Dopisi. Iz Ptuja. (Veliki koncert slov. pev. društva.) Ljubi Slovenci, ki čitate ta list, popraševali ste že gotovo, zakaj vam naš »Gospodar« Se ni prinesel nobene vesti o velikem koncertu, ki ga bo priredilo slovensko pevsko društvo dne 6. avgusta v Mariboru. Evo nam nekoliko vrstic, saj veste, da je vsakemu sadu treba časa do dobre zoritve. In tako vam tudi nismo mogli prej poročati, predno ni bilo vse dognano in določeno. Sedaj pa vam smemo povedati, da bo ta koncert gotovo vse prejšnje prekosil po svoji sijajnosti in velikanski udeležbi od strani slovenskega Ijudstva. Na tihem smo do sedaj delovali — kaj pa nam je treba bilo trobiti med svet o svoji nakani, predno nismo bili prepričani, da bo dobro iztekla, ali delovali smo marljivo in tako smo si v svesti, da se bodo naše besede o veličastnosti onega koncerta uresničile. Iz vseh slovanskih pokrajin zelenega Štajarskega, iz čudapolne kranjske, iz gorate koroške dežele prihajajo nam vesti, kako se vrli pevci pridno vadijo in vežbajo, da bodo svetu pokazali moč slovenske pesmi. Nad 180 se jih je že oglasilo, prišlo pa jih bo gotovo nad 200. In drugo je večinoma že vse pripravljcno: godba je najeta, prostori so lepi in primerni, vabila se ravnokar tiskajo. Samo na vas je še ležeče, Ijubi Slovenci, da pomagate to slavnost povzdigovati s svojo mnogobrojno udeležbo. Ali o tej smo že prepričani, kakor smo zgoraj omenili. Podčrtajte si torej v svojem koledarji 6. avgust, da ne bo nobeden sprevidel ali pozabil tega slavnega dne, da se bomo po pošteni slovenski navadi prav veselili pri kozarci vina poslušaje milo doneči slovenske pesmi, navduševali se in krepili za novo borbo, ki jo moramo boriti vedno naprej za naše narodne svetinje in pravice. V prihodnjem listu bomo vam naznanili natančen naert naše slavnosti. Iz St. Jurija ob juž. žel. (Kresovi.) Malokedaj se kdo iz našega prijaznega trga oglasi, zatoraj, želeč nekoliko to molčanje pretrgati, vam menim naznaniti nekoliko o naših kresovih, katerih je gorelo na predvečer sv. Cirila in Metoda tukaj prav mnogo. Kakor hitro so zvečer zvonovi odpeli ,,večno luč«-, že se zasveti vrhu starega Rifnika zali kres, zatem pa veliko drugih, od katerih so nekateri dalje, spet drugi manj časa goreli. Posebno lepa sta bila dva. Eden priv Sv.* Rozaliji, pri katerem so tudi veliko razno barvanihraketov v zrak spustili, kar so ljudje z velikim veseljem gledali. Drugi veliki kres je pa gorel na hribčeku »Bobnateca« celi dve uri, od todi so tudi topiči glasno in daleč na okrog oziianjevali veseli sopraznik sv. bratov Girila in Metoda. Tudi na tem grieu in v okolici so Ijudje še vedno hvaležni tema svetnikoma za obilni trud, ki sta ga z nami Slovenci imela pri oznanjevanji sv. vere. Vam fantom in možem pa izrečem na tem mestu srčno zahvalo za ves trud, ki ste ga pri tem delu jmeli. Lo še tudi drugo leto tako, ako nara Bog zdravje da! Sv. brata Ciril in Metod prosita za nas; izprosita nam Slovencem enako zmago nad našimi dušnimi, kakor tudi telesnimi sovražniki, kakor sta si jo vidva že davno privojskovala. F. Š. Iz Središča. (Spomin.) Po dolgi mučni bolezni je umrla pri nas dvaindvanajstiletna deklica Josipina Sajnkovičeva ter so jo pokopali dne 3. julija t. 1. Pokojnica je bila nenavadno pridna in pobožna, kar je sicer med premožnimi ljudmi že velika redkost. Svojo pobožnost je jasno pokazala še poslednjo uro. Ko se jej je namreč bližal zadnji trenotek, rekla je: »Kako je temno«, in še pristavila bešede: »Milostiva Devica in angelj varuh, pridita mi naproti!« Sprevod je bil sila lep; nosile so jo deklice v belini in truplo so spremIjali četirje 6. g. duhovniki. Bog daj tej blagi duši sladki mir in pokoj! FI. Iz Čadrama. (Društvo »Sloga«.) Že enkrat je »Slov. Gospodar« prinesel dopis iz Čadrama, kjer je bilo omenjeno, da se snuje tukaj bralno in gospodarsko društvo »Sloga« po imenu in da se bo vsaj v drugem četrtletju vse potrebno uredilo. Ker pa se sedaj od tega časa ni nikdo oglasil, sodil bi svet lahko, da je naše društvo zaspalo. Zato, g. urednik, naj vam jaz o tem društvu nekoliko poročam. Že naprej pa vam povem, da prav veliko veselja, kakor se ga od mnogih drugih krajev sliši, vam ne moremo povedati, pa vendar upamo, da se naše razmere sčasoma vzboljšajo, da bomo zamogli kedaj kaj veselejšega po svetu naznanjati. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 30. aprila in je bilo do tedaj vpisanih 25 udov, izmed katerih je bil izvoIjen sledeči odbor: Ant. Kangler, kakor predsednik, Blaže Mlakar, podpredsednik, Alojz Leskovar, tajnik, .lože Videčnik, blagajnik, Franc Kline, knjižničar in Jak. Leskovar, odbornik. Sklenilo se je tudi, da bode bralna ' soba pri gostilničarju Frane Kline, kateri je društvu na korist jedno sobo zastonj prepustil in še zraven obljubil, da bode posodil za društveno knjižnieo eno omaro, dokler si društvo svoje ne omisli. Ker pa ob ustanovitvi društva ni bilo plačevanje na vsporedu, zato se je pri- redil dne 4. rožnika drugi občni zbor, s sledečim vsporedom: Nagovor predsednika. Podučljiv govor o umnein čebelarstvu, govoril nadučitelj Malenšek. Dalje zapisovanje novih udov in čudite se, pristopili so štirje in potem vplačevanje letnine in nazadnje še razni nasveti. Določilo se je tudi, da se bode naročilo za letos petero znanih domačih listov. Seveda bi bilo dobro še marsikateri list in marsikatero podučljivo knjigo dobiti, kar bi odbor rad storil, ako bode le društveni račun dopuščal. Res, da bode morda marsikdo z glavo majal in se nasmehnil. rekoč: Nimate se s čim hvaliti, in na našo žalost moramo priznati, da je to res, pa upanja ne smemo izgubiti, mi pričakujemo, da pride čas, ko bodomo tudi mi po zgledu vrlih Gotoveljčanov veliko število udov, pa tudi mnogo lepih uspehov pokazati in po svetu razglasiti zamogli. K temu pa nam pomagaj Bog in sreča junaška! Iz Rošnje pri Sv. Janži. Pretekli četrtek, dne 6. t. m. utonil je v Dravi vštric Rošnje vasi dragonec Franc Filip, doma pri Slatini, s konjem vred. Prijezdil je pod poveljem poročnika z desetnikom poskusit, bi-li bil pri rošnjem pašniku primeren prostor za kopanje konj. Desetnik je prigovarjal poročniku, da tamni ugodno, ker je Drava preveč deroča, toda častnik ni se zmenil za to, ampak je celo s pestjo začel mahati po ubogem desetnikn. Dragonec je moral s konjem v vodo. Bil je izvrsten plavač. Poprej je služil pri pijonirjih. Prvikrat je srečno preplaval sem ter tje. S tem pa poročnik ni bil zadovoljen. Zapovedal mu je poskusiti drugikrat, nekoliko nižje. Oba, dragonec in konj, bila sta že upehana. Voda ju zanese v velik tomun tje, kjer obe panogi Drave skupaj pritečete ter nju pokoplje. Črez nekoliko časa priplavata zopet na površje; toda konj je strašno delal z nogami in pri tem najbrž močno vdaril vojaka. Potem plavata drug za drugim proti mlinu. Enkrat še je vojak stegnil roko nad vodo, potem pa je izginil pod vodo. Konja je vrgla voda niže mlina na suho; dragonca pa niso našli. Iz Radgonskega okraja. (Orehovski prer o k.) Vi tam okolo orehovskega preroka ste pač srečni, ker on tako po očetovsko za vas skrbi in tudi ne pozabi večkrat v »Mariboržanko» kaj postaviti. Ker pa zadnji čas ima drugih opravil veliko, povabil si je pomagača v svoj gradič, ki iraa leseni dimnik, da mu pomaga udrihati po ubogem slovenskem ljudstvu. Ta pomagač ni nikdar drugi, kakor prijatelj znanega dopisnika »Slov. Gosp.« od Sv. Ane na Krembergu, kričač »Mariboržanke« v Žrjavcih, ki kar iz rokava sipljezgodovinsko-poučne dopise, kakor nadarjen pesnik pesmi. Radovedni smo, kaj še bosta ta dva učena moža Nemcem v razvedrilo podala; ker nekateri nemškutarji se ne morejo drugače nasititi, kakor da bero dopise, ki udribajo po Slovencih in osobito po eastitih duhovnikih, ki so bili in bodo Slovencem najboljši prijatelji, skrbeč za dušno, kakor njih zemeljsko blagostanje. V to je tudi narodnost prištevati; ako je kdo dober Hlovenec, tedaj je gotovo tudi dober katoličan in gospodar, kateremu ne bo nikdar manjkalo kruha, ker izpolnjuje zlati rek: »Moli in delaj«, »spoštuj cerkev!« Taki ne bo z liberalci vlekel, nego v dopisih branil svoj rod in čast. duhovništvo. Na orehovskega preroka pa večkrat pazite, kaj dela s svojim pisarjem, kateri doma ne najde dela! J- IzSredišča. (Obramba.) V 27. štv. »Slov. Gosp.« nekdo iz Ljutomera napada Središko gasilno društvo radi tega, da se je vdeležilo shoda gasilnih društev v Ljutomeru dne 29. junija. Da smo se vdeležili, je gotovo in to le po dolžnosti, ker je naše druStvo v zvezi deželnih gasilnih društev in kot tako ima po pravilih nalogo, da okrajne shode obiskuje. Takega shoda vdeležili smo se tudi leta 1880 v Ljutomeru. Da je naše društvo slovensko, pač ni potreba dokazovati, saj tudi drugače biti ne more, ker so udje sami Slovenci. Da je središka požarna bramba narodna in da je Središki trg naroden, to pokazali so Središčani vselej. Da bi pa mi z Nemci peli: »gut hail«, ni resnica. Ako se nismo vdeležili cvenske slavnosti, krivo je to, da je bil omenjenega dne delavnik in radi nujnega dela, ki je takrat bilo, nismo mogli od doma. Končno še si zapomnite, gospod dopisnik, da ni nainen ali poklic gasilnih društev se pečati z narodnostjo. marveč nje naj navdaja ljubezen do bližnjega, da mu branijo, kedar ga nesreča zadene, življen.je in premoženje. Mi Središčani ne potrebujemo od Vas nobenih želja, prej dobrih svetov, ali ta Vaš svet, kako se je vesti gasilnemu društvu, je za nas prepozno prišel. Mi bodemo hodili vedno taka pota, da bode v prid in v čast slovenskemu narodu, naši mili domovini in gasilnemu društvu. V to nam pomozi Bog! Izan Kolarič, vodja srediških gasilcev pri okrajnem shodu v Ljutomeru. Ivan Kočevar, načelnik. Od Sv. Ane v Slov. gor. (Hvalevredno) storil je Lenartski trg s tem, da je odpravil občinski pašnik, ali tako imenovano >gmajno«. To se je sedaj razdelilo med dotične občane pri Sv. Lenartu. Akoravno nas to nič ne briga, vendar že radi snage zapojemo v tem oziru predstojniku čast. Glejte, poprej, kedar si imel srečo priti v sloviti trg Sv. Lenarta, prepričal si se ob 11. uri, kako živahno je ondi postalo; primukale so namreč rogate živali, krave z občinskega pašnika, ter ponosno dvigale glave. Za kravami prikrulila je ščetinjad, svinje, ki so se v občinskem pašniku valjale po luži; večkrat si moral biti zelo opazen, da te ni katera rogatica nabodla z rogovi. To je sedaj minilo, in bo odslej bolj snažno in zdravo v trgu, a z onimi deli si bodo dotičniki več vpomogli, ker lahko pokosijo in branijo za zimo. Samo nekaj se mi ne dopada in sicer to, da mislijo iz sovraštva do slovenskega prepričanja, katero kaže g. Aubl, sejme na drugem kraju imeti; in to boje radi tega, da bi gg. Polič in Aubl škodo iraela. Sicer bo sejem na prijetnejšem kraju, vendar naj se dela vse iz Ijubezni do vseh! —k—