pri merodai-nih krofih zdanilo, da sipm"«"1 ne^nanskfi vsote iavneca denarje v žakeli brez dna? Svobodna beseda. Svoboda v besedi in tisku je vrlo dobra pridobitev, kjer je v veljavi. Vsaj na papirju je še pri nas v Ameriki. Sicer pripušča ta svoboda tudi neko omejitev, ampak ta omejitev je kočljiva zadeva, če in kadar je na mestu. Komunistični kandidat za predsednika, Earl Brovvder, ni mogel govoriti v mestu Terre Haute, Indiana. V Arkansasu sta imela težkoče dva druga komunistična govornika, in zopet v Tampi, Florida. Browder ni mogel govoriti. V prvih slučajih so posegle vmes menda oblasti, v zadnjem baje druhal. To je zelo prekema zadeva. Ne gre za kake komuniste, gre za to, da krši svoboda besede. Danes kakemu komunistu, jutri — komu ? Tu je opasnost za vsakega državljana. Omejitev, ako je na mestu, mora priti iz pravega vira. Nc gre, da kdo trdi, da komunizem kot politična filozofija ne pozna ali ne pripušča svobodne besede. Mi v Ameriki ''vsaj dozdaj ne živimo v komunistični srenji, pač pa pod konštitucielno obliko vladanja in pri nas mora vladati zakon, nikakor pa ne smejo vladati osebe ali druhal, Ako se poslužujemo komunisti čnlih metod za omejitev svobode pri besedi, priznamo, da so pri tem predbacivanju komunisti na pravem. Tako se ne sme postopati 'zoper komunizem, dasi je borba zoper te ideje na mestu. Nemčija pod Hitlerjem lahko služi kot svarilo. Pri nas morda ni tolike nevarnosti od strani omejitve svobodne besede, kakor pač od dejstva, da komunisti to svobodo izrabljajo, zlorabljajo, in s tem izzivajo javne oblasti do činov, ki v resnici in v bistvu pomenijo suspendiranje, odrekanje te pravice To pravico je treba naprej poudarjati in trenutno ne gre drugače, kakor da pustimo komuniste svobodno govoriti, dokler ne zlorabijo te svobode. Tu, na ti točki, pa mora nastopiti — zakon, ne oseba ali druhal. Ako ogroža naše svoboščine ta komunizem s tem, da preti zatreti vsako človeško pravico, moramo ta ko^ munizem pobijati z vsemi sredstvi, ampak kake histerične metode niso na mestu. -o- NIKOTIN V TOBAKOVEM DIMU Znana stvar je, da kajenje človeku največ škoduje zaradi ,teo-a. ker človek vdihava dim, v katerem ie nikotin. Ker je nikotin hud strup, človek vdihava strup in si s tem škoduje. Vendar so to splošno mnenje nekateri kemiki sploh zanikali. Trdili so, da v tobakovem dimu ni nič nikotina ter da zato vdihavanje tobakovega dima človeku ne škoduje. Na drugi strani so pa nekateri druei kemiki trdili, da vos nikotin, ki je v tobaku, pre-{rfo v dim. zaradi česar ie kaie-nie z vdihavanjem ueizrecno škodlj ivo in nevarno. Sedaj sta dva kemika avstrijske tobačne režije to stvar natančno preiskala. in ugotovila, da sta v tobakovem dimu res našla nikotin, vendar pa ni ves tobakov nikotin prešel v dimu ,ampak je bilo nekaj nikotina med zgorevanjem cigarete uničenega. Ta dva kemika sta našla dve novi snovi, ki izhajata iz zgorelega nikotina. Ti dve snovi sta imenovala "miozmin" in "poiki-lin". Poleg teh dveh važnejših snovi sta našla tudi nekaj manj važnih in postranskih produktov zgorelega nikotina. Kakor že iz povedanega sledi, teh novih, snovi tobak sam nima v sebi ter nastajajo takrat, kadar nikotin s tobakom vred zgoreva. Vendar pa sta ti dve snovi Značilni zaradi vonja, ki ga povzročata. Kemika sta tudi ugotovila, da so te najdene snovi mnogo manj strupene, kakor pa nikotin sam. Koliko nikotina pa preide nerazkrojenega v dim in koliko se ga med zgorevanjem kemično u-niči oziroma izpremeni, to je odvisno od tega, kako kdo kadi. Kdor naglo kadi, mu bo 70% tobakovega nikotina ušlo v dim." Kdor pa pusti cigareto tleti in jo le malo vleče, bo na ta način pustil v dim komaj polovic' nikotina, vse d mero pa bo kemično uničeno in neškodljivo. Roka roko Jimiva, pravi pregovor. Katoliški Slovene! na r>a podrvraio t»«te. V." r>odr>!r->,-?o njihov k.itolFk? list "Am Slovenec!" DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK 2125 So. 52nd Avenue (poleg Douglas Elevator) CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 PAINFUL URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru. BOŽIČNI CAS Božični čas je čas spominov in najlepši spomini so oni na našo mladost, katero je večina nas preživela v starem kraju. V prihodnjih tednih bodo torej naši spomini pohiteli v naš rojstni kraj, k našim sorodnikom in prijateljem, in ako možno, bo naše misli tjakaj spremljal tudi mal dar v obliki denarne pošiljke. Vsak dinar ali lira bo dobrodošla in s hvaležnostjo sprejeta Cene za denarne pošiljke: za $ S.00.... 200 din—za $ 3.50.... 50 lir za 7.25..., 300 din—za 6.40.... 100 lir za 500 din—za 12.25.... 200 lir za 23.00....1000 din—za 29,00.... 500 lir za 34.25....1500 din—za 57.00....1000 lir za 45.00....2000 din—za 112.00....2000 lir Pošiljamo tudi v amer. dolarjih, kakor tudi po brzojavnem pismu ter direktnem brzojavu. Cene so podvržene spremembi gori ali doli. Božični izleti v stari kraj Razne parobrodne družbe prirede skupne izlete v stari kraj za Božič s posebnimi spremljevalci. Ako ste namenjeni potovati ob tem času, nam takoj pišite za nadaljna pojasnila. Dobava sorodnikov iz starega kraja Sedaj je nekoliko lažje dobiti kakega sorodnika iz starega kraja. Pišite nam za natančnejša pojasnila o Vašem slučaju. Drugi posli s starim krajem V zadevah posestev, dedščin, fožeb, dobave denarja od tam, notarskih listin itd. se vselej obrnite na nas. Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na: Leo Zakrajsek General Travel Service, Inc. B02 E. 72nd Street, New York, N. Y REVMATIZEM Nikarte voč obupavati. Napravite konec rev-roatičrrmu trpljenju 7. Rhumbo-Tabs in Rhumbo-Rrb. novo čudovito mazilo in tablete. To no'-i odVritie se je izkazalo za zadovoljivo in imelo učinek na mnocre ljudi. — Preskrbite si on zavoj danes, da boste lahko jutri brez truda hodili. — Naročite s tem. da pošljete dva dolarja ali pa Money order. Nikakih COD-FLORIAN DRUG CO.. 2200 -E- So. Crawford ave.. Chicago. 111. ZALOVO ZDRAVILO ŽELODČNE ULJESE Ne dopustite, da bi vam želodčne nerednosti vzele prijetno in normalno življenje, ki ga uživajo drugi! ZALOVO ZDRAVILO je v obliki tekočine, znanstveno sestavljeno, da nudi olajšavo za uljesa, "gastritis", kislo izpeha-vanje in podobne želodčne bolezni, na varen in naraven način. To je rezultat mnogoletnega lekarniškega in kemičnega preiskava-nja, ki sledi teoriji, da narava sama ozdravi vnete in oslabele dele, kadar se odstrani motnja od njih. Najbolj trdovratni slučaji podležejo pozitivni uspešnosti tega modex*nega sistema zdravljenja. Nadomešča prejšnje metode, ker njega uspeh daje skoraj takojšnjo olajšavo. ZALOVO ZDRAVILO ne zahteva stradalne dijete in tudi ne vsebuje nikakih primeskov, ki bi ustvarjali navado ali bili škodljivi. Cena za steklcnico $3.50. Steklenica na poskušnjo za $1. — Prodaja se od ZALESKI'S LABORATORIES, 7554 S. Halsted st., Chicago, in pri vseh neodvisnih lekarnah. VELIK BLAZNIKO PRATIKIft ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti, Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Zgodovinska povest spisal DR. IVAN PREGELJ. Peter Pavel Glavar LANŠPREŠKI GOSPOD. vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, : : CHICAGO, ILLINOIS TISKOVINE "Ne moreš," je rekla deklica vdano a odločno. "Očeta nimaš ne matere, zato ne smeš biti." Ozrl se je s širokozačudivšimi se očmi vanjo in ni vedel, kaj bi odgovoril. Obraz mu je začel podrhtevati, nato so mu stopile solze v oči. Hripavo in kakor bi sapo lovil, je zaječal: "Če ne smem biti, če res ne smem, potem, potem bom Boga prosil, da naj umrjem." Manica mu je ihtečemu ovila roke krog vratu in ga tešila. Pahnil jo je od sebe in jo meril s srdimi pogledi. Nato je rekel trdo in jezno: "Saj si lagala, reci!" "Lagala sem," je pritrdila tiho in vdano ... Ko je Jernejček odšel v šolo, je podedoval Pavel njegove knjige. Usiljivo priljudno je znal pridobiti starega Jerasa, da mu je odprl skrivnost branja in je bral. Bral je na paši in v hlevu, za pečjo in v somraku jutra. In je našel, da je bilo pisano prav zanj; in je bral in bral, da je znal do besede na pamet: "Ni mogoče zadosti časti in hvale dati angelom zavoljo njih vrednosti, dobrote in moči. Angeli so naši kapitani, so naši vahtarji, so naši besedniki in pomočniki. O, ljubi in vse časti vredni prijatelji naši! Angeli so Abrahama potroštali, angeli so Lota za roke iz Sodome peljali, da ne bi zgorel, angeli so Jakobu družbo držali, kadar je rajžal v Mezopotamijo. Angeli so srce dali Gedeonu, angeli so pogasili ogenj, da ni škodoval Ananiasu, Azariasu in Misaelu. Angeli so svetega Petra rešili iz ječe Herodeževe. In sto drugih gnad so ljudem storili; zato vse časti in hvale so vredni. Eno samo gnado najdem, da je človeku ne morejo izkazati, namreč, da bi nam sveto mašo brali, kruh v sv. rešnje Telo, ino v sv. rešnjo Kri preobrnili in nas naših grehov skozi spoved rešili, katero gnado samo eden je dosegel, žegnani mašnik! Zatorej žihar angelom ga bom primeril in bom tudi rekel, da je več, kakor angel. Datum est sacerdoti quod angelis non est concessum — dano je duhovniku, kar ne zmorejo angeli." Ob letu, ko se ie vrnil Jernejček, je podedoval Peter Pavel nove knjige. Bral je, a ni umel in ni umel nikogar, ki bi mu povedal, kako. Komaj nekaj malenkosti je bil izvedel od dijaka, ki se je otresal, kakor je vedel in znal, vedeželjnega tovariša. Peter je bil ostal še drugo leto sam z Manico. Njegov odljudni značaj je medtem rastel v čudaško samostojnost. Postal je bil nezaupljiv in je skrival celo pred Manico svoje silno nagnjenje do svete službe. Pri domačem delu je bil postal površen in je slišal zato bridke besede, ki so padale v njegov odušo težke in ga begale. Knjigo je prelistaval; kar je bral prvo uro, je znal brati, naprej pa ni šlo. Nekega dne pa se je zgodilo, da ga je zasačil župnik za svojim ulnjakom jokajo-čega. Knjiga ie ležala odprta pred njim. Fantu pa so tekle solze po licu baš sredi med liste. Župnik se je hitro sklonil po knjigo in je videl, da je po eni strani latinska, po drugi nemška. "Zakaj pa jočeš, ali te zob boli?" je vprašal fanta. Oni je zardel in dejal: "Brati ne znam." "Kako boš znal," je rekel župnik, "saj je nemško pa latinsko, ti pa še kranjsko ne znaš." "Kranjsko znam," je rekel deček samozavestno. "Ta je lepa," se je začudil župnik, "ali so te oče učili?" "Malo so mi pokazali. Tega tu pa ne znajo. Jernejček ve, pa noče povedati." "Pojdi z menoj," je rekel župnik. Peljal 'e fanta v sobo. Dve knjigi je odprl pred njim in mu je kazal in bral: "Tu se bere tako: Pater nos-ter, qui es in coe-lis, sancti-fi-cetur nomen Tu-um, ad-veniat regnum Tu-um, fiat vo-lun-tas Tua . . . (Oče naš, ki si v nebesih, posvečuj (sveti) se ime Tvoje, pridi kraljestvo Tvoje, zgodi se (bodi) volja Tvoja . . .) Tu pa se bere: Vater unser, der du bist in Himmel, geheiliget werde dein Name, zu-komne uns Dein Reich, Dein Wille gesehehe! Ali si umel?" "Sem." Župnik je rekel: "Sedi in se uči. Cez pol ure pridem nazaj, bom videl, koliko boš i znal." Župnik je šel iz sobe in se vrnil s košarico grozdja in belega kruha ter postavil i kavno okusnost na mizo pred učenca, rekoč: "Ko boš znal, pa lahko poješ kruh in pozoblješ grozdje. Zdaj pa le pridno!" Pustil je otroka samega. Cez eno uro si je mislil: "Zdaj mu bo menda že dovolj dolgčas. Kruh je pospravil in grozdje je pozobal. Bral pa ni, to je gotovo!" Vstopil je k učencu in se začudil. Kruh in grozdje ie bilo, kakor ga je bil postavil na mizo. Deček pa je stal pred knjigama in je na pamet govoril, izgovarjal besede ^ešno po svoje a pravilno: "Pater — Vater, noster — unser, qui — der. es — du, in — bist, coelis — Himmel . . ." Župnik se je prijel za glavo in je zav-pil: "Za sveto božje ime, nehaj, beštja! Saj se mi v glavi moti, če te samo poslušam. Kako neki si to zmašil v eni uri pod svoje lase?" "Nisem vedel, kako je prav, zato sem se še tako naučil," je odvrnil deček vedro. Župnik je stegnil roko in rekel: "Kapo obrni!" Vsul je fantu v pokrivalo grozdja in kruha in potem je rekel: "Otrok, kaj pa bo še iz tebe?" "Mašnik bi bil rad," je dejal deček veselo in zardel ter povesil pogled, boječ se, da bo zdaj župnik zavpil nad njim, češ, da ne sme biti, ker nima očeta ne matere, kakor je rekla Manica. Toda župnik Rogelj ni zavpil. Samo roko je položil fantu na rame in rekel dobrohotno: "Zdaj pojdi domov in očeta Jerasa slu-šaj in mater Jerasovo. Pa moli, kakor si se navadil: "Fiat voluntas Tua — Dein Wille gesehehe!" "Dein Wille gesehehe, fiat voluntas Tua!" In Peter Pavel je šel in je molil s preprostostjo žlahčiča, ki ni znal moliti nego: Ave Maria. Peter Pavel je molil, a ni vedel, kaj moli: fiat voluntas Tua, Dein Wille gesehehe! (Dalje sledi) -o- Širite amer. slovenca