Hatollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli. in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., ua pol leta 2 gld. 40 kr , za Vir: it'a 1 g', d. >•» kr. V tinkarr.ici Rprejerrar.a za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik. Danic* ^opr-j. fečaj XXXI V Ijubljani 25. prosinca 1878. List 4. ta g te ti i bogotfubnih otrok iz vsih ettsov keršanstva. 2. Bernardinica iz L ur d a. (Konec te dogodbe.) Ako so se že prešnje prikazovanja hitro na okrog razglasile, se je toliko bolj še čudežni studenec. Od vsih strani so hiteli romarji, in drugo jutro bilo jih je (XX 0, ki so hrepeneče pričakovali srečne pastarice. Ko prihaja, jelo je med množco šumeti: ,,Svetnica pride, glejte jo!" Mnogi so se dotikali njenega oblačila, tako zelo so spoštovali priprosto deklico. Iu da bi se mlado serce pri toliki časti ne prevzelo, se tisti dan Marija — ne prikaže. Deklica prosi zastonj; Gospe ni! Njen < braz se nc razveseli, se ne spremeni, ne zamakne, kakor drugikrat, temuč vsa ža'ostna se verne nazaj. Studenec pa močnejše izvira, nego prešnje dni, v poterjenje nebeško prikazni. Tudi nekteri bolniki čudovito ozdravijo pri novem studencu. Silo veliko ljudstva prihaja od vsili plati. Slednjič se prepove, da sc nobeden ne sme bližati čudodelnemu studencu. Se nedolžna deklica ima veliko prestati. Silijo jo namreč (nasprotniki), naj vse, kar je vidila, prekliče. Tega pa ne more. „Ko bi imela tudi življenje dati, bom zmeiaj tako govorila, kakor sem z lastnimi očmi vidila", vedno stanovitno odgovarja. Ko je odločenih 14 dni preteklo, je sicer še tje hodila mo it. pa Marija si ji ni več prikazovala. Se le 25. sušca 1858, v praznik Marijnega oznanovanja, jo zopet vidi, kakor prejšnje dni. Za ta dan Marijin praznik — so tudi ljudje pričakovali, da se bode prikazala Mati Božja. In niso se zmotili. Kakor vselej, bila je tudi zda j neizmerno lepa. Deklica je vsa nebeško srečna. „0, ljuba Gospd", začne klicati, ,,bodi taki dobra in povej mi, kdo si in kako se imenuješ?" — Devica se smehlja in nič ne reče, zakliče še enkrat: „0 ljuba Gospa, bodi vender tako dobra, povej mi, kdo si in kako ti je jme?" Devica postane še lepši, odgovori pa nič ne. Se v tretje^ ponavlja otrok svojo prošnjo z ravno tistimi besedami. Se ni odgovora. In le še pri-serčniše prosi Bernardinica. Pri zadnji prošnji razprostre resv. Devica sklenjeni roki ter pravi: „.Jaz sem rez madež no Spočetje!" Bernardinica še ni no-benkrat slišala te besede. Ljudje pa so razumeli. Le ti so zdaj do dobrega vedeli, da prikazuje se sama Mati Božja. Po poti v en orne r ponavlja presrečna deklica: „brez-madežno Spočetje", da bi mogla doma gospodu župniku povedati, kdo je ona gospa, ki se ji je že petnajstkrat prikazala. Vsak dan prihaja več bolnikov k čudežnemu studencu. Veliko se jih spreoberne. Spoved o ic; -o zmiraj obdane s skesanimi grešniki. Odcrtniki i.t tatovi povračujejo krivično blago, pohujšanje prenehuje. Toliko sv. obhajil še ni bilo, kolikor to spomlad. Se več ljudi — okrog — bilo, ko «e je malega travna Devica Marija predzad-ijikrat prikazala. Velik čudež se zgodi. Bernardinica poklekne z gorečo svečo, in ko vsa zamaknjena gleda nebeško Kraljico, nevedoma položi roko na gorečo svečo. Plamen go-i iu šviga med persti. Vsi se prestrašijo ter kličejo: ,,Opekla se bo, opekla!" Deklica pa se smeja. ostane nepremak-njena iti vesela. ,,Čudež, čudež!" se sliši od vsih strani, tac« ga začudenja še ni bilo v Lurdu. Ljudstvo je bilo tako presunjeno, da ni bilo hudodelnika več najti. Sodnija ni imela ne tožb ne kaznovanja. Med tem je prišel čas. da se je Bernar»,:.n:ca pripravljala za pervo sv. obhajilo. Ljudje so mislili, ko pojde pervikrat k sv. obhajilu, da se bode gotovo prikazala Mati Božja in da bodo kaj posebnega vidili. Pervo sv. obhajilo je prejela sv. Kešnjega Telesa praznik. Toda vidili niso nič, kakor le prav pobožno ljubezni kopernečo deklico, ki je z izgledno in ginljivo pobožnostjo pervikrat prejela Gospoda nebes in zemlje. Le še enkrat se ji je Mati Božja prikazala. In ta poslednja prikazen je bila samo za njo, izmed vsili nekako naj lepši. Pa o njej se ni veliko zvedelo. Tudi o blagi Bernardinici sploh vam nimam veliko več povedati. (Jez kake dve leti potem sprejel«' so jo usmiljene sestre Toda novištvo je pričela še lc 1. 1806, in 3'. vinotoka 1807 je bila preoblečena in imenovana „Sestra Marija Bernard". Zmiraj je ostala ljube/njiva, priprosta, krotka, ponižna Bernardinica. Večkrat je bolna. Ima namreč srečo veliko terpeti. Čudovito je njeno poterpl jenje. Pobožna je kakor angel j, krotka kakor jagnje, priprosta kakor gob bčck. O prikaznih in posebnih milostih sama ne govori. ('e jo kdo vpraša, pripoveduje naravnost in ponižno, kakor je vidila. Samo tri skrivnosti hrani za-se. Le te so ji t'»!ažba v terp- Lurd je zdaj skor naj imenitniši božja pot. Predlanskim je včasih po leti prišlo na dan po DMHhi romarjev, po o tebi hudobno roko, beži pred njim kakor pred roparjem ali razbojnikom. V begu je zmaga; beg je tedaj častitljiv, toliko častitljivši, kolikor veči serčnosti je včasi k temu potreba Ako pa prideš v okolišine, da ne moreš bežati, potem se spomni, da jc Bog še celo brezumnim stvarem dal orožje v njih varstvo, in brani tedaj svojo čednost! Ne brani je pa samo na videz, temuč resno in odločno, kakor bi branil naj draiši blago in samo življenje; rabi tedaj svto silo zoper vtelt-senega satana, bodi si kdor ko i. Mladi Tomaž Akvinski je pri tem boju segal v ogenj. Sv. Edmund, ko se je v Parizu šolal iu sy mu je bližala zapeljivka, j^ popade! bič v roke, in je pre- gnal mcrcino. Ia kako marsiktera devica je pri tem vojskovanji in brambi avoje čistosti razodevala poprej nepoznano moč! O koliko veselje imajo angeli nad takim bojevanjem! Kako bo taka junaška serčnost enkrat nedolžnosti pred vesoljnim svetom čast delalo! — In kaj je storil sv. Bernard, ko je nesramnica prišla k njemu ? Vpil je na vea glas: „Razbojniki! razbojniki!" in njegov klic na pomoč ga je rešil. Kaj je storila čista Suzana, ko je bila v zapertem vertu ealezovana od nesramnih starcev? Preslabotna braniti se dvema, klicala je z močnim glasom, in to jo je rešilo. V stari zavezi je bilo celo zapovedano tako osebo, ki je opustila klicanje na pomoč tam, kjer se je zamoglo slišati, kamnati z zape-ijivcem vred. Tako resno gleda tedaj Bog na to, da se rabijo ti pomočki za obvarovanje svete čist03ti. To je tedaj vrednost Čistosti. Torej, keršanska mladina, čuj, beži, vojskuj se, s tem orožjem gotovo zmagaš in si ohraniš neomadežano čistost. Hhofovsha petindvajset letnica r Smirni. Angelu (Škofu) občiue v Smirni piši: ,,Pozuam tvojo žalost ia tvojo revsino, pa ti si bogat... Oitani stanoviteu do konca." (Skr. razodcaje.) Do današnjega dne so se spolnovale te svarivne in preroške beaede av. aposteljna Janeza, ki jih je piaal z otoka Patma angelu, t. j. škofu srenje v Smirni; zakaj ostal je stanoviten osemnajst stoletij do današnjega dne v svojih naslednikih. Mičcn in spodbuden oddelek cerkvene zgodovine bi se dal pisati o tej apostoljski srenji in o njenih ,,angelih", počenši od sv. Polikarpa, čegar kosti počivajo v velikem altarji kapucinske cerkve, do današnjega višega pastirja, kteremu je bilo pred kratkim Časom dano obhajati svojo škofovsko petindvajaetletnico. Duhovstvo in katoliško ljudstvo iz Smirne in iz okolice se je z veseljem poprijelo te prilike, mnogozaslužnemu in zato visoko spoštovanemu višemu pastirju skazati svoje spoštovanje in hvaležnost. Škofijska cerkev — njegovo delo — je bila pri vratih pomenljivo ozališana z venci in napisi, z njegovo podobo na verhu. Škofi in nadškofi iz Mašah-a (armenskega obreda), iz Carigrada, s Krete in s Kios-a so bili prišli k slavn >sti; drugi iz male Azije, iz Gerške so mu pismeno naznanili svoje vušila in veselo vdeleževanje. Pri slovesni sv. maši so biii pričujoči tudi konzuli katoliških deržar in poveljniki takrat v zavetniku stoječih vojnih ladij; tudi vlada je bila poslala (keršanskega) zastopnika. Pri sv. masi je bilo lepo petje; ze'6 je pobožnost povzdigovalo tudi igranje avstrijske vojne godbe tam stoječe admiralne fregate ,,Kustoce". — Po evangeliju je kanonik (Jastelli po predreku: ,.Mozes, mogočen v svojih besedah in v svojih djanjih" — v poldrugo uro dolgem govoru naslikal življenje višega pastirja. Vincencij Spaccapietra, rojen iz Neapeljna, je bil kot mašnik v redu Lazaristov — misijonskih duhovnov sv. Vincencija Pavlanskega — in je bil v praznik Marijinega darovanja, 21. listopada 1852, od sv. Očeta Pija IX posvečen za misijonskega škofa. Kmalo potem je potoval v Port-au-Pri«;cc, glavno mesto republike Hajti. Velike težave in nepremagljive zapreke »o ga prisilile že mesca mal. serpana 1853 ta otok zapustiti in se podati na otok sv. Tomaža, od koder je čez 4 mesce zopet odrinil v Puerto Esp-na na otoku sv. Trojice, ker mu je bila izročena ta obširna škofija, ki je bila brez pastirja. Škof Spaccapietra je bil od prebivalcev po pravici sprejet prav kot tolažilni angel. Trud in prizadevanje tega dobrega pastirja je pa tudi rodilo obilen sad. Po njegovih pastirskih pridigah se je začelo versko življenje z novega razcvetati. Ker je vsaki petek na hribu, kjer je bil napravil križev pot, oznanoval kraljestvo Kristusovo, je imel vedno veliko množico po-elušavcev od vseh strani. 15. rožnika 1854 je sklical pervi okrajni cerkveni zbor in mu je predsedoval kot pooblaščenec sv. Stola. Cerkveni zbor, to je bilo takrat nekaj novega v Ameriki, in slava je zadonela njegovemu imenu v mladi cerkveni zgodovini amerikanski. Mesca kimovca 1854 je razsajala kolera po otoku. Njegova vdanost in skerb za ovčice je zbudila občudovanje med ljudstvom; povsod je skazoval dobrote in tolažil reveže. Vkljub velikim nevarnostim je pa ohranil Bog drago življenje, ker ga je bil še za druge reči od-menil. — Mesca vel. travna 1855 je bil misijonski škof povzdignjen za nadškofa Puerto Espanaškega; leta 1859 so ga Pij IX imenovali za nadškofa v Anciri (Ancyra) i. p. i. ter ga poklicali za druge opravila. Njegov odhod iz Puerto-Esp^ne so prebivalci obžalovali kot splošno nesrečo. Pridši v Rim, se je 1. 1860 odpeljal v Sveto deželo, kjer je s svojo prepričalno besedo in modrimi sveti poravnal pritežnosti, ki so se bile takrat vzdignile v patrijarhalstvu. S smertjo nadškofa Muzzabini-a je zgubila občina Smirnska svojega ,,angela". Ko je zbor v propagandi iskal vrednega naslednika sv. Polikarpu (pervemu škofu), rečejo nekega dne Pij IX zbornemu predniku, kardinalu Barnabo-u: ,,Ne išite dalje novega pastirja za Smirnsko škofijo; sem ga že našel, — monsgr. Spaeca-pietra je." 29. rožnika 1^62 je prišel med občnim veseljem vsega kersanskega prebivalstva v glavno mesto male Azije in je sprejel slavno pastirsko palico, ktero je imelo toliko velikih in svetih mož od prestavnega mučenika in pervega škofa Smirnskega, apostoljskega učenca, sv. Polikarpa. Perva skerb novega škofa je bila, povzdigniti versko življenje, ki je, se ve da, v Smirni, kjer je toliko kri-voverstev, med kterimi je katoličanov po številu naj manj, kjer ter^ovstvo, posvetno3t, in različno narodnosti od vsih strani širijo vnčmarnost v verskih rečeh; — hudo zanemarjano, če se neprenehoma ne podžiga pla men vernosti. Vstanoviie so se bratovšine za različne stanove in starosti ter štejejo veliko število odov. Du hovne vaje za može in žene, za mladenče in device opravlja vsako leto ali škof sam ali pa pokliče za to glasnvite mašnike. Mnogokrat višji pastir po dvakrat pridiga ob nedeljah in praznikih. Ko se pole'i premožnejše družine raztresejo po deželi, hofii viši paatir med tednom po dežeii pridigat in svete z«krame:,t" «lelit; ne vročina, ne dež. n* vihar ga ne zaderžuje. Ker ima razun sv« je velike škofije še o->!ierbovati apostoljsk > namestništvo za vso malo Azijo, si lahko mislimo mnogo-opravilno delavnost tega apostoljskega moža; za vse je vnčt, zanemarja le — samega sebe. V pojasnilo naj povemo naslednji dogodek. Skof je bil zbolel, pa re nevarno. Zarad njegove visoke starosti mu zdravnik reče v postelji ostati, češ, da bo drugo jutro prišel pogledat. Toda škof zjutraj vstane, gre najmanj četert ure daleč k sij« nskim sestram maševat, ter se domu vernivši zopet poca v posteljo. Ko kmalo potem zdravnik pride, je b i zelo vesel, da ae je Njih milosti zboij-šalo, in dovoli mu nektere ure v sobi ostati pokonci. Svojemu riuhovstvu je škof zarČ3 < četov.«k prijatel in vsaki mesec zbere mašnike iz mesta in iz okolice k vednostnim razpravam in k posvetovanju v duhovskih zadevah. Zraven vneme za čast Božjo pa tudi ne pozabi skerbi za telesni blagor terpečega človeštva. To je posebno sijajno pokazal zdaj, ko je treba bolnim in ranjenim turškim vojakom in zapušenim sirotam pomoči in podpore. To pa tudi turška vlada pripoznava; dasi-ravno se mora sploh od vsakterega blaga brez razločka plačevati po osem odstotkov vvoznine, so vse reči, ki prihajajo za misijonske mašnike, za šole, za cerkvene naprave in za cerkv*, vvoznine popoln« ma proste. Veselo bi pač bilo, ko bi bi a Cerkev po vseh ,,omikanih" deželah tako prosta, kakor je v maloazijski Turčiji. Sultan sam je počastil nadškofa ter mu podelil medži-dijski red. Omeniti je še velikansko delo, s kterim si je nadškof Spaccapietra postavil spominek ue le v Smirni, ampak sploh v mali Aziji, in to je nova et Ina crkerf zidana vstanovniku škofije, sv. Jam-zu evangelistu. Zidanje je bil pričel njegov prednik, ai velikansko delo izveršiti je bilo prepušeno sedanjemu nadškofu, kar je tudi res v primeroma kratkem času dokončal. Priš-1 je bil kot ubog misijonar in njemu so veljale b«s.'de skrivnega razodenja: ,,Poznam tvojo revšino; pa ti -i b< g*t." Reven je bil po pozemeljskib sredsiv.h, bog.t pa po upanji, po dobri volji in po delavni moči, in zato j*? tudi dovereil to deio. Nihče ne pozna truda, pomanjkanj* in pritežnosti, ki jih je nadškof imel pri nabirai ji darov za cerkev po Laškem, Francoskem in nekaj tudi po Spanjskem. Povsod so ga navdušeno sprejemali in z darovi pomagali doseči vzvišeni namei. In zdaj je dodelana lepa, prijazna stolica s tremi čolni, priprosta icvr, ali skerb za njeno notranje ozališanje s podobami itd. je prepušena hvaležnim, priprostim iu radodarnim prihodnjim rodovom, kterih djanska moč 3e razodeva od due do dne bolj. Veliki altar je iz marm^ljna; krasna podoba (v dvojnati človeški velikosti) kaže sv. Janeza na samotni skali Patmu med valovi, v zamaknjenji s proti nebc-om obernjenimi očmi, od koder so mu bile pregloboke skrivnosti razodete. Nobeden ne bo mogel gledati veličastne podobe brez ginjenja in pobožnega navdušenja. Podoba in altar, oboje je darilo sv. Očeta Pija IX. Za trud pri nabiranji darov pobožni pastir za se ni r.ič obderžal. Svojemu Bogu in pervemu predniku (sv. Janezu) v čast je zidal dostojno hišo; on pa, ponižni tlužabnk in naslednik, stanuje še v najet: hiši, in marsiktera dulov-nišnica na dežeii ni tako priprosta, tako borna, kakor je stanovanje Smirnskega nadškofa. ,,Poznam tvojo revšino, pa ti 8i bogat." K temu popisovanju o nadškofu Spaccapietra-tu in Smirni po „Freib. Kirchbl." naj prid-m m še c*k liko iz tega, kar sem 1. 1806 sam vidil v tem roeatu. Smirna steie kacih 200 tisuč duš, do 80.0< 0 turkov, On/0 »raz-koinih grehov, 14.000 katoličanov, 10.00O armerov, veliko judov itd. Več katoliških redov ima ondi sv.»jc šole. Mesto je naj lepše po ti?tih krajih, koder prebiva -i katoličani. Kakor je višji pastir z duhovstvom in redo>ni-štvom v Smirni goreč za dobro, tako tudi prebivalstvo. Bila je ravno procesija :sv. Rcšnjega Telesa, ko g>-rn prišel s parnika v mesto, in ne morem dopovedati. -ca'-o je bilo častitljivo, spodbudno in ve-lepo slovesnost. Tuui jaz *em imel še pri iko nekaj ča a z obhodom iti za šoiarji. Neizrečeno lepo i«; bilo v s** r>k:n-čano in z višav so kar stile c*etl»ce d li r.;» pr' -ed/i. Tako je tam šega. Po dokončani procesiji so mi dovolili prič i/ či vikši šk< f Vinc. Spaccapietra še maševati opoldan. Z«rad praznika sv. Rcšnjega Telesa poslednji d.tn majnika so v kspucinski cerkvi Smarnice sklenili še !e na-l-dnji dan, L rožnika. Bilo je sopet polno lj'»«:{. zlasti t-idi gosposkih, ki so se kaj l^p^ obnašali. T ol« pri sv. Obhajilu jih je bilo vehko. Pri kosilu, h kteremu so bili tudi mene povabili, bo vikši pastir govorili med drug m o novi stolnici, ktere zidante je bi o takrat nekako doveršeno. Pravili so, da je v nio obernjenib že 500.000 frankov, pa da jih potrebujejo še 300.000, da bi se čisto dodelala in lepo vravnala, da pa ni denara in se delo ne more nadaljevati. Vidil sem novo stolnico že poprešnji dan. Tri ladije ima in na vaaki strani 5 kapelic Prelepa B< žja hiša bo zares, kadar bo čisto z vsim doveršena. — Slišal sem praviti, da po turških okra;inah morajo z novimi zidavami rel6 hiteti nakviško, da moslemBka prenapetost ima manj časa se repenČiti. Kapucinski cerkvi so bili pred nekaj leti stolpič postavili v eni sami noči. Neko drugo cerkev so bili zidali v 43 nočeh; — pri prava v tac h primčrljejih mora biti gotova, da kar hitro skladajo. Tudi šole kažejo kaj pridno delavnost nadškofovo, njegovega duhovstv.., r-dovništva in z njimi vred vsih dobrih katoličanov. Nadškof sarr.i so razkazovali šole uemi: enih sester z 8 razredi, v kterih ie prav veliko dekiic in k tem še do 40 sirot. V službi imajo več iz sužnosti odkupljenih zamurk; nektere so posebno pobožne. V šolah je tako lep red, da se ne moreš naču-diti; prijaznost in ponižno zaupljivost vikšega škofa do otrok in do učeništva vse navdušuje in napravam po-aebno veselo življenje daje. Tako raznih pisarij v vaih šegah olepšave še nisem vidil, kakor tukaj. Ročne dela ao kaj točne in lične. Sestre imajo v mestu 4 naprave: dvojno šolo, bolnišnico, sirotišnico, pa še zunaj mesta velik vstav z drugo šolo. Enako se odlikujejo s šolami očetje lazariati. Ni dvomiti, da šole so tudi zato v tako lepem cvetu, ker turška vlada se ne vtika vmčs in ne moti katoliške Cerkve v odgoji mladine, pa tudi ni ne naj manjši misli, da bi Turk nemuselmane silil v svoje turške šole. Ogled po Slovenskem in dopisi. Il Ljubljane. (Poslavljetije gosp. Drag. Lahajnarja. Družba liožjega groba. Djanje patrijarhov in oo. frančiškanov v Sveti deželi. Cerkev v Nazaretu in njeni dobrotniki. Ana Lah.) Prevzvišeni patrijarh Jeruzalemski Vincencij Bracco po i9. okt. 1877 gosp. Karolu Lahaj-narju, posestniku ljubljanskemu itd., zarad znamenitih zaslug, ki si jih je pridobil za Božji grob in sploh za Svpto deželo, podelili viteški red Božjega groba, in avitli c*.s ar so mu privolili red nositi. — V Koloniji ob Renu je namreč vstanovljena družba Božjega groba, ki ima namen: z darovi pripomoči, da se ohranijo, lepšajo, povzdigajo keršansko katoliški spomini in svetiša Svete dež* le, da se ondi razširja katoliška vera; družba tudi s prav mičnimi in podučnimi spisi s podobami vmes (,,Das heil. Land1) razširja znanje svetih krajev. To družbo, bratovšino, jo bil goreči ranjki gosp. Miškovic pričel in jo nekoliko razširil tudi pri nas. Udje dajejo le po nekaj malo soldov na leto, atori se pa v Sveti deželi prav veliko dobrega. Po Miškovičevi smerti je gosp. Lahajnar bil prošen ter je sprejel to zadevo, ktero je oakerboval z veliko vestnostjo in natančnostjo in je tako res zel6 koristil Sveti deželi, ter si zaslužil red in naslov: ,,vitez Božjega groba". Svitli cesar Frančišk Jožef sami, ki so bili pred nekterimi leti v Jeruzalemu, so ondi veliko dobrega storili za cerkev Božjega groba in za svete kraje, založili pobožne vstanove itd. ter so s svojim lastnim djanjem poterdiii skerb in darežljivost i« Sveto deželo. Jeruzalemski patrijarhi močno razširjajo omiko v Palestini. V ta namen imaio blizo Betlehema, v Bejt Džali, tudi svo e s«»meniše, povzdigajo in zidajo svetiša in razširjajo katoliško vero po deželi. Kakor po eni strani jeruzalemski patrijarh, tako delajo po drugi z veliko marljivostjo očetje frančiškani, starodavni misijonarji, v prid av. vere na Jutrovem. Ravno te dni nam je došlo pismo od preč. gosp. komisarja za Sveto deželo, o. Ciprijana Trevizanskega, ki poroča, kako je bil« poalednji čas obnovljena cerkev oznanjenja Marije Device v Nazaretu, iu pa obilno zlasti tudi s pomočki iz slovenskih dežel. Namreč: ,,Delo z Nazareško cerkvijo je bilo doveršeno, hvala Bogu, pretečeneg* mesca vinotoka s stroški 22.000 frankov. Kakor sem že Vam pisal, cerkev se ni v novo zidala, ampak zdaljsala. Bila je bolj široka kot dolga s 3 ladijami. Zakaj, ko je bila 1. 1730 zopet zidana od oo. frančiškanov na mestu stare cerkve, kjer je stala Marijna ,,sveta hiša", niso imeli več kot šest mescev časa za njeno stavbo. O tem čaBU turškega preganjanja je bil namreč takratni paša v ta namen dovolil čas svojega popotvanja v Meko, kar je terpelo ravno 6 mescev. Frančiškani tedaj niso mogli nadaljevati pričetega dela, temuč ko so nekaj čez polovico izdelali, ao mčgli občelje postaviti in delo skleniti. Dal sem torej z zbranimi milosnjami zdaljšati vse tri ladije za druzih 11 metrov. Dal aem tudi nareoiti prav lepo arhitektonako lice po načertu, ki je bil narejen tukaj v Benedkah. Poslednjič sem na enem oglu cerkvene planice (terase, plane strehe) dal postaviti stolp 18 metrov visok, v kterem je 7 zvonov. Sedaj tedaj zamore ljudstvo iti v cerkev in ne hodi več skoz samostansko zapertje, hodi pa zunaj po novi poti, ki je nalas narejena, ker pokopališe je prestavljeno unstran verta. Tako se zdaj cerkev kaj lepo vidi od daleč, bodi si od strani jeruzalemske ali s Taborja. Želel bi, da o vsem tem denete spis v svojo ne-precenjeno „Zgodnjo Danico", ali tudi v kak nemšk list, da se s tem zahvala izreče ondotnim prebivalcem za njih izdatne podpore z darovi, ki so jih dajali za ta namen po srednici, dobri Ani Lah." Kako veliko in lepo delo Bogu in Mariji na čast se je tedaj doveršilo s pomočjo malih darov, ki so ka-pali skupaj, bi djal, sold za soldom! Reva Ana Lah pa je užila veliko zaničevanja, prestala silo truda, in dokaj potov prelazila, ktere pa bode Marija nji, kakor tudi darovalcem darove, z naj veči obilnostjo povračevala. (Omenjeno bodi, da ta dobra, priprosta in ponižna oseba je zdaj, na očeh bolna, dobila gostoljubno sprejetje v samostanu usmiljenih sester v Zagrebu, kterim bodi zato prav posebna zahvala izrečena.) Naj slajši Ime. (Poleg nemškega: O siissester der Namen alf.) Najslajši izmed vsih imen, Kar jezik jih človeški Zgovarja: Jezus, plam ognjen', Neskončni dar nebeški! Ponižno serce Ti darim, Te molim, z angelji slavim, Ki klanjajo se Tebi. Imč mogočno, strah pekla, In vsih nebes stermenje; Imč, ki mertvim v grobu da — Poverne jim življenje. — O naj doni ti večna čast, Imč presladko, Božja last! Po angelju nam znano. Te vredno, o Imč, slavit', Vse stvarjeno ni zmožno, Svetosti neizmerne svit — Vse Tebi je podložno; O naj z duhovi vsih višin Ti slavo pojem v prahu sin: O bodi počešeno! Ime nam drugo dano ni, Da v njem bi se otčli; Le t6 nam luč, tol&ž deli, In rane vse zaceli, Sladi cel6 nam grenko smert, Posveti v temni grob odpert', Da nima več strašila. Ime presladko bodi mi, Škit, bramba zmagovita; Ko jezik „Jezus!" zgovori, Naj greh, pekel bežita, Naj vedno sije žar mi Tvoj, V dolini solzni bod' z menoj, — V življenju ino v smerti. Pcživi, sveto me Ime, Da bom voljan terpeti Žaljenja tudi prebritkč Za Tč v ljubezni sveti. Potem objel bom križ serčno, Daril Ti dušo in telo, Ki si na njem me rešil. Radoslctv. Sveta Devica. (Prosto poslovenjena.) Smem li grešnik, Božja Mati! Pesmico ti darovati? Sin Adamov, poln slabost, Tebi, angeljska radost! O presveta, o blagrena, Čista kakor še nobena ; Kdo clo med nebeščani Tvoje je enakosti? Naj svetejša! med hčerami Si, kar soliue med zvezdami; Tebi, vir popolnosti, Slavo vsaka stvar glasi. Zbor Serafov, cvet nebeštva, Tebi pčva: „čast človeštva"; Vsak, ki Jezusa spozD&, Te slavi, Častitljiva! Ti pa milostna Devica, Čez vse angelje Kraljica, Čast izročaš vso Bogu, Bit' želiš le dekla Mu. Še pod križem žalujoča, Ko ljubezen vmira vroča Na nas, pričo muk in rčv, Si ljubezni te odsčv. Radoslav. Razgled po uvelu. Rimski sv. prestol ia ruska vlada. ..Monde" prosinca naznanja pismo kardinala Simeoci-a do papeževih poslancev. Zaznamnjana je z 10. vinot. 1877 in ozira se na razmere diplomatiške med svetim Sedežem io cesarsko rusko vlado. Žalostno stanje katoliške Cerkve v ruskem cesarstvu in v poljskem kraljestvu je nagnilo sv. Očeta, da so zadevne dogodbe dali zbrati v posebno spominico (memorandum), ki nai se izroči ruskemu kanclerju knezu Gorčakovu. Knez Urusov, ruski oprav-nik pri svetem Sedežu, pa je kardinalu Simeoui-u nazaj poslal ta dokument. Kardinal je torej vso to reč, kakor se je veršila, razložil zunanjim zastopnikom sv. Sedeža, da naj vse to naznanijo vladam, pri kterih so poročniki. K svoji lastni okrožnici je pridjal kardinal deržavni tajnik tudi omenjeno spominico s pismom vred, s kterim je bil Urusov spominico nazaj poslal, in pridjal tudi pismo, s kterim mu je bilo sporočeno, da jenja njegova vradna razmera s sv. Sedežem. ,,Un:ta", ki to naznanja, pristavlja, da vsi ti dokumenti so velike važnosti in da se utegne s tem naslednjič še pečati. Rus tedaj povrača Bogu za podeljenje zmage čez Turka s tim, da nespremišljeno in ošabno tare Njegovo av. Cerkev; utegne pa še skusiti, da brezorožni papež, če tudi jetnik starček v Vatikanu, je močnejši memo turških terdnjav in pušk. Bila bi Rusija gotovo nepremag ljiva moč, ako bi bila katoliška ali ko bi saj ne terla Kristusove Cerkve; tako pa si sama spodjeda srečo, sebi in sploh Slovanom. To je osoda nas Slovanov — v velikem, kakor v malem. Ko je bilo to že stavljeno, je naznanil ,,Vater!and" 23. t. m. vse omenjene vradne pisma. Za zdaj naj pristavimo samo kaj malega v bolj natanko pojasnienje. Knez Urusov sam je ob času Pijeve škofovske oOietnice željo izrekel, naj bi sv. Oče ne razglasili očitne pritožbe zoper cesarsko rusko vlado, temuč naj bi po di-plomatiški poti naznanili svoje pritežnosti in je celo kake koristi za katoliško Cerkev po tej poti dal upati. Sv. Oče so nato res odjeniali. nekaj zato, da bi kdo ne rekel, da hočejo vojsko s Turkom v svojo korist obračati, nekaj pa, ker so mislili, da diplomatiško posredovanje vender utegne Cerkvi kaj koristiti. Bile so res pritožbe zarad trenja katoličanov v spominico (pro-memoria) zbrane: in ravno to spominico je Urusov — sam seboj v nasprotji — nazaj poslal, ne da bi jo bil poslal kanclerju Gorčakovu. To je neki ukazala pe-trograjska opravilna kancelija, tedaj ruska vlada. To pa je v diplomaciji neslišano obnašanje do veljave sv. Sedeža, nad čimur sterme celč nekatoliški narodi. Za varovanje veljave in časti sv. Sedeža so torej sv. Oče ukazali z ruskim opravnikom zvezo pretergati. Drobne novice. Iz Londona naznanujejo, da ondotna italijanska naselba je hot'a obhajati slovesno mertvaško mašo za kralja Viktor Emanvela v italijanski cerkvi. Duhovstvo te cerkve je prosilo nadškofa Manninga privoljenja k temu. Odgovoril je nadškof, da je dopusena slovesna maša, prepovedane pa demonstracije. — ,,Daiiy Telegraph" je 19. t. m. naznanil, da turško poslanštvo, ki ima primirja iskati, je v Ternovi vidilo velikega kneza Nikolaja, kteri pa je rekel, da se bo pogajal le samo v Adrijanopelnu, ki se bode zdajci zahtevalo, da naj se poda. Telegrafiralo se je povelje, da naj se izprazni Adrijanopel. — V Lodi-u na Laškem so nekaki lahko-živci (buontemponi) hotli obhajati slovesno veselico v dan kraljevega mertvaškega sprevoda, gosposka jim je to prepovedala. „Bountemponi" pa so se nad prepovedjo maševali poslavši okrog po ulicah glasbeno bando, da naj reže naj bolj vesele škriparije. Tudi tu je gospčska vmes segla in razgnala škripače. Kaj neki prav sa prav ti ,,buontemponi" imajo za ušesi, ali samo „buon tempo"? — V Braziliji je zopet jela razsajati tako imenovana rumena merzlica. — V Parizu so biii pri maši za Viktor Emanvela naj veči neverniki in brezverci zraven ali okrog genveškega juda Gambetta! So ce mara ti možje slutili, da je njih umerli prijatel potreben obilne molitve, kali? Prišli so k tej maši le posebej z listki povabljeni: 40laški domoljub'', tiate baže t evredri škrici, ki so tudi v Beuedkah o taki priliki kričali, da hočejo „osvoboditi Terst in Trentino", — (kakor so namreč drugi ,,osvobodili" Kim in drugo, do če*ar niso imeli nobene pravice). — Senatorski predsednik Tecchio, ki je imel nekak roertvaški govor v zbornici, ie med drugim Viktor Emanvela imenoval ,,odrešenika Italije": „Italia: II tuo redentore..Se pač vidi, kakošen od-resenik?! Cvet hi *afi zveste molitve. Zahvale. Št. 1. Pred nrkaterimi mesci sem se po „Danici" priporočila naši ljubi Gospej presv. Serca in tudi obljubila, ako milrst d sež<:m, katere sem prosila, v ,.Dsn " razglasiti, kar sedaj z veliko hvaležnostjo spolnujem. Prosila sem zh dv« milosti, in obe dosegla, kar le Ma-rijni m gočni priprošnji pripisujem zato, ker poprej so bile vse natorne po moči zastonj. Češena bodi Naša ljuba Gospa presv. Serca! Vsem v spodbudo in veči čast Božjo prav goreče priporcčujem Marijo kot našo mogočno pomočnico zaupijivo častiti. V Braslovicah, 14. prosinca 1878. T. S. P. Št. 2. Iz Amerike. Pri sv. Jožefu v Minesoti, 18. grudna 1877. (Pismo do preč. g. J. Volčiča.) Visokočastitijivi gospod! Ni mi znan nobeden, do katerega bi se upala s svojo prošnjo oberniti. — Oni pa, ki so se potrudili spisati tolikanj lepe bukve naši ljubi Gospej presvetega Serca, katere so tudi meni po sreči prišle v roke, upam, da bodo tudi tako dobri in meni pomagali spolniti ob-Ijub ter dali moje sle ieče pisanje v ,,Danico" v češenje in zahvalo Naši ljubi Gospej pre&v. Jezusovega Serea in v spodbudo dragim r- jakom. S.i so namreč moja mati obiskat naše nekdanje sosede kakih šest do sedem ur deleč; na poti pa so hudo zboleli, tako, da m bilo mogoče jih domu spraviti. Mogli so pod ptujo streho; bolezen je biia zmeraj hujši in nevarniši. Obraz je že bil kar čem in plav tako, da kdor jih je vidil. je kar rekel, — ne bodo več vstali, in izvedeni zdravnik je obupal, in me nesterpljivo priganjal, naj skerbim, da bodo mati za smert preti-deui, ker njih ure so izštete, — veliko takih bolnikov sem že vidil, ki pa ni nobeden čez 24 ur živel. (Čast tako vestnim zdravnikom, ki jim je skerb tudi za dušo bolnikov. Vr.) V taki naglici, v žalosti in naj veči bridkosti sem že sama tudi skorej za gotovo mislila, da bodem drago mater zgubila; le samo neko tolažl]ivo zaupanje na pomoč naše ljube Gospe me nikdar zapustilo ni. Koder sem nesla zdravila, peljala je pot ravno memo cerkve; v naj vedi bridkosti grem pred oltar brezmadežne Device, nad katere glavo sem bila v dan njenega vnebovzetja v rahli čisti zrak vložila mali venec, katerega sem po popotnikih z Gorjanskc fare prejela v svoje naj ve<*i veselje in upam, da tudi Mariji v prijetno čast. Moliti mi notranja tolika bridkost ni pripustila ; reči sem samo te besede zamogla: ,,Spomni se, o Gospa!"... dalje sem zlila skorej v čepe (?) svojo žalost k znožju presv. Device, in zapustivši jo sem obljubila sebe in mater zapisati v bratovšino naše ljube Gospč presv. Serca Jezusovega. In res, Tolažnica žalostnih, Zdravje bolnikov in Mati vedne pomoči ie blagovolila pomagati hudo stsskanim pa ter tno na Njo za-upajočim. Torej naj veči čast, priserčna hvaležnost in ljubezen na;i ljubi Gospej presv. Serca Jezusovega! Njih pa še enkrat lepo prosim naznaniti to v ,,Danici", in izročam Njim to svoje pismo popraviti, kakor sami za prav in potrebno spoznajo, s tem pristavkom, da kar sem pisala, je jasna resnica, ki je nam mnogim dobro znana. Prosim, na; skerbč, da bote najini imeni zapisani tudi med ude v bratovšino naše l.ube Gospe presvetega Serca, ") Nje, ki malo z velikim poverne; bode tudi Njim to blago delo obilno povernila; raidve pa Njim bodeve prav hvaležni. K temu naš pozdrav! A polonija in Jera Hribar iz Gorjan. Prošnje. V bratovsko molitev so priporočeni: Neka oseba, ki je v nevarnosti dušne bolezni, se prav z velikim zaupanjem v molitev priporoča. — Nekdo za pravo po-boljšanje. — Več zarad rednega in vrednega prejemanja ss. zakramentov. — Neka zadeva v prid živim in mert-vim. — Žena prav živo priporoča svojega od žganja nekoliko zmešanega, kletvic ji in drugim pregreham vdanega moža, da bi se na mile priprošnje N. lj. G. poboljšal v svoje la3tn-k zveličanje in v prid žalostne družine. — Oseba, vtopljena v mnogih težavah in stiskah, telesno zlo bolehna, in še tudi v nevarnosti zgubiti pogled, se gorko priporoča udom bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca, naj bi jo tudi oni prosili za njo, da bi ji Ona, ako ie volja božja, spr>>aila pomoč v teh zadevah, in jo p- sebno obvarovala zgube či. Hvaležnega serca hoče, ako bo uslišana, po „Danici" zahvalo naznaniti. Bratovske zadeve. Nameni in pviporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec svečan. I. Glavni namen: Vsesplošno prboijšanje katoličanov, še dolgo ohranjenje Pi.a IX, in zm^ga sv. Cerkve. II. Posebni nameni: 1. svečan. Sv. Ignacij mučenec. Priporoč.: Mornarji, zoper njih navadne napake in pregrehe; zlasti slovanski. Več prav hudo nadložnih oseb. Vsi pijančevanju in kletvinji vdani, še posebno naše dežele. Spo-vedenci za Svečnico. 2 Svečnica. Priporoč.: Vsi nekeršeni in keršeni neverci za razsvitljenje. Delavci brez dela in njih družine. Več knvovercev za spreobernjenje. *) Se je spolnilo. Vr. 3. Sv. Blaž. Priporoč.: Rojaki tega svetnika za apreobernjenje. Ajdovski otročiči, da bi jim Bog sv. kerst naklonil; tako tudi kersanski. Več družin za strah Božji. Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili. XI. Sv. Egidij, pvsavnik in opat. (Dalje.) Po srečni vožnji stopijo na suho v mestu Marsiliji (Marzelu) na Francoskem. Egidij tukaj zvč, da sveti Cezarij, škof v Arelatu (zdaj se imenuje to mesto Arles, reci Ari) škofijo vlada. Velike čednosti tega svetega škofa ga tje vlečejo, da bi pod njegovim vodstvom zve-dil pota Božje in duhovnega življenja. V Arelatu ga prijazno sprejme bogata vdova, m mu prav gostoljubno postreže. Pervi večer pri večerji sliši naš svetnik v drugi stanici žensko močno ječati in zdihovati, in vpraša, kaj to milo stokanje pomeni. Vdova mu odgovori: ,,Moja hči Teokrita je, ki ima že tri leta hudo merzlico. Ve like svote sem že zdravnikom izdajala, pa ji niso mčgli prav nič pomagati. Morda ti veš, kaj bi ji koristilo V" Egidij vstane, gre k bolnici in moli, in zdajci je bila ozdravljena. Ta čudež slovi po vsem mestu, tudi sveti škof Cezarij ga zve, in pošlje svojega velicega dijakona po čudodelnika. Prišlega sveti škof spoštljivo sprejme in ga po mnozih pogovorih prosi, naj posihmal pri njem v njegovi hiši ostane. Egidij je škofu za to neprecenljivo dobroto hvaležen, dve leti pri njem stanuje in se njegovega pobožnega duha navzema. Po dveh preteklih letih se zbudi v njem neugasljiva žeija mesto zapustiti in v tihi samoti živeti; prepelje se čez reko Rodan (Rhodanus, Rhone) iu si iše v gozdu berloga ali votline, kjer bi v tihi samoti Bogu služil. Najde pa, gotovo po Božji naredbi, pobožnega pušavnika Veredemija, ki je po svoji svetosti in čudežih široko okrog slovel. Ta puŠavnik je prebival v nekaki lopi pod visoko skalo. Pri tem bogaboječem možu se Egidij mudi nekoliko časa, ter ga v ostrem življenji na vso moč posnema. Tudi tukaj dela čudeže zlasti nad bolniki, ki jim zdravje pogosto od Boga eprosi. Glas njegovih čudežev se naglo po vsi okolici razširja. Ljudstvo k njemu prihaja. Svetnik se zopet boji ljudske časti in hvale, da bi mu serca ne spridila, toraj Bklene ta kraj zapustiti in si druge bolj skrite samote poiskati. Egidij vzame slovo od svojega prijatla, pobožnega pušavnika Veredemija, gre dalje po gozdu io dojde na tisti kraj, ki se je imenoval Septimanija, blizo kraja, kjer se Rodan v morje izliva. Tukaj si najde vgodno 3tanuvanje in studenec merzle vode pod pečino, ki je bila okrog in krog z drevjem in germovjem obrašena. V tej tihi samoti neprenehoma moli za zveličanje vsega ljudstva francoske dežele. Hrana so mu bile koreninice in zeiiša in voda njegova pijača. Da je bilo njegovo aan.o?no in o.^ro življenje po Božji volji, je Bog sam s čudežem poterd.l, ker mu je vsak dan ob gotovi uri pošiljal košuto (jeienko), ktera ga je z mlekom pre-skerbljevala. Tri leta vživa v vedni molitvi in premišljevanji nebeške sladkosti v tej samoti, da ni nil če zan) vedil. Fiavij \Vamban, kralj Gotov, ki je tisti del francoske dežele v svoji oblasti imel, napravi lov v ome njenem gozdu. Lovski psi kmalo zaslede in po gozdu gonijo tisto košuto, ki Esidija z mlekom preskerbijuje. Prestrašena košuta beži k pečini k Božjemu nlužabniku in ga 7. milim mukanjem pomoči prosi. Svetnik pride iz svojega berloga pred pečino in sliši lajanje psov in vpitje lovcev. Ko sveti pušavnik pse ugleda, berž spozcd, da je nevarnost za košuto velika; toraj poklekne in Boga prosi, naj mu dobrctcico in rednico pri življenji ohrani. Svetnik vstane in košuti migne, ta se mu k nogam uleže; psi pa ostanejo za lučaj kamna deleč od pečine in si ne upajo blizo priti, lajajo in lajajo, dokler jih noč ne posili z lovci vred dr mu se verniti. Lovci pripovedujejo kralju, kaj in kako 6e je godilo, da se namreč psi niso upali k pečini, pod ktero se je bila košuta skrila. Kralj sluti čudovito, božjo reč, povabi škofa na lov, gre z njim, z lovci in psi k pečini. Psi zopet lajajo in se proti pečini zaganjajo, pod njo pa se vender le ne upajo. Nek io izmed love« v sproži pšico v predpeČino, kjer je bila košuta skrita, da bi jo bil prepodil; pa je ni bil zadel, ampak le pušavnika in ga kervavo ranil. Lovci prerijejo gošavo in gredo pod pečino, pa kako stermč, ko vidijo pušavnika kervavega v dolgem oblačilu, njemu pred nogami pa košuto ležati. Berž se vernejo in povedo kralju, kaj so vidiii. Kralj in škof gresta v berlog, prijazno pozdravljata pušavnika, ter ga vprašata, kdo da je. Egidij jima razodene svoje ime in svoje življenje. Kralj in škof mu padeta k nogam in ga prosita odpušenja in miiujeta, da se mu je tolika krnica zgodila v njegovem bogoljubnem, samotnem življenji. Svetnik ju tolaži z božjo previdnostjo, ki ljudem vse v zveličanje obrača. Kralj mu ponuja zdravnika in zdravila za veliko in nevarno rano, tudi veliko svoto denarjev in druzih daril. Pušavnik pa vt*e te ponudbe prav lepo hvaležno odvrača, rekoč: „Za moje zdravje bo Bog skerbel, prosil pa ga bom, da raj iti ta lana ostane za pokoro ve3 Čas mojega življ»nia: ponudene denarje in darila pa ubogim razdelite, ker jih jaz v samoti ne potrebujem." Kralj se čudi nesebičnemu možu, ki ne iše svojega dobička. Kralj, škot in drugi se po-slove z možem Božjim in se vernejo doinu. Kralj pre-povč lovcem, da ne smejo v tem gozdu zverin loviti, dokler bo košuta svetega pušavnika z mlekom preskerb Ijevala. Kralj posihmai pogosto«,a ob:sku;e svetega pušavnika, nekoliko zato, da se nad njegovim lepim zgledom spodbuja in ee mu v molitev prporoča, nekoliko pa tudi zato, da od njega prejema lepe nauke iu dobre svete. Nekega dne mu kralj zopet ponuja veliko denarjev, svetnik pa mu reče: .,Mogočni kralj! Če se že hočete B69. Vsih vernikov 450.304. — LJmerlo (od srede vinot. 187tJ do srede vinot. 1?>77) je 16 duhovnov. — Imenik ima tudi po mescih zaznamnjane perijodiške vlage in kdaj da jih fare in kloštri morajo skoz leto oddajati v škofijstvo ali drugim vradnijam. — Samostan čč. oo. minoritov v Ptuju ima 9 duhovnov; čč. oo. frančiškanov v Nazaretu 7 patrov, 1 klerika in 4 brate; sam* stan ravno tega reda v Brežicah 6 patrov in 4 brate laike; enako v Mariboru 6 patrov in 5 bratov laikov: ravno tega reda v Halozah pri sv. Trojici 5 patrov in 4 br.; samostan čč. oo. kapucinov v Cehi 4 patre in 4 br.; misijonska hi^a čč. oo. lazariatov v Celu 5 mašmkov in 5 br. — Ženski redovi ao: Uamiljene sestre v Mariboru, v Ptuju, v Celu, v Trebovlji; — šolske sestre sv. Frančiška v Mariboru, in šolske sestre pri sv. Petru ob Mariboru. i* P. lansvet Lovša, mašnik v kapucinskem redu, je umeri, previden s 83. zakramenti, 21. jan. v kapucinskem samcatanu v Svanberg-u na Stajerakem. V naj lepših letih umerli — ailno dobra, pohlevna duša — je bil rojen v školji Loki I. 1*50. Gimnazijo je študiral v L ubljani, stopil potem v red kapucinski ter bil maš- nik posvečen 1.1874. — V minulem poletji je še obiskal svoj rojstni kraj in nektere znance in prijatle po Gorenjskem. Naj bode vsem priporočen v molitev, zlasti tudi njegovim nekdanjim součencem in prijatlom na gimnaziji Ljubljanski. R. I. P. Pogrebci Pija IX. Mnogi časniki pripovedujejo, da je imel kralj Viktor Emanvel preteki. 31. grud. b svojimi ministri osodoviti svet: kakosne ceremonije žalovanja naj bi se napravile po smerti Pijevi, ktero so takrat vai njegovi nasprotniki vidili prav blizo pred očmi. Kralj je bil tudi že podpiaal dotično povelje, ki je določevalo vae obrede in obleko žalovanja (livreje) pri dvornih alužabnikih na Kvirinalu (sedaj kraljevi palači). Toda nad nami vlada roka Božja, ki ae ne derži kraljevih in miniaterskih nasvetov, temveč prekriža vse njihove sklepe; „človek obrača, Bog oberne". ,.Livreje", odločene za rabo po Pijevi smerti, se rabijo za žalostinko tistih, ki so bili skovaii ta sklep. Kakor odpada na tla perje jesenski čas s ternja okrog terte in segnije, dokler ne ostane sama gola terta, — ravno tako cepljejo v grob marsikteri nasprotniki Pijevi, ki so ae šopirili nat njim; Pij IX, ki je namestnik tiatega, ki je rekel: „Jaz aem vinska terta", še vedno stoji ko terta, ko pa marsikaj ternjevega perja že davno gnjije v zemlji. Poslednje novice. Turki so zapustili tudi Filipopel in Adrijanopel in zbirajo se v Carigradu in okrog k zadnji brambi. Zraven turške vojne vre tudi ljudstvo v Carigrad v tolikih množicah, da kristjani le še po cerkvah nahajajo podstrešja. Rusi pa z veliko naglico tiše za Turkom, in sicer en oddelek iše v oblast dobiti Galipoljsko terdnjavo ob morski ožini, po kteri gredo barke v Carigrad. Tako utegne Rus tudi Dardanelle dobiti v avoje goapoatvo. Med tem ae v Kazanliku ob Balkanu turški poslanci pogajajo z Rusom za primirje: kaže pa, da Rus o tem ne mara dosti slišati, dokler ne pride v Carigrad. MHthovske spremembe* V Kerški Škofiji: Č. g. Kar. Cemič, knezo-skof. duh. svetovalec in fajm. v Globasnici, je dobil faro M. D. pri Jezeru. — Za provizorja gresta čč. gg.: Jož. Rakeb iz Golsevega v Vetrinj, Konr. Baumgartner iz Sokolovega v Knježevo. — Umerli so ččt gg.: Lovro Hofer, fajm. v Knježevem,^19. grudna; Šim. Kramar, zlatonr.ašnik in fajm. v št.-Stefanu, 3. pros.; Mih. Holi-bar, fajm. v Vetrinji, 5. pros.; Ant. Stroj, fajm. v št.-Jurji na Vinskih goricah, 17. pros. R. I. P. — Razpi-ssni ste tari: Globasnica in Vetrinj do 26. sveč. MMobrolni darovi* Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Neimenovana 5 gl. Za družbo sv. Vincencija: Neimenovana 5 gld. — M. G. 1 gl. Za novo cerkev M D. v Suši: Neimenovana 1 gl. — Tri osebe 1 gl. Za afrikanski misijon: Gč. Reza Vučar 1 gl. 5 kr. — Fr. Lovšin 1 gl. Za sv. Detinstvo: Gč. R. Vučar 25 kr. — Železniški otroci 2 gl. 40 kr. — G. M. Poč 4 gl. 55 kr. Pogovori s gg• dopisovalci. Gosp. Val. KI. na V.: Prejel in bom skerbel, da sc opravijo. — G. F. T. v S.: Zastauek naznanili opravništvu. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. -- Tiskarji in saložniki: Joitl i.jaznitovi dediči v Ljubljani.