Poštnina plačana v gotovini
PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUZlTE SE'
PosamPzna Številka 10 dinarjev
DELAVSKA ENOTNOST
letnik xii. — st. is.
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE
LJUBLJANA, 1. maja 1953
ZA PRVI MA]
TOPLO POZDRAVIMO PRAZNIK
DELAVSKE POMLADI
aš delavski praznični dan je!
Hej, bratje, rdeč nagelj si bom del v gumbnico. To je cvet prešerne mladosti, neugasljive ljubezni in slapu silno kipečih, vznesenih hotenj ier želja. Zato naj ta dan z mojih Grudi zardi rdeč nagelj. Da, košat, rdeč nageljnov cvet — v topel pozdrav našemu prazniku!
Dan, ko slavimo delo, je velik Praznik. V najlepši letni čas je pojavljen — v kipečo pomlad. Nehote Se človeku vsili prijetna primera. Po-rrtladi, ko v prirodi mlado življenje kar kipi, praznujemo praznik dela, iz katerega kipi bogastvo človeka — bo-Gastvo snovnih in duhovnih vrednot.
kdaj bi sicer praznovali ta dan! Veliki možje so spoznali že davno visoke vrednote dela. Človekova misel ie okorna in toga, srce je hladno in sebično, če so roke za delo nespretne, že niso prodrle v bogastvo veščine Preoblikovanja snovnih predmetov Prirode v ljudem koristne stvari. Delo torej ni samo izvor snovnega bo-Oastva, ampak je prvi pogoj za raz-
mah duhovnega bogastva človeškega rodu.
Zato vsi delovni ljudje s tako neizmernim spoštovanjem in z vso toplino svojih src slavimo ta veliki dan — dan dela. Nekdaj, to pa še ni daleč, seveda tudi pri nas ni bilo dovoljeno slaviti ta dan. Slaviti dan dela je bil greh in kdor si je pre-drznil tako grešiti, je kmalu spoznal vso surovo silo tistih, ki si niso želeli, da bi se delavski rod zavedel vseh vrednot dela.
Toda nobeno nasilje ni moglo ustaviti misli, da ne bi vse bolj spoznala, da je človekovo delo edini izvor vsega družbenega bogastva. Ob tem spoznanju je zraslo še drugo za delavski rod in človeštvo, neprecenljivo spoznanje, da z delom in njegovimi plodovi najbolj koristno ravnajo tisti, ki delajo. Iz tega spoznanja je vzniknil odpor proti vsem, ki skušajo živeti na račun dela drugih. Ta odpor je vodil delavce nekdaj do tega, da so celo ustavljali delo in zahtevali pravičnejši del od svojega truda, dokler končno v njih ni dozorelo spo-
znanje in zahteva po tem, da delavci sami gospodarijo. Ta zahteva poganja v klasje pri nas. Z njo dozoreva novo spoznanje, da je sedaj ves napredek odvisen le od tega, koliko bogastva nam bodo dale naše lastne roke. Zato je vsa naša pozornost osredotočena na veščino našega dela. Ob njej rastejo nova moralna in človeška spoznanja. Delo nam postaja res najpoglavitnejše opravilo, s katerim dosegamo boljše in srečnejše življenje.
Gospodarstvo upravlja delavski rod sam. Delavska srca so tenkočutno prisluhnila utripom dela, delavska misel je začela sama vrednotiti vrednost in veščino dela vsakega posameznika in posameznih kolektivov in iskati neumorno poti in načinov, kako omogočiti, da bi bilo delo vsakega posameznika čimbolj koristno in plodno. Tu snuje sedaj delavski rod: Vešče roke in zvesto delavsko srce, ki utriplje z vsemi gibi delavskih rok in skrbna misel, ki neprestano opozarja roke na njih lastne izkušnje, to je plod tega snovanja.
Oton Župančič:
KOVAŠKA
Ml, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali — zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi keddj src6, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo ko zvon, da bomo krog njega se zbrali...
Vsi: — črnci rudarji Iz Idrije, iz Trbčvelj,
iz plavžev gorenjskih, Iz Kaple, iz BorčvelJ,
od Nabrežine beli kamenarji,
devinski opaijeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške — četa,
kot da kiparju ušlš je Izpod dleta —
vi, skljtičenl tkalci od stativ, strojArjl
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji Iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozšči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnččiml stavec,
v vrtince mirno zroči savinjski plaveč,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolčn,
vsi, ki poznate otiske zapžstnic-spon,
tudi, vi, pozčrno sklonjeni naprčj,
brodarji v bodččnost, v obzdrja nova brez mej...
Zat.6 bomo mi kovači kovali, trd6 kovali, tenkč poslušali, da ne bo med nami nespozndn, ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane klddlvar, kiadivar silni Iz nas..*
Nespretne roke, mrzlo srce in votla misel, to je sovražnik delavskega ro-
stvar. Za tako delo pa ni škoda ne žuljev, ne znoja; pri takem delu se
du danes in jutri pri nas. Prijatelj- smelo srce ne ustavi ob nobeni gren-
stvo in ljubezen, zvestoba in plemenitost delavskega rodu koreninijo v teh spoznanjih.
Iz teh spoznanj rastemo ljudje našega časa. Delo oblikuje našo podobo. Zato pa je praznik dela za nas dvojni praznik. Z njim slavimo roke, ki ustvarjajo snovne in duhovne vrednote, z njim pa slavimo tudi porajanje svobodnega delavskega rodu, ki bo sposoben vse svoje ustvarjalne sile posvetiti bogatenju človeškega rodu.
Seveda pa vse to ne gre brez znoja in žuljev in včasih tudi ne brez solza. Toda ob tem ima delavski rod globoko notranje zadoščenje: Njegov trud in trpljenje ni brezplodno butanje morja ob stanovitne skale, ki valove razbijajo in razprše, ampak je, kot kaljenje jekla, ki v dobrih mojstrovih rokah iz surove in neobdelane tvarine postane najžlahtnejša
ki bolečini. Zakaj, vsako omahovanje bi se stoterokrat maščevalo.
Ob letošnjem prazniku dela nam je prijetno pri srcu, ker občutimo, da imamo največ, kar more imeti svoboden rod — to je pridne roke, ki iščejo vse novih in novih veščin, smelo srce, ki tenko posluša utripe dela in njih vrednost, in skrbno misel, ki nenehno opozarja na dosežena spoznanja in kakor jutranja luč sveti v nova spoznanja. Prijetno pa nam je pri srcu tudi zato, ker vse naše snovanje vodimo delavci sami in pred našimi snovanji zginja, kot pred prijetnim pomladanskim soncem strupena slana, samovoljni birokratizem.
Ob tem spoznanju nam je torej toplo pri srcu. In zato si vsak izmed nas vzneseno zatakne nagelj v gumbnico, ki naj rdi v pozdrav prazniku dela.
arietka Bognar, delavka tovarne »Saturnus« ob Prvim maju
Foto: Peter Kocjančič
NAROČNIKOM, BRALCEM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA TER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM
OB 1. MAJU
iskren tovariški pozdrav
DELOVNI KOLEKTIV
»DELAVSKE ENOTNOSTI«
Ob kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
Za najširše uieležbe lelaiskcga razreda
v vseh organih npraiilanla in e vsem našem družbenem Ziilienln
Pomlad! Vzbrstela je, vzcvetela in že kipi v vsej svoji bujni lepoti. Njen dih je prerodil polja in gaje, oživel livade, dehteče pomladno cvetje krasi naše domove. Pomlad je tu, vsa takšna, kot smo jo pričakovali in hrepeneli po njej.
Tudi ljudje smo, kakor prerojeni. Kot nežno pomladansko cvetje smo, ki v sli po življenju kipi v višave, se razcveta in oplaja. Kot otroci se veselimo te pomladi in uživamo v njenem razkošju.
In še ena pomlad je vzbrstela, vzcvetela in nas povsem prevzela. To je pomlad našega rodu, pomladnega rodu, kot je napisal pesnik. To je pomlad nekdanjih malih ljudi, ki so v njej postali veliki, rojstvo novega življenja, ki v svoji veličastni mladostni moči uničuje staro in s svojim pomladnim dihom oplaja milijone.
V tej pomladi je vzklila zamisel Socialistične zveze, rasla v nas, se utrjevala in danes končno vzcvetela ter že obeta obilen sad. Temu darilu naše pomladi naj bodo posvečene te vrstice.
Tudi takrat je bila pomlad. Dobro leto je od tega. Kmetje iz Križ so zorali, zbranali in posejali, potem pa odložili pluge in sejalnike ter šli v boj za svojo občino.
»Ne bomo s Tržičani skupaj, ne in ne,« so zbirali korajžo. »Ne bodo nam meščani ukazovali.«
Tiste dni smo po vsej Sloveniji ustanavljali občine, večje samoupravne enote, zametke bodoče samouprave delovnih ljudi. Tudi v Tržiču so jo ustanavljali. Nekdanjemu tržiškemu krajevnemu ljudskemu odboru so se že pridružile vasi Kovor, Lese, Ana in Katarina, le krajevni ljudski odbor v Križah se je odločno upiral. Pravzaprav so se upirali le nekateri veliki kmetje, češ, kaj bomo mi v Tržiču, ko pa smo kmetje in med delavci nimamo kaj iskati. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da so hoteli postati le občinski možje, neomejeni gospodarji v svoji občini. Delavci pa so molčali, videli le tovarno in svoje plače.
Križe pa niso tako »kmečki« kraj, kot so ga hoteli prikazati. 2035 duš je tedaj štel in od tega je bilo delavcev in nameščencev kar 1300. Največ jih je delalo v Tržiču, ustvarjalo v tamkajšnjih podjetjih višek dela, katerega del bo dobila občina. A delavci, kot da ne bi vedeli tega, so kimali z glavami, ko so jim »občinski možje« dopovedovali, kako važen je boj za samostojnost Križ. Redkokdo je pomislil, da bi bili s samostojnostjo tudi ob dohodke iz podjetij, ki bi jih lahko koristno uporabili v Križah.
Kandidatje za »občinske može« so silili, pritiskali, celo na okraju so že bili in jih navdušili s svojimi »idejami« in končno se je le zbudilo nekaj delavcev, ki so videli malo dlje kot ostali. Uvideli so, da bi kmalu nasedli nekaterim vaškim bogatašem. Takrat so tržiški delavci pogledali čez plotove svojih tovarn; potem, ko je mestna oblina že delovala, pa so še večkrat pogledali in danes že dobro vedo, da je tam onkraj plotov tudi življenje, ki jih kliče in išče, saj brez njih ne more obstojati.
Pletilnica v Črnomlju je lepo napredovala. V začetku so imeli nekaj težav, potem pa so delavci poprijeli in šlo je. Kar naenkrat pa je udarilo kot strela z jasnega:
»Pletilnico bomo selili v Metliko.«
Delavci so se začudeno spogledali, vpraševali, kako je to sploh mogoče in se jezili. Obiskal jih je »tovariš z
Prvi maj je danes — naš, delavski praznik.
Zbiroma se, pogovarjamo o sebi, o svojem delu, se veselimo uspehov, ki smo jih dosegli in z vedrim licem gledamo v prihodnost. Misel_ pa nam pohiti tudi preko naših meja, k tovarišem in bratom — delavcem vsega sveta, ki se skupno z nami, v veliki proletarski armadi, bojujejo za novo, pravičnejšo, lepšo ureditev sveta. In ta misel nosi s seboj prisrčen delavski, prvomajski pozdrav ter obilo želja, da _ bi svoja hotenja čimprej in čim boljše uveljavili.
V teh dneh so delavska gibanja v nekaterih deželah izšla iz parlamentarnih volitev, v katerih so preizkusila svoje moči, v drugih deželah pa se delavci šele pripravljajo na volilni boj. Namen tega prispevka je, v nekaj krajših orisih prikazati bralcu, uspehe, pa tudi neuspehe delavskih gibanj v teh deželah.
^red nekaj dnevi smo slišali razveseljivo vest, da so pri parlamentarnih volitvah na Danskem z veliko večino zmaga1' socialisti. Liberalci, ki so na Danskem drug« najmočnejša stranka, so kar za 380.050 glasov za socialisti.
Letošnje leto imenujejo na Danskem »volilno leto«. Pa je tudi upravičeno to ime. 21. aprila so bile volitve v parlament in senat, 28. maja bo ljudsko glasovanje o spremembi ustave in če bo ljudstvo spremembo ustave potrdilo, kar je prav verjetno, potem bodo jeseni nove parlamentarne volitve. Na Danskem namreč nameravajo ukiniti dvodomni sistem in ustanoviti enoten parlament. Z novo ustavo bodo tudi povečali število volivcev (sedaj imajo volilno pravico od 25. leta dalje, predlog nove ustave pa zagotavlja volilno pravico od 21. leta). Te volitve so bile torej zgolj formalnost, saj bodo morali jeseni skoraj gotovo ponovno voliti parlament.
Zaradi tega se v svetu za danske volitve niso kdo ve kaj zanimali. Časopisi so se le s kratkimi vestmi obregnili obnje in jih imenovali
okraja« in jim takole razložil: »Prišel sem na kratek sestanek, ne zato, da bi razpravljali, kje bo tovarna, ampak zato, da vam sporočim sklep Gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora, da bomo tovarno gradili v Metliki.«
Ko so mu ugovarjali, jih je zavrnil: »Kdor noče v Metliko, pa naj ostane doma.«
Delavci so se upirali, dokazovali gospodarski nesmisel takšnega dejanja, pritegnili na pomoč sindikat, toda iz okraja je prišel nekdo in jim ostro zabrusil: »Dobili boste odločbo... O gospodarski politiki okraja vaš kolektiv ne bo odločal.«
Stiriinštirideset delavcev črnomelj-ske pletilnice bi se torej moralo preseliti v Metliko, ali pa si poiskati delo v Črnomlju, ker je pač tako hotel »okraj«. Takrat so delavci črnomaljske pletilnice ugotovili, da ne velja, ker se niso prav nič zanimali za delo okrajnega ljudskega odbora.
Nekega dne lanskega leta so se Celjani začudeno vprašali, odkod Tovarni tehtnic toliko denarja. V nekaterih drugih tovarnah so delavski sveti premagovali vse mogoče težave in komaj dosegali sklad plač, Tovarna tehtnic pa je delila velik dobiček.
Ugotavljali so, od kod ta denar. In kaj so ugotovili?
Uslužbenci tovarne so »znali«, kakor temu pravijo. Štiridesettonski tehtnici so dvignili ceno skoraj za dva milijona in to podražitev v računu pripisali akumulaciji. Kupec pa, neizkušen, kot je bil, je tehtnico kupil in tako si je blagajna Tovarne tehtnic pridobila skoro dva milijona.
Potem so ukrepali, toda le administrativno. Nekateri pa so se takrat spomnili, da bi bilo prav, če bi o takih primerih razpravljali javno, na sestankih, da bi ob teh nesocialističnih primerih vzgajali delavce, kako upravljati z zaupano jim imovino. Misel, ki je takrat vzklila v njih, se je vsak dan
bolj utrjevala in trudili so se uveljavljati jo v vsakdanjem življenju.
•
»V škripcih smo fantje in še kakšnih škripcih,« so nam ob koncu lanskega leta potožili vevški papirničarji. »Nikamor ne pridemo z našimi plačami. Septembra smo dobili samo 90% plač, te dni pa celo samo 80%.«
Povedali so tudi vzroke: »Papirnici v Beogradu in Čačku imata okrog 330-odstotno stopnjo akumulacije. Pri
»uvod v ljudsko glasovanje o spremembi ustave«. Toda danski socialisti niso mislili tako. Izid volitev nam govori, da jih socialisti niso prav nič podcenjevali.
Po volitvah 1950. leta so socialisti, čeprav so dobili največ glasov (59) prepustili vlado koa-
Nemški delavci bodo proslavili letošnji Prvi maj s pripravami na parlamentarne volitve. Na sliki vidimo zahodno-nemškega ladjedelniškega delavca v eni izmed delavskih menz
nas pa je 1651-odstotna. Strojne naprave pa so v vseh treh papirnicah skoro enake. Potem ni čudno, da lahko papirnici v Beogradu in Čačku prodajata svoje proizvode za 40% ceneje od naših. Zato v teh papirnicah dobro obratujejo; zalog nimajo preveč in tudi akumulacijo v redu plačujejo. Pri nas pa imamo v zalogi 130 vagonov papirja, ki ga ne moremo prodati, v minulem mesecu smo izkoristili samo 66-odstot-kov proizvodne zmogljivosti, papir prodajamo dražje, niti akumulacije ne moremo plačevati, kaj šele deliti dobiček.«
Pogovarjali smo se. Še so pripovedovali o svojih težavah in ob tem pripovedovanju smo čutili, da bi morali našo Fronto pomladiti, usmeriti njeno pozornost na taka vprašanja. Čutili smo, da bi morala Fronta tako kot nekoč, ko je s svojim smelo začrtanim programom narodne vstaje in boja za osvoboditev zbirala množice okrog sebe, .združevati danes naše ljudi v boju za socializem, za socialistične odnose na vseh področjih našega družbenega udejstvovanja. Razprave o gospodarskih slabostih, o nadaljnjem izpopolnjevanju našega gospodarskega sistema, odnosu kolektivov do skupnosti, naj bi prevevale delo Fronte. Da, v Fronti, v socialističnem gibanju vseh naših delovnih ljudi, bi morali razpravljati o vseh teh zadevah.
•
»Ah, ne bodi no smešen,« je zatrjevala Mihčevka svojemu možu. »Država ima denar, naj da. Kaj pa se državi pozna nekaj jurčkov?«
Tako sta sklenila Mihčeva dva in tako je odločilo še nekaj sto Celjanov. Dobivali so otroške dodatke in se smejali »državi« v brk, češ, kako smo jo prevarali.
Naenkrat pa se je v Celju znašla nekakšna komisija, ugotovila, da mnogi neupravičeno prejemajo otroške dodatke in jim te vzela. Kakšno razburjenje je zavladalo. »Kakšna je to drža-
va,« so godrnjali, »kakšen socializem.« In nobenega ni bilo, da bi pojasnil tem ljudem, kako je z državo in denarjem za otroške dodatke, koga so oškodovali tisti, ki so skupno neupravičeno dobivali. vsak mesec poldrug milijon dinarjev. No, ne bom trdil, da ni bilo prav nobenega, ki bi jih učil abecede samoupravljanja, toda, ko sem zadnjič hodil po Celju, sem večkrat slišal: »Presneto, zakaj ne dajo? Kaj bi se jim poznalo nekaj tisočakov ...«
liciji liberalcev in konservativcev, ki je imela v parlamentu tudi 59 glasov, pod pogojem, da bo vlada ugodila njihovim gospodarskim in socialnim zahtevam. Toda kmalu so uvideli, da desničarska vladavina ne uveljavlja delavskih zahtev. Vlada se je trudila, da bi ohranila pozicije kapitala na škodo malih ljudi. Vsa tri leta so socialisti obsojali vladino politiko občutnega zmanjšanja potrošnje, zmanjšanja kreditov in liberalizacije proizvodnje, kar pomenil proste roke kapitalu. Pred volitvami so to politiko na številnih predvolilnih shodih ponovno obsodili. V programu, s katerim so šli na volitve, so zahtevali plansko proizvodnjo, pravično razdelitev nacionalnega dohodka, nacionalizacijo bank, zavarovalnih družb in nekaterih vej industrije, uravnovešenje plač s cenami, zagotovitev pravic iz socialnega zavarovanja, pravic soupravljanja podjetij in udeležbo pri dobičku podjetij. Ostro so grajali vladino gospodarsko politiko, ki je povzročila občuten porast brezposelnih (čez sto tisoč nezaposlenih) in se zavzemali za hitre ukrepe, ki bi brezposelnost čimbolj omejili.
Volilni rezultati kažejo, da so mnogi Danci odobravali program socialistov. Predvsem so ga odobravali delavci, ki so združeni v Zvezo sindikatov Danske (sindikalno organiziranih delavcev je okrog 600 tisoč od 800 tisoč zaposlenih) močno podprli socialiste. Socialistična stranka je dobila pri volitvah 836.352 glasova in 61 poslanskih mest (prej 59), liberalci so dobili 456.352 glasov in 33 mandatov (prej 32). konservativci 358.735 g*asov in 26 mandatov (prej 27), radikali 178.954 glasov in 13 poslanskih mest (prej 12), stranka desnice je dobila 9 mandatov (prej 12), informbirojevci pa so ostali pri svojih 7 mandatih. Podobno sliko nam kažejo tudi rezultati volitev v senat.
Če primerjamo še izid volitev 1947. leta z letošnjim izidom, potem vidimo, da so si so cialisti pridobili 4 mandate, liberalna stranka, ki je najmočnejša desničarska stranka pa je I izgubila 16 mandatov.
j Kakor vse kaže, bo sedanja desničarska vlada | ostala do ljudskega glasovanju o novi ustavi. S i lem se strinjajo tudi socialisti. Socialisti menijo, j da bo morala nova vlada izvesti korenite spre-| membe v notranji politiki. Niso se pa še izjavili, če nameravajo sami sestaviti vlado Koa liciji liberalcev in konservativcev je odklenkalo, saj ima dva poslanca manj od socialistov. Ob držala bi se na vladi le, če bi razširila svojo koalicijo z drugimi desničarskimi strankami, kai
IZ MEDNARODNE POLITIKE
O USPEHIH IN SLABOSTIH DELAVS KIH GIBANJ V NEKATERIH DEŽELAH
Prvomajski pozdrav
delavcem onhrat naših meta
Delavci pa, ki so doumeli naš socialistični razvoj, so godrnjali. Jezili so se, nekateri pa so se celo zavzemali za to, da bi kaznovali vse, ki hočejo živeti na račun tujega dela. Drugi, pametnejši, pa so trdili: »Vzgojiti jih je treba; človeku je treba odpreti oči ...« e
Tako je klila v naših srcih ideja Socialistične zveze delovnih ljudi. Med
Tovariši Miha Marinko, Zoran Polič in Janez Vipotnik med odmorom gospodarske komisije
svojim vsakodnevnim delom smo se ogrevali zanjo in zato smo tudi veselo pozdravili uveljavljenje te ideje na kongresu komunistov. Zveza vseh delovnih ljudi, ki so svoje delo posvetili novemu življenju, socialistično gibanje vseh naših narodov — to je misel, smo se ogrevali, ko smo razpravljali o kongresu komunistov. Iz naše revolucije je zrasla. Kot njen otrok je. V svojem boju in delu smo ji dali vsebino in udarno moč.
•
Ljubljana je odeta v zelenje in zastave, prapori plapolajo, v oknih in izložbah so slike tvorcev Socialistične zveze. Videl sem ženico, ki je postavila na svoje okno s črnim okvirjem obrobljeno — Kidričevo sliko. Oh, da bi bil med nami danes, ko ustvarjamo to, za kar je dal svoje življenje, ko bi nas vsaj za nekaj trenutkov obiskal, nas s svojim klenim glasom vzpodbudil in pograjal, kar je slabega.
Ljubljana je kot prerojena. Delegate pričakuje, ki bodo prišli iz vseh krajev naše grude na zgodovinski zbor: Kongres Socialistične zveze delovnih ljudi. Po teh ulicah in trgih, med temi ozelenelimi nasadi so takrat pred dvanajstimi leti hiteli najboljši slovenski sinovi v Vidmarjevo vilo. V srcu uporniške Ljubljane, med bunkerji, bodečo žico, španskimi jezdeci in laškimi patruljami, je odjeknila beseda upornika Petra Kalana in besede sto, tisoč, sto tisoč drugih Petrov Kalanov.
»K puntu, fantje in dekleta, k upora, možje in žene; Osvobodilna fronta P°' živa Slovence v boj proti okupatorja za lepši jutrišnji dan!«
Ti ljudje, ki danes praznično oble' čeni hodijo po ljubljanskih ulicah, so takrat prvič zaslišali ta glas. PonesU so ga čez bodeče žice, po vsej razkosani in okrvavljeni domovini. Glas puntarja Kalana na ustanovnem kongresu Osvobodilne fronte, je prodrl ® sleherno slovensko vas. Vstali so drug1 Kalani in ga ponesli v sleherno slovensko hišo.
Dvanajst let je minilo od takrat, dvanajst težavnih, a herojskih let. Takrat so vzklile naše pomladanske rože-S krvjo smo jih zalivali, z znojem škropili, z žuljevo roko negovali in danes nam cveta, oznanjajo bujno pO' mlad.
•
Cvileč, zategel pisk. Štajerski vlak je napovedal svoj prihod. Še nekaj minut in znašel sem se med delegacijam* štajerskih okrajev in mest.
»O, pozdravljen ...« Delavec iz Kidričevega je hitel stiskati roko Mariborčanu, ki se je pripeljal v enem izmed sprednjih vagonov.
»Glej ga, glej! Sedem laških let te nisem videl. Kako živiš?«
Izmenjala sta nekaj besed o življenju, ženah in otrobih, potem pa je Mariborčan hudomušno vprašal fanta & Kidričevega:
»Ti, v kateri petletki pa nameravate končati vašo tovarno? Lansko leto sem nekje bral, da bi v teh dneh že morala obratovati.«
»Ha, bral! Drugo leto bo, boš videli da bo ...«
»Mhm,« se je obregnil srednje velik, rdečeličen in skoraj povsem plešast možakar. »Bo, da, v trinajsti petletki?* ga je zbodel.
»Sterntalski Hanzek« pa je hitro našel pripraven odgovor:
»Naj bom kitajski cesar, če ne bomo prej zgradili naše tovarne, kot boš ti napisal knjigo o našem življenju.«
Možakar je obmolknil, se nekam prisiljeno smehljal, medtem pa je fant iz Kidričevega že pohitel k svoji skupini.
•
»Hej, Peter, živijo, kje pa je Jaka?*
»Študira, vrag ga dal, nekje v Nemčiji.«
»Zdravo, Tone! Si videl svaruna?*
»Sem, pravkar je hitel tjale. Poglej ga, kako se dobrika deklini.«
»Aha, .Konus'! Kaj pa je z varnih Zavpili ste, obmolknili, kot bi vam sapo vzelo. Ste cmok pojedli, kali?«
Molk.
Delegati se pozdravljajo, smejejo, se hudomušno zbadajo, obujajo poznanstva in sklepajo nova. Vsakdo ve neka! povedati, zbadljivega ali resnega, o delu v tovarni, na poljih, pa tudi v p*' sami. Nekateri, resnejši, odpirajo ovoje, ki so jih dobili v kongresni pisarm stikajo za referati, jih kar stoje čitaj° in že razpravljajo. Star rudar je dm med škrbine nov zalogaj tobaka, prežvečil in jo mladostno mahnil v okrepčevalnico, »na pištolco«, kot je deja^
Ob desetih dopoldne je kongres zfl' čel z delom.
(Nadaljevanje na 3. strani)
OBVESTILO ČITATELJEM
Naslednja številka bo v celoti posvečena kongresu Soc* zveze delovnega ljudstva Slovenije. V njej bomo objavil’ gradivo s kongresa.
Prvi maj na Japonskem: Najprej so ga pretepli s pendreki, potem pa še z okovanimi čevlji
pa bi vzelo liberalcem in konservativcem še zadnji ugled.
Danski socialisti so s temi volitvami dobili zaupnico ljudstva Upamo, da si bodo tudi v vladi ali pa kot ena vladnih strank to za upanje ohranili
Tudi parlamentarne volitve na Japonskem so pokazale precejšen porast socialističnih sil.
Japonsko delavsko gibanje ni enotno. Po prvi svetovni vojni se je od socialdemokratov odcepila levica in ustanovila Komunistično partijo. Tako razdeljeno je bilo japonsko de lavsko gibanje vse do prtih let po drugi svetovni vojni. Pri parlamentarnih volitvah 1949. leta so socialdemokrati dobili 49 mandatov v parla mentu, informbirojevci pa 55 mandatov. Raz lični pogledi na metode boja za socializem ter na prisotnost Amerikancev na japonskem, pa so razdelili tudi socialdemokrate na levico in desnico Socialdemokratska desnica zagovarja precej milo in neodločno politiko, levica pa od ločno zahteva odhod Amerikancev, revizijo mi-
rovne pogodbe, ukinitev protidelavskih zakon® ' nacionalizacijo industrije, ureditev socialnih % jatev, priznanje Mao Ce Tungove kitajske vl» j in nasprotuje ponovni oborožitvi. Korninform®^, so kot poslušni moskovski agentje povsem gubili svoj vpliv med delavci in se danes P f stavljajo lahko samo še z enim poslancem gj parlamentu. Obe socialistični frakciji pa sta .j, v primerjavi z 1949. letom pridobili kar 90 n° poslanskih mest. j,
Volitve v parlament so na Japonskem ra«fye šali po nenadnem padcu liberalne vlade 1°’% in razpustu parlamenta. Jošida se namreč '|j mnenju nekaterih desničarskih krogov ni d°v^ odločno zavzemal za ponovno oborožitev i®
revizijo mirovne pogodbe. To in pa boj za P.j0 ložaje v sami liberalni stranki, je povzroči trenje med liberalci, katere je takrat zaPu:0j vplivni liberalni voditelj Hirokava in s sew, povedel dobršen del članov liberalne str.a°nri' K padcu Jošidine vlade pa je tudi precej P ^ pomogel odpor delavcev proti zakonom, ki
povedel dobršen del članov liberalne str.a 0ri' K padcu Jošidine vlade pa je tudi precej P ^ pomogel odpor delavcev proti zakonom, ki jujejo delavske pravice. To so: zakon o pob^j zakon o prepovedi stavk v električni in ruda industriji, zakon, po katerem so učitelji drz® uslužbenci itd. \e,
Nedavne parlamentarne volitve so P°^aZfl)o^ dt. desničarska stranka izgublja svoj vpliv* .<0 socialističnih strank pa narašča. Liberalk dobili 199 mandatov, njihovi odpadniki P® mandatov. Torej obe frakciji 50 mandatov n kot 1949. leta. Takoimenovana >Progref ^ stranka«, ki pe je v resnici najbolj nazadnl -6 (vodi jo vomi zločinec Sigemicu), je dobi’® ^ mandatov. Vse desničarske stranke so P®
takem dobile "MO poslanskih mest (izgubile j,j Levi socialisti i
pa 66. Kot kaže, se delavci bolj zavzemal program socialdemokratske levice, kot P® |(/.
neodločno politiko socialdemokratske čeprav je tudi ta dobila nekaj novih Pr’ |9(V’ Jošida ne bo mogel sam sestaviti nove ker nima dvotretjinske večine v parla'11* fjjl Na stolčku se bo obdržal ie. če se bo P0” s skrajno desnico Jpmgre«*istiV. ki pa *f pf vzcina za zelo nazadnjaško politiko S b*11
bi Japonska krenila še bolj v de-no. injih Japonski socialdemokrati so res v /fl j^d'1
nekaj letih lepo napredovali. Upati jc <^a k tem uspehom priložili še več novih in eden izmed na jvečjih bi bil. če bi 7lirfey0 »voje vrste in *• »em vse delavce v enotno luciona rno socialistično fronto. , p it®
V Južnoafriški uniji, kjer so pred nr<,i'' g0' tudi bile parlamentarne volitve, ne morem
M mmm nticiezfoo tieiaisKego razreda
Mina Marinko ic bil izi/ollcn za prvega predsednika Sociaiisiiče zveze delovnih lindl Slovenile
Predsednik sindikatov Slovenije tovariS Janko Rudolf razpravlja v gospodarski komisiji kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva
Slovenije
(Nadaljevanje z 2. strani)
Svečano urejena velika unionska dvorana je slavnostno sprejela delega-te- Posedli so se, večinoma molče, le nekateri so šepetali.
Zraven Titovega kipa je stala v žalnem okviru Kidričeva slika. Pred mizo le bil naslonjen velik venec rdečih nageljnov in vrtnic z napisom: »Četrti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije prvemu sekretarju Osvobodilne fronte Slovenije.«
Na govorniški oder je stopil Josip Vidmar in odprl kongres. Spomnil se Je Borisa Kidriča, ki je bil temeljni tvorec Osvobodilne fronte. V počastitev njegovega spomina je predlagal tninuto molka.
Delegati so stali, molčali, v mislih *° bili pri njem, pri Borisu ...
Molk je pretrgal spoštljivo: »Slava thu!« Kato so pristopili k vencu trije delegati, ga dvignili in odnesli. Položili
ga na grobnico narodnih herojev, kjer počiva organizator in prvi sekretar Osvobodilne fronte. Delegati so z °Čmi spremljali venec prav do izhoda dvorane in tako poslali zadnji pozdrav Petru Kalanu.
Kongres je izvolil delovno predsedstvo, osvojil dnevni red in izvolil komisije.
Nato je Marjan Brecelj prečital poetično organizacijsko poročilo o delu Pfonte med tretjim in četrtim kongresom. Za njim je spregovoril Miha Ma-finko o vlogi Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v družbenem opravljanju gospodarstva. Ljudje so Piolče poslušali, Marinko pa je odkrival bistvene slabosti našega gospodarstva, govoril, od kod izvirajo in kako Ph bomo odpravili.
Popoldne je govoril še Boris Kraigher o nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva na vasi • * •
Danes zasedajo komisije. V Domu sindikatov razpravlja komisija o družbenem upravljanju gospodarstva, v po-slopju Ljudske skupščine pa zaseda komisija za politična in organizacijska vprašanja in komisija o nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva na Vasi.
Vse dvorane so nabito polne. V dvo-rani Doma sindikatov so delegati zasedli vsak prazen prostorček. Razpravljajo živahno, delovno, delegati poslušajo, šepetajo ocenjujejo posamezna Malija, jih zavračajo ali sprejemajo.
Bole iz Maribora razpravlja o fi-%ančnih uspehih podjetij in poudarja
važnost znižanja materialnih stroškov. I Pavšič govori o nadaljnjem razvoju demokracije, ki zahteva, da se delavsko upravljanje širi, da išče novih oblik; o strokovnem dvigu kadrov in o povečanju proizvodnje. V razpravi se oglasi tudi Janko Smole. Graja mišljenje, da so razni gospodarski ukrepi, ki jih sprejemajo naši organi, začetek nečesa novega v našem gospodarstvu. Gre le za nadaljnji razvoj gospodarstva. Govori tudi o ukrepih, ki bodo omogočili odpravo nekaterih vrzeli v našem gospodarstvu.
Novoizvoljeni predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije tovariš Miha Marinko govori na kongresu
Za govorniškim pultom se menjajo delegati. Svoja stališča o posameznih vprašanjih zavzamejo tudi Ribičič, Vlado Majhen, Karl Rakuša, Andrej Verbič, Mirko Zlatner in Jože Plevnik.
Tudi Miha Marinko govori. — Vzgoja socialistične zavesti ni tako enostavna stvar. Predpogoj za to je široko poznavanje družbeno političnega razvoja naše domovine. Gre za dejansko razpolaganje z družbenim viškom dela. Delovni kolektivi niso lastniki, oni le upravljajo družbena sredstva proizvodnje s pravico razpolaganja z delom viška dela, ki ni neobhodno potreben skupnosti.
Socialistična zveza naj vzgaja v ljudeh družbeno zavest, zavest skupnosti. Uči naj ljudi »vladati«, uči demokratično upravljati vso družbeno politično
in gospodarsko življenje. Ce pa ponekod ljudje niso dozoreli, potem je potrebno tudi administrativno poseči, da bi zagotovili naš razvoj. Socialistična zveza mora težiti, da bo teh posegov čim manj.
Ob tej Marinkovi misli sem se spomnil »Gradisa«. Mnogo so že razpravljali okrog »Gradisa« in v njem, toda vse te razprave so obrodile zelo malo uspehov; republiški Izvršni svet je bil prisiljen poseči v razpravo in odstraniti direktorja. In zopet so mesec dni razpravljali o organizaciji podjetja, večkrat zavozili v napačno smer (za razbitje in proti razbitju podjetja), zelo malo ali skoraj nič pa niso govorili o pravicah gradbišč, o demokratičnem pravilniku celotnega podjetja, ki bi omogočil večje samoupravne pravice delovnim enotam. V zadnjih dneh res prihajajo iz »Gradisa« razveseljivejše novice o poteku te razprave, toda ni dvakrat reči, da bi se najvišji republiški organ zopet moral vmešati v njihovo razpravo, če bi ostali pri starih glediščih.
Miha Marinko je še nadalje govoril o vlogi Socialistične zveze v družbenem upravljanju gospodarstva. Med drugim je dejal, da mora Socialistična zveza voditi množice v boj proti vsem oblikam stare miselnosti. Zagotoviti moramo, da bo Socialistična zveza nosilec smeri razvoja naše socialistične družbe.
Stane Kavčič pa je govoril o zože-vanju pojma delavskega upravljanja na izvrševanje operativnih in tehničnih nalog. Organi delavskega upravljanja bi morali hkrati s proizvodnimi silami razvijati tudi socialistične odnose. Kako široko je to področje delovanja Socialistične zveze! In kriminal, špekulacije, goljufije v podjetjih. Pa odpuščanje delavcev, nepravilen odnos do dela, do žena... »Naloga Socialistične zveze je, da neprestano ocenjuje, tehta in motri vse, kar se v podjetju dogaja, tudi s stališča, če to razvija socialistične odnose, krepi socialistično zavest, ne pa, da računa, koliko milijonov prinaša kak ukrep in kakšne druge materialne koristi bo imela od tega ukrepa.«
Medtem je v mali dvorani Ljudske skupščine zasedala komisija za politična in organizacijska vprašanja. Tudi tukaj je bila razprava zelo živahna. Med drugim je govoril Mitja Ribičič, ki je pripomnil, da mora post.ati Socialistična zveza središče političnih dejavnosti naših ljudi, nosilec boja proti kominformizmu. Vlado Krivic je razpravljal o zadnjih dogodkih v Sovjetski zvezi, Branko Babič pa o našem odnosu do tržaškega vprašanja in Italije. Boris Ziherl je v razpravi omenil vlogo Socialistične zveze v razvoju našega kulturnega življenja, Mitja Voš-njak pa naše odnose z Avstrijo in koroškimi Slovenci. Še veliko delegatov je razpravljalo o važnih političnih, kulturnih in organizacijskih vprašanjih delovanja Socialistične zveze.
Vse tri komisije so delovale ves dan. Proti večeru so se delegati razšli v opero, gledališča, v kina in na koncerte. Razšli so se v prepričanju, da je bilo tega dne delo kongresa dokaj bogato. * * *
Zopet so se delegati zbrali v unionski dvorani. Zadnji dan kongresa. Fantje s Štajerskega se že poznajo s Primorci in Dolenjci z delegati z Gorenjskega. V dvorani je mnogo bolj živahno, kot je bilo prvega dne.
Na današnji dan, pred dvanajstimi leti, se je v središču zasužnjene Slovenije porodila Osvobodilna fronta in danes je minilo deset let od Zbora aktivistov na Pugledu, deset let od sprejetja zgodovinske Izjave o enotnosti Osvobodilne fronte, ki je do tedaj pod
vodstvom Partije že zrasla v čvrsto politično enotno osvobodilno gibanje slovenskega naroda.
Kongres je pozdravil vodja partizanske patrulje, ki je s Pugleda prinesla kongresu pozdrave.
Nedaleč od mene je sedela žena — partizanka; številna odlikovanja so se ji svetila na prsih. Ob pogledu na patruljo s Pugleda se ji je orosilo oko in ob prvih pozdravnih besedah vodje patrulje je zajokala.
»Kaj ji je?« so se začudeno ozirali delegati. Nihče ni pomislil, nihče tudi ni mogel pomisliti, da to ženo-parti-zanko vežejo na Pugled žalostni spomini.
Imela je brata, dobrega, poštenega človeka. O, da bi še danes živel, koliko dobrega bi storil ljudem. Med prvimi je odšel v partizane. In ko je 1943. leta v zaščitnici varoval Zbor aktivistov na Pugledu, je daroval svoje življenje.
Zato ji je solzno oko in zato ji je težko pri srcu. Ko je stopil vodja partizanske patrulje na govornico in začel govoriti o Zboru aktivistov, ji je pred oči stopil brat, okrvavljen, smrtno zadet, ki z zadnjimi močmi svojega mladega življenja spušča iz mitraljeza rafal za rafalom. Do zadnjega diha je bil i zvest revoluciji. Padel je, ko je varoval I
tovariše, ki so kovali enotnost našega naroda, brez katere ne bi bilo tudi tega kongresa.
Delegati poslušajo spomenice vseh treh komisij. Potem stopi na govornico, navdušeno pozdravljen, Edvard Kardelj. — Vendar je prišel med nas, svoje fante, vendar nam bo vsaj z nekaj besedami pomagal ustvarjati to, kar je začel pred mnogimi leti s pomočjo svojega prijatelja Borisa. Njegovih besed delegati tega kongresa dolgo ne bodo pozabili.
Potem je kongres izvolil Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Za predsednika Glavnega odbora je bil izvoljen Miha Marinko, za sekretarja pa Boris Kraigher, Ob koncu je kongres tudi poslal pozdravno pismo Titu.
Kongres je končan. Delegati se vračajo na svoje domove, v tovarne, na polja in šole. S seboj nosijo duh kongresa, idejo Socialistične zveze, prižgano baklo, ki nam bo svetila na poti k napredku.
Dvanajst let je minulo, odkar so vzklile naše pomladne rože, dvanajst revolucionarnih let. S krvjo smo zalivali te rože, z znojem škropili, z žulja-vimi rokami negovali in danes nam cveto, oznanjajo bujno pomlad.
^Tedsedstvo gospodarske komisije kongresa Socialistične zveze: tovariši Stane Kavčič, Olga Vrabičeva, Janko Rudolf in Miha Marinko
REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE POŠILJA SLOVENSKIM DELAVCEM IN ČLANOM SINDIKATA
ZA 1. MAJ j
borben delavski pozdrav
bftj..** o nekem organiziranem delavskem g$-je m1* ki bi v boju za oblast izstopalo v ospred Šiba -mest0 nJe*?a Pa st°pa v ospredje nacionalno jQJve. ki pa ima močne socialne odtenke. VcttŽnoafrilko «nijo imenujemo tudi »ječo v j*v«- Dva in pol milijona belcev gospodari Cev ezeli in 10 milijonov Bantu črncev, mešan i^ai ter lodijcev dela zanje. Volilno pravico samo belci, ki imajo do črncev skoro enak Pa naj pripadajo Mala novi Nacionali-ki <> stranki, ali Straussovi opozicionalni stran-ruu-ss zat?ovarTti le nekoliko milešjo rasno Prebavljanje, Malan pa namerava vse črnce 8eh ?ti v >rezervacije<, daleč od mest in na-i krajev, kjer žive belci Torej, če bi
fen ta ali oni-
črncem se položaj ne bi
yan° izboljšal
icprg1'?! Te duhovnik Malan, »burski Mesija«, litija je dobil 130 tisoč glasov manj, kot opo rri ko so v zgoraj naštetih deželah vo-t>ripr*p bile. pa se v Italiji in Nemčiji šele k 0 i/9,!? nanje
?°do 7 a*1jauskih pralamentarnih volitvah, ki i6 p,v,„ pinija smo že veliko pisali Danes bi 9j jn Pn,]i le kako se je razživel predvolilni
V*
nt)je kakšno vlogo igra v tem boju delavsko
L,lhi yii !aJ’ia je poplavljena s plakati, volil je a 41 u‘ gesli posameznih strank Volilni ihi^‘liiie’ . kandidatje se kregajo med seboj. j Mto. L° drugega in obljubljajo med in
e bodo izvoljeni Strankarski boji «o la*o nrfr i nac Pri vsem tem pa je zelo, zelo ’9**ntu ?|- ?vania. da bi ljudstvo dobilo v par £► a*ti>,,IW , kl ki se zavzemali zanje.
>o*vCat i ,r°8 60 raznih strank in strančič tf*t*ka ?n1K*®,na»at. Med njimi so tudi take: telečjega zrezka«, ki jo je ustanovil
florentinski profesor Tedeschi. On obljublja 450 gramov teletine dnevno, 3 mesece plačanega do-
zakona«, ki ima tudi svoj predvolilni znak. Kakšen je ta znak, pa Italijani raje iz previdnosti molče.
Ta mešanica strank in strančič kaže nesposobnost italijanskega političnega življenja. Ljudje na vse mogoče načine iščejo poti iz sedanjega položaja, ki je po zaslugi de Gasperijeve krščanske vladavine vse prej kot rožnat.
Iz vseh teb strank izbijata na površje dve, med katerimi bo boj najmočnejši in najbolj krut. To so demokristjani z liberalnimi, republikanskimi in socialdemokratskimi pomočniki ter kominformovci z Nennijevo socialistično stranko.
Volilni zakon, ki so
Kraji in naselja od Raven, Kotelj, Les tja do Črne in še dalje pod vznožje Pece in Radohe so bili tisto jutro prej budni, kakor drugikrat. Iz teme so se luščile postave nekdanjih koroških partizanov. Prehitevali so rudarje s karbidovkami. Odpravljali so se na svoj veliki spominski pohod po sledovih nekdanjih borbenih dni.
Takrat, ko smo se vozili po mežiški dolini, sta se Peca in Uršlja gora že kopali v soncu. Snežnobelo pokrivalo obeh vrhov se je iskrilo. Razbrazdano obličje gore je še polno snega. Dolina Meže pa je vsa v zelenju, cvetju. Češnje in hruške cveto, sem in tja se se že razcvete jablane, dolina diha iz polnih prsi.
Hitimo mimo Raven. Enakomerno udarjajo kovaška kladiva. Na Čečevju pod vznožjem Uršlje gore uzremo novo delavsko stanovanjsko naselje. Skozi vrata komaj dograjene ravenske gimnazije se gnetejo otroci ravenskih fu-žinarjev.
Za nami so Prevalje s knapovskimi Lesami ob strani. Poljano bi skoraj spregledali, v njeni preprostosti in samoti Nanjo nas je opozorila mlada učiteljica. Poljana je kraj zmage naše proletarske divizije. Na tem majhnem kosu slovenske zemlje je ukrotila tisočkrat močnejšega sovražnika.
Mežica je vsa svečano odeta; pričakuje goste, tisočero obiskovalcev. Po-
hitimo mimo Žerjava; tam so gore brez zelenja. V planinski Črni smo, samevajoči pod pečmi Pece. Zastave vihrajo; nekje odmevajo zvoki knapovske godbe.
Gori od Mušenika prijezdijo Lučka, Gašper in Jože. Stari borci. Komandant, komisar in namestnik komandanta Koroškega odreda. V bataljonu spoznamo Modrasa, Štajerca in druge. Na prsih se jim svetijo zaslužena odlikovanja, na ramah nosijo Šarce, brzostrelke in puške. Tudi Matjaž je med njimi. Pa drobna Frančiška Lenkova, prva obveščevalka in vodič Koroškega bataljona, partizan Tim, predsednik delavskega sveta mežiškega rudnika, prvi član odbora »Delavske enotnosti«, Ivan Jernej-Korošec, ki ga je nekdanj a mežiška »Svoboda« naredila za komunista in partizana, Karel Prušnik-Gašper je tu in še nekaj znanih partizanov. Veliko si imajo povedati. Govore o na videz nepomembnih dogodkih, o drobcih iz nekdanjih bojev iz prvih in vseh
naslednjih dni Koroškega bataljona in odreda. Misli hitijo sem ter tja. Spomnijo se prihoda Franca Rozmana-Sta-neta, ki je ustanovil bataljon, spomnijo se napada na Mežico, v katerem je padel prvi komandant Pastrekov Franci-Lenart. Misli jim tavajo v dolgih nočnih pohodih brez spanja in kruha, skozi dež in meglo in preko snežnih zametov... pa jim spet šinejo v jasno poletno noč, ko je srce zakopmelo za drago domačijo ... postanejo pri prijateljih in zaščitnikih po samotnih kmetijah, kjer dihajo matere-partizan-ke. Nikdar jim niso odrekle kruha in materinske skrbi. Nekaterih prijateljev danes ni tukaj — in misli pohite k njihovim grobovom. Po vseh naših hostah, po koroških globačah, so raztreseni.
Odred je krenil na pot...
Pohod odreda ni prva slavnost v praznovanju desetletnice ustanovitve prvega Koroškega pataljona. Igralci, pevci in recitatorji se v vseh mežiških krajih komaj sproti zvrstijo. Nad 30 akademij, prireditev, iger in partizanskih mitingov je bilo že doslej. Obilo slavnosti je pripravljenih za prve majske dni. V Poljanah klešejo v trd pohorski granit besede, da je na tem delu slovenske zemlje 14. maja 1945 Proletarska divizija Borisa Kidriča zmagala v poslednji veliki osvobodilni bitki, zajela in uničila sovražno glav-
nino, nad 150 tisoč izdajalcev in nemškega moštva s poveljnikom von Leh-rom vred in jih prisilila, da so položili orožje pred Ljudsko armado. Spomenik raste iz zemlje. Štiri metre visok granitni sklad bo tu stal v spomin.
Odred se vzpenja po hribovskih poteh. Ni treba trkati na vrata. Povsod so široko odprta. Povsod jih sprejmejo prebivalci polnih rok, kakor so jih sprejemali nekdaj v majskih, jesenskih in zimskih nočeh in jih obdarjali s kosom kruha in tepkovcem. Doli v dolini, v Črni, Žerjavu, Mežici, Prevaljah in Ravnah pa vrvi življenje. Tu ali tam je delavca-partizana nadomestil sodrug. Proizvodnja ne sme zaostati.
*
Zerjavska topilnica svinca. Desetletja stari obrati in naprave, revna ru-dišča, zastarela flotacija in peči, velike izgube svinca in slabi izpleni zaradi starih naprav, vse to je povzročalo skrbi
članom delavskega sveta in upravnega odbora in vsemu kolektivu. Kolektiv pa je lani ubral svojo samoraslo pot. Rudarji so se lani silno izkazali. Toliko so nakopali, da to dosežejo celo težko v zelo razvitih državah. Začeli so kupovati nove naprave. V Rotaciji montirajo nove celice. Dvanajst jih je.
Prešerno se smejita mlada koroška partizana. Ne dolgi nočni pohodi in ne hudi boji jima niso bili pretežki
Letos mislijo kupiti najmodernejšo valjasto peč za topljenje rude.
Delavci hvalijo delavski svet in njegovo delo in tudi pograjajo ga. Velikokrat se je sestal, velikokrat pretresal važne stvari. Premalo pa so člani sveta povedali delavcem, o čem vsem so razpravljali in odločali. Včasih je delavski svet kar prehitro odobril predloge upravnega odbora. Vodilni uslužbenci podjetja preredkokdaj obiščejo delavce. Premalo jim razložijo, kako stojijo stvari z gospodarstvom. Delavci pa si takšnih obiskov želijo. Sindikalni odborniki se včasih premalo zavzemajo za pravično stvar. Delavci tudi priznajo, da jim je včasih pretežka pot nazaj v Žerjav ali Mežico, da bi slišali na sestankih, kaj vse je dobrega in kaj je še slabega pri njih. Pravijo pa, da bo letos drugače.
•
Nad sto vrst kvalitetnih Siemens-Martlnovih in elektro jekel, stotero vrst proizvodov od specialnih ohišij ladijskih turbin in drugih ladijskih delov, do odkovkov za avtomobile, segmentov in krožnih žag za hladno rezanje jekla, od kolesnih vstavkov do konjskih podkev vseh vrst je poneslo slavo ravenskih fužinarjev v vse kraje naše države in tudi preko naših meja. Res, začudi se človek, ko hodi po starih obratih, kamor sončni žarek nikoli ne prodre, da je ravenski fužinar zmožen vseh teh čudes. Ko pa stopi v novo livarsko dvorano, si ogleda martinovko in elektropeč, obstoji pred štirimi visokofrekvenčnimi pečmi, tedaj ve, da je tudi pred ravenskimi fužinar ji lepši in svetlejši dan. Če leto, dve, bodo delali prav vsi delavci v lepo urejenih prostorih.
Visokofrekvenčno peč bodo na Ravnah prižgali čez nekaj dni. Čez nekaj tednov pa bo stekel žareč potok jekla iz treh visokofrekvenčnih elektropeči. Na vse strani naše države bodo ravenski fužinarji razpošiljali nerjaveče in ognjestalno jeklo, jeklo za trajne magnete. Tovarna Manesmanovih cevi v Sisku bo kmalu dobila prve, kakor steklo gladke kokile iz ravenskih fužin. Se letos si bodo nabavili najmodernejšo napravo za sejanje livarskega peska.
»Kako gospodarite?« »Dobro in slabo. Slabo, ker so nesreče kaj pogoste; danes zjutraj smo dva sodruga odpeljali v bolnišnico. Ne mine dan, da ne bi kdo odšel na bolniško. Dobro gospodarimo, ker gradimo.« Res nesreče hudo pestijo ravenske železarje. Premalo se pazijo. Premalo varujejo svoje zdravje, svoje dela voljne roke. Premalo pa nanje pazijo upravni vodje.
Zasedanje delavskega sveta. Veliko so člani sveta razpravljali o delitvi dobička. Vse premalo pa o drugi slabi gospodarski plati železarne. Čez 1200 ton izdelkov je šlo lani v nič. Vse delo, ves material je bil brez haska. Čez 400 milijonov dinarjev bi dobili za izdelke, če ne bi bili ti škartirani.« Veliko stanovanj bi lahko zgradili s tem denarjem in lesene barake ne bi več kazile lica ravenske železarne. O tej drugi plati slabega gospodarstva je delavski svet premalo razpravljal. To-
likšna škoda je vredna resnega P0' misleka.
Zasedanje delavskega sveta, bolje rečeno, sestanek kolektiva raveO' skih »gradisovcev«, saj so na zasedanj6 prišli vsi delavci. Razpravljajo o d®' seturnem delavniku. Investitor ho^6 imeti čimprej zgrajeno naselje in to' varniške stavbe. Zahteva, da delaj0 gradbeni delavci deset ur na daP’ Nadur pa ni pripravljen plačati. K0" lektiv tehta predlog. Moti ga delje° delovni čas in čudno stališče investi' torja. Obeta si, da bo z deseturni10 delavnikom lahko prihranil denar 20 mrtvo zimsko sezono. Končno se delavci odločijo: »Delali bomo.« Raven- ^ ski »gradisovci« bodo delali deset ur na dan.
•
Samonikla in samorastniška je P°* koroških delavcev. In takšni so doč®' kali dneve velikega slavja.
Peter Dornik
Vsem rudarjem in nameščencem naših rudnikov in drugim kolektivom čestitamo k Prazniku 1. maja ter jim želimo mnogo uspehov v tem letu delavskega upravljanja.
Sindikat rudarskih delavcev Jugoslavije
SRE ČtiOl RepubliSki odbor za Slovenijo
OB PISANJU OKROG LAŠKEGA ZDRAVILIŠČA
Morda pa le ni vse loho
»Savinjski vestnik« in mariborski »Večer« sta objavila nekaj člankov, zaradi katerih se čuti delovni- kolektiv zdravilišča v Laškem močno prizadetega.
Najprej nam je predsednik sindikalne podružnice laškega zdravilišča pisal precej obširno pismo. Pozneje pa so nam poslali iz zdravilišča še protestno spomenico, ki so jo podpisali vsi člani kolektiva. Ker so v 1 spomenici povedali v glavnem isto, kar je napisal predsednik sindikalne podružnice, se seznanimo s predsednikovim pismom. Da pa nam bo stvar jasnejša, povejmo za kaj gre!
Oba omenjena lista se zavzemata za to, da bi zdravilišče Laško ne bilo več zdravstvena ustanova s samostojnim financiranjem, marveč gostinsko podjetje kot je na primer Rogaška Slatina. Menita, da bi se na ta način poživel tujski promet v Laškem in podjetje bi boljše uspevalo kot gostinsko podjetje, saj bi lahko prebivali v njem tudi letoviščarji, ki jim zdravljenje ni nujno potrebno. To še zlasti letos, ko ni pričakovati, da bodo zavodi za socialno zavarovanje poslali na zdravljenje toliko zavarovancev kot druga leta. To stališče utemeljujejo z različnimi razlogi, morda tudi nekoliko ne rodno. Kako, boste izvedeli iz pisma pred sednika sindikalne podružnice. Povzemimo le nekaj glavnih misli iz pisma!
»Savinjski vestnik skuša prepričati javno mnenje, da je v zdravilišču Laško nekaj gnilega, da je delovni kolektiv zdravilišča parazit, ki žre milijone narodnega dohodka ter da je edino opravilo uslužbencev da si preganjajo dolgčas. To pa je težka žalitev celotnega kolektiva.
Lani smo sprejemali na zdravljenje samo bolnike, ki nam jih je pošiljal Zavod za socialno zavarovanje. Jeseni se je to spre menilo. Lahko smo sprejemali tudi druge bolnike. Tako, da letos ni nobenih omejitev več in smo pripravljeni sprejeti vsakogar, ki more plačati oskrbni dan, ki je pri nas sorazmerno poceni Le to je še ostalo, da se morajo stanovalci držati hišnega reda. kar je za tako ustanovo, kot je naša, nujno.
Nič nimam proti temu, da pridejo v naš kraj tudi dragi gostje Vendar pa ni od visno od tega, ali bo naše zdravilišče go stinsko podjetje ali zdravstvena ustanova marveč od sposobnosti organizatorjev, iz-
gleda mesta itd. Moramo se zavedati, da so ljudje, zlasti tujci, vse zahtevnejši ter da si žele več udobja.
Najvažnejši pa se mi#zdi tisti del članka, kjer govori pisec o delu in zaslužku. Ne vem sicer, kje je našel tistih pet do šest milijo nov dinarjev, ki nam jih je baje dodelil Svet za ljudsko zdravstvo LRS. kot,dotacijo da bi pokrili izgube zdravilišča. Domnevam da je to le plod njegove bujne domišljije
Uslužbencem očitajo, da jim ni do dela. itd. Iz članka bi sklepali, da vidimo le svoje koristi, uživamo v preganjanju dolgega časa ki vlada baje pri nas in čakamo dotacij.
Res smo imeli decembra tudi samo 19 bolnikov. Toda to še nikogar ne opravičuje da nam očita, da nam je zamrznila inicia tiva, da se ne borimo za delo, ker imamo kruh v rokah, da bi govoril, da pri nas ni bilo dela. Prav tedaj smo ga imeli veliko Čistili smo prostore v stavbi in izven nje stavbo pleskamo itd. Da pa se naš kolektiv živo zanima za stvari, ki nas tarejo, se da videti iz zapisnikov sindikalnih sestankov Ne mine sestanek, da ue bi reševali važnih gospodarskih vprašanj.
Namigujejo, da hoče nekaj ljudi Iz ko vistoljubja zavreti uresničenje misli Večera (da postane zdravilišče gostinsko podjetje — op ur). To je popolnoma neutemeljeno kajti mi ne vidimo v tem. da ostane zdrn vilišče še naprej zdravstvena ustanova, no henib osebnih koristi Imamo pogoje za oh stoj. saj revmatičnih in drugih bolnikov pri nas ne manjka. Potrebno je samo več človeškega čuta pri odgovornih komisijah pa bo zdravilišče spet polno Ce pa nekd< računa, da je v laškem zdravilišča boljše imeti izletnike, letoviščarje itd., kot bolne delavce, ki so za Laško »nerentabilni«, potem pa prosim, da o tem napiše članek ter nas z njim prepriča, vendar ne na tako žaljiv način, kot to delata Savinjski vestnik in V ečer.«
Martin KnlarUS,
predsednik sindikalne podružnice Zdravilišče Laško«
Nismo se nameravali vmešavati ▼ razpravo ni g laškega zdravilišča, vendar nam je prav pismo tovariša Kolariča dalo pobudo, da tudi mi zapišemo nekaj misli.
O tem, ali naj bo zdravilišče v Laškem
še naprej zdravstvena ustanova, ali naj bo gostinsko podjetje, naj pove svojo besedo zbor proizvajalcev celjskega okoliškega okraja po sporazumu s Svetom za zdravstvo in socialno politiko LRS. Nekaj pa nam v pismu tovariša Kolariča vseeno da misliti Povedal nam je. da lahko že od jeseni sprejemajo v zdravilišče vsakogar, in ne samo zavarovance socialnega zavarovanja. Povedal pa nam je tndl da so imeli decem bra lani tudi samo 19 pacientov. Iz tega lahko vsak sklepa, da imajo morda le prav tisti, ki trdijo, da so v laškem zdravilišču kaj malo napravili, da bi imeli več gostov Ne moremo si namreč misliti, kako name ravajo v bodoče shajati, če bodo imeli zdra
vlllšče samo do polovice alt pa še manj zasedeno. Zavarovancev socialnega zavari) vanja bo letos, po približnih računih, polovico manj kot lani, ker so merila komisij za klimatsko in zdraviliško zdravljenje letos strožja. Tovariš Kolarič pa sam prosi prav le komisije, naj ne bodo tako stroge in naj pošljejo več zavarovancev na zdravljenje. !akrile je zapisal: »Potrebno je samo več človeškega čuta pri odgovornih komisijah. Pa, iž° , zdravilišče spet polno«. Kaj slaba tolažba 1 Ce ne nameravajo v Laškem napra viti nič več, kot samo razpravljati na sin dikalnih sestankih o gospodarskem položaju ustanove, potem se jim pod današnjimi pogoji nič kaj dobrega ne obeta. Naj tovariš
DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA
HOTEL
SLON
ČESTITA
vsem sorodnim kolektivom, gostom in dobaviteljem k prazniku 1. maja in jim želi čim več uspehov.
Kolarič ne zameri, toda najbrž je tudi s9,a zapisal v spomenico: »V dokaz zaniinaflJ naših ljudi za ekonomska in politična V'P ji
sanja so zapisniki množičnih sestankov.
katerih je razvidno, kakšno je prizadevaj našega kolektiva za napredek astano^j Izkušnje govore, da samo razpravljanje ne zaleže. Treba je nekaj več! %
Kaj pa pravi sindikalna podružnic® ie. temu, kar je povedal tajnik laškega OlcV g val nega društva. V Radiotermi imajo Pf!gO mi zn rja še dva ključavničarja, avtomobil j, pa že zdavnaj prodali. Nekdaj kljiio*®'^ čar je v sploh niso imeli. Ali pa o tem. ^ imajo toliko administrativnega osebja-je vse to res, kar je zapisal tajnik OlsP ^ val nega društva, potem se — milo rečeB® * sindikalna podružnica in njen pred sed11 ^ zavzemata za kaj čudno gospodarjenj® v zdravilišču. Vsega tega v svojem P^tin niso zapisali. Ce je uprava zdravilišča z gospodarstvom v slepo ulico, in tov® y Edo Jelovšek je povedal, da je, potem y sindikat prvi poklican, da opozori na ,fl, blodo in reče o tem svojo odločno bes^j} Toda ne tako. kot jo je zapisal tov®^, Kolarič. Interesi kolektiva govore, da s 0y k im gospodarjenjem ne bo šlo daleč naP1^ To bi moral povedati sindikat, ne Pa zagovarja slabo poslovanje. .
Po vsem tem se da lahko zaklJuW Prepričljivih razlogov za to — naj bi vilišče ostalo še naprej zdravstvena usta® 0g — niso povedali. Vprašajmo pa se, JJ* za odporom delovnega kolektiva morda skriva strah pred odgovornostjo, Pr®f hil*? spodarjenjem z jasnimi računi! Ce _ o1 0ey namreč gostinsko podjetje, bi morali nav^j vse sile, n porabiti vse svoje 6posobnu Ji da postane Laško turistično središče-bi pogledati tudi malo čez zdraviliško jo. Za zdravilišče bi se morali pa še Vi t? konec koncev brigati drugi. Ni ®flI?
»pes pokopan«! Tudi o tem bi moral .e\ sindikat svojo besedo in pri tem ne W gledati le na ozke koristi kolektiva, fjjjii®' na koristi vsega Laškega, čeprav m da bi tudi kolektivu koristilo, če bi ^ Rndiotermo pod gostinstvo. fd’’
To smo zapisali, ker se nam čudno da se tako upirajo, da bi postalo gostinsko podjetje — ob tem se ne v ocenjevanje pisanja »Savinjskega vesi‘ pj in »Večera«, ki je kolektiv užalilo in i*‘ tonu nikakor ni primerno C c moč*1" upajo v svoje m<«či in sposobnosti. '. jitf se tudi gostinstva ni treba bati saj ?• 'n*; celo koristilo Kot pa smo že P'1 v(avet ** o tem sodita zbor proizvajalcev in B zdravstvo.
DELAVSKA ENOTNOST
5
1* WAJA 1953. ŠTEV. 18
*■*»*-.—ZL._______________
Ha'thirt.«nriiiV 1921 sem bral v časopisih ne bo dolgo, ko bodo tovarne obratov
svoje medene tedne. oglas, da išče Henry Ford pometače, ka- no c in dan, da bodo izpolnile svoje J
iissss— snisgis
1 i;,S° W iarneVpaČlekniso6pelf odpreti. Vs^mno- 12 milijonov'' ariomobllofleto.
, . , i i . . , , ... i , oarnc ua ic lusu uuicu uuurcil. vsa mnu- ± odkar sem tu, še nisem bil nikdar ko nezadovoljen kot sedaj, ko nisem vec aktiven. V domovini bi užival du-mvni mir in z zadovoljstvom sledil ije-e®u napredku ...
la naša »nova domovina« Amerika, ®koč dežela najširše demokracije in Sebne svobode, v kateri so imeli nekoč J fcgan jani revolucionarji in znanstve-v j1 „varn° pribežališče, pa se spreminja Sv ..ml° na j robustne jšega militarizma. S Tujim dominantnim kapitalizmom, re-cljo, ki je danes na vladi, militariz-bj?..korupcijo, vohunstvom za komu-„ stl in progresivni, se polagoma in si-»tv*10 Ta7-kraja. Toda, ameriško delav-v°» ogromno po številu, ne zna prav
preceniti, kar se dogaja, ampak hoče le, kot nekoč starorimski svobodnjaki le več »kruha in iger« I Politično je ameriško delavstvo namreč zelo nevedno, in to v deželi, kjer je bil spočet proletarski praznik — 1. maj!«...
★
Kljub temu pa, da so detroitski Slovenci obdani od morja tujih narodnosti in je trda življenjska borba za vsakdanji kruh zaorala globoke brazde v njih čela, močne delavske roke pa posejala z neštetimi žulji, je njihova slovenska zavest ostala živa prav do današnjih dni. Našla je močan odraz v tisku, v podpornih, pevskih in dramat-skih društvih, narodnih domovih in slovenskih knjižnicah in čitalnicah. Vse to priča, kako se ne morejo in nočejo iztrgati iz območja rojstne zemlje, iz katere so izšli.
Detroitska slovenska naselbina ima danes pet podpornih društev, ki so raztresena po vsem širnem mestu. V treh društvih je včlanjena starejša generacija, ki se v govoru poslužuje le svojega materinskega jezika, v drugih dveh pa, kjer so včlanjeni že v Ameriki rojeni slovenski otroci, je občevalni jezik pretežno angleški. Najmlajši generaciji, vnukom prvih izseljncev, pa sta namenjena dva krožka, ki sta tudi angleška
Prvi slovenski pevski zbor v Detroitu, »Ljubljanski vrh«, je bil ustanovljen leta 1912 in je priredil lepo število koncertov in iger. Leta 1934 je prenehal delovati, ker se je večina njegovih članov odselila iz Detroita. V letu 1917 ustanovljeni pevski zbor »Svoboda« je bil med najbolj delovnimi pevskimi zbori Jugoslovanov v Detroitu. Prireditve »Svobode« so bile kvalitetno na višini in v Detroitu zelo priljubljene. Veliko zaslug za to je imel agilni in napredni rojak John Bil izg, doma iz Spodnje Štajerske, ki je podnevi delal v Fordovih tovarnah, vse večerne proste ure pa je kot pevovodja in učitelj posvetil »Svobodi«.
V navedenih društvih so se kulturno izživljali predvsem Slovenci, ki prebi-
vajo na vzhodni strani Detroita. Tudi Slovenci na zapadni strani Detroita so bili edno zelo aktivni na političnem iu kulturnem področju. Imajo svoje podporno društvo, pevski zbor »Naprej« in svoj izobraževalni klub. Dalje so ustanovili tudi svoj Delavski politični klub in Delavski dom, pri katerem so se izkazali kot odlični gospodarji, saj imajo že več let dom popolnoma plačan. V tem domu prirejajo koncerte, veselice, shode, seje in tako dalje.
Leta 1932 so detroitski Slovenci začeli močno akcijo za postavitev Slovenskega narodnega doma v Detroitu. Toda, ko je zajela Ameriko splošna gospodarska kriza, so gradnjo doma odložili za nedoločen čas. Po letu 1935 so ' začeli zopet oživljati načrte za novi dom in v ta namen prirejali razne prireditve, da bi prišli do potrebnih dohodkov. Medtem pa je izbruhnila druga svetovna vojna in sinovi slovenskih staršev so odhajali na bojišča za obrambo nove domovine.
Ko so se vrnili je nastalo novo življenje v slovenski naselbini Detroitu. V društvih je zavrelo, Slovenci so zboroval; in sejali. Zanimanje za slovensko stvar se je povečalo in močno se je okrepilo sodelovanje med starejšo in mlajšimi generacijami. Ko so stari Slovenci videli, kako močno se je mladina ogrela za novi dom in da je pripravljena zanj delati, so jo izvolili na odgovorna odborniška mesta.
Dneve od 12. do 14. maja v letu 1950 ne bodo Slovenci v Detroith nikoli pozabili. Z veliko slovesnostjo so dprli novi Slovenski narodni dom. Z vso notranjo moderno opremo Je veljal 150.000 dolarjev V novem Slovenskem narodnem domu. ki stoji v čast in ponos sedanji in bodočim generacijam Slovencev v Ameriki, se Slovenci sestajajo, razpravljajo o razvoju in gospodarskem napredku domovine in besedujejo o svetovnih dogodkih. Ne mine pa sestanek, da ne bi zapeli lepe slovenske narodne pesmi, ki jih v mislih ponese v mile rodne kraje slovenske domovine.
»Kemoservis*
Ljubljana, Trg revolucije 15
Telefon 21-550
Uvozno trgovsko podjetje z laboratorijskimi kemikalijami, steklovino, porcelanom inaparati-K Prazniku dela čestitamo vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom naše domovine.
Maribor
čestita delovnim kolektivom k Prazniku dela - 1. maju!
r Zahtevajte povsod izdelke
m Ljubljanske
K 1. maju čestitamo tobačne
vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine! tovarne
Naše cigarete so izdelane iz najboljšega makedonskegainher-
cegovskega tobaka. r
C&ektKo
t£ju&&jana okolica
LJUBLJANA, titrOMIROVA 3 a
Tei. št. 23-021
Z OBRATI:
RTF Črnuče, p. Ježica, žel. p. Črnuče; Vrhnika, Domžale, Grosuplje, Kočevje in Montažni obrat, Ljubljana, Črtomi-rova 3a. oskrbuje z električno energijo pogodbene in drobne odjemalce na svojem področju, gradi razdelilne vode in naprave za visoko in nizko napetost, hišne priključke in instalacije, v svojih delavnicah popravlja stroje in gospodinjske aparate. Elektroinstala-cijski servis v Črtomirovi ul. projektira in gradi male elektrarne m velike industrijske instalacije.
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO K NAJVEČJEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJU!
SOCIALNA POLITIKA
NEKAJ MISLI 0 ZAŠČITI DELA PRI NAS
P0JDIH0 KORAK NAPREJ!
Z zaš *ito dela pri nas prav res še nismo čisto na zeleni veji. Veliko je še smrtnih nesreč, veliko invalidov dela, velika je škoda, ki jo trpi naše gospodarstvo. Kar poglejmo samo nekaj številk!
Od 1947. leta je vsako leto po okrog 100 smrtnih nesreč. 1947. leta jih je bilo 105, naslednje leto 114, 1950. leta 121. Predlanskim je število nesreč padlo na 93, lani pa je spet dvignilo na 104. Od 1947. leta do 1952. leta je bilo 358 takih nesreč, pri katerih je postal ponesrečenec več kot 50 % invalid. Lahkih nesreč je bilo okrog 270 tisoč. Samo 1951. leta se je ponesrečilo 47.099 ljudi, izgubljenih pa je bilo 922.272 delovnih dni. Škodo cenijo na 15 do 20 milijard dinarjev.
Če vidimo ob teh številkah še drugo, socialno plat nesreč, da so družine izgubile svoje očete, da nastajajo vsak dan novi invalidi, brez prstov, roke, noge, očesa itd. potem si šele lahko ustvarimo vsaj približno sliko, kako nujno je, da se za varnost človeka pri delu bolj zanimamo in da nam ne bo žal dati za to tudi nekaj denarja.
Sindikalna vodstva so že večkrat opozarjala na vse te stvari. Marsikaj so že izboljšali. Sindikalni odborniki so zahtevali, da tiste, ki zanemarjajo
predpise, strogo kaznujejo, da vsak,
ki zagreši nesrečo, odgovarja za svojo malomarnost pred sodiščem. Prav tako so sindikati predlagali, naj se vsi zavzamemo za to, da odgovarja tehnično vodstvo podjetja tudi materialno za zaščito dela. Predlagali so, da dobi vsako večje podjetje visoko strokovno usposobljenega človeka, tudi inženirja, ki bi skrbel samo zato, kako bi bil delavec čimboljše zavarovan pri delu. Obstoja tudi mreža delavskih inšpektorjev, ki imajo precej široka zakonska pooblastila. Mislimo pa, da bi se dalo še marsikaj napraviti, da bi bil delavec bolj varen pri delu, da bi bilo njegovo delovno mesto takšno, da bi delal s čim večjim zadovoljstvom in veseljem. Pri tem so nam lahko za vzgled države, kjer so tudi v zaščiti dela pred nami.
Poglejmo si le eno stvar. Seveda ne bi bilo napak, če bi imeli v vsakem večjem podjetju posebnega inženirja, ki bi se bavil samo z zaščito dela. Nedvomno bo to koristilo. Vendar danes takih inženirjev še nimamo. So inženirji, toda le ti so doma v svoji stroki, niso pa posebej proučevali delovne zaščite. Takih šol danes še nimamo. Morda jih ne bi bilo niti treba, če bi se tehniki in inženirji že v šoli seznanili z vsemi izsledki znanosti o zaščiti dela za tisto stroko.
Denimo, da bi se res uresničila naša želja, da bi imelo vsako ali vsaj večje podjetje posebnega strokovnjaka za delovno zaščito. Vendar bi s tem deloma rešili to vprašanje samo v tistem podjetju. Zato morda ne bi bilo napačno, če bi razmislili o tem, da bi ustanovili posebno znanstveno ustanovo, ki bi proučevala zaščito dela v vsaki industrijski panogi posebej, vsako nevarno delovno mesto. Kako naj bi in kaj naj bi delala taka ustanova?
Podjetje, ki bi želelo izboljšati delovne pogoje, zaščititi stroj itd., bi se obrnilo na to ustanovo. Ustanova bi jim poslala strokovnjaka, ki bi na samem kraju proučil delovno mesto, kaj bi bilo treba na stroju izboljšati, katere dele zaščititi, kako urediti ventilacijo, kako delo organizirati, da bi bilo čim hitrejše in varnejše. Skratka, posneti
bi moral ves delovni proces, proučiti vsak delavčev gib, saj bi le takrat lahko ugotovil, kje preti delavcu nevarnost. Strokovnjaki bodo povedali, kaj vse bi morali napraviti, eno pa je gotovo: delavec bi bil mnogo bolj varen pri delu, raziskovanja na samem delovnem mestu pa bi dala nedvomno tudi izsledke za povečanje delovne storilnosti.
Ustanova bi lahko imela tudi svoje delavnice, kjer bi izdelovali zaščitne naprave za stroje, pa tudi take, kot so zaščitna očala, azbestne obleke, itd. Proučevala bi, kakšne barve so najbolj priporočljive na delovnem mestu, kako naj bodo pobarvane stene, stroji, kakšna naj bo razsvetljava, kakšni naj bodo varnostni napisi itd., itd. Dela, če le malo premislimo, čez glavo dovolj. Zaščito dela pa bi postavili še bolj na znanstvene temelje.
Sedaj bi bilo to nemara tudi mnogo ceneje, kot pa če bi v vsakem večjem podjetju nastavili posebnega strokovnjaka. Tega bi si lahko privoščila le večja podjetja, medtem ko bi bila manjša, kjer je sorazmerno tudi veliko nesreč, prepuščena sama sebi. Znanstvena ustanova za zaščito dela, ali kakor koli bi jo že imenovali, bi tesno sodelovala z inšpekcijo dela, dala pa bi tudi zelo dragocene podatke zavodom za socialno zavarovanje in — socialnemu zavarovanju bi prihranila veliko izdatkov.
Vsak začetek je težak. Vsak pa bo priznal, da bi bile koristi od take ustanove mnogo večje, kot izdatki zanjo. Konec koncev pa, če se vzdrževanje take ustanove splača v kapitalističnih državah, se bo toliko bolj splačalo nam, kjer nam je življenje in zdravje delavcev najdragocenejše.
V NEKATERIH INDUSTRIJSKIH PANOGAH BI LAHKO UKINILI NOČNO DELO MATER '
Matere nat ne delalo ponoči
Na svetu je precej držav, ki se drže konvencije iz 1919. leta, ki prepovedujejo nočno delo ženam. Seveda se te konvencije ne drže iz nekakšnih člo-
vekoljubnih nagibov, marveč enostavno zato, ker se jim to izplača. Resnica je namreč, da je storilnost dela ponoči manjša kot podnevi. Kakovost izdelkov je slabša in nočno delo je bolj naporno. To velja za moško in žensko delovno silo, najbolj pa za matere, ki se po nočnem delu ne morejo odpočiti. Nič čudnega torej ni, da tako nočno delo ne hasne veliko, matere pa močno izčrpava. Zato jih tudi bolezen bolj pogostokrat obišče.
V marsikateri industrijski panogi pri nas bi že lahko ukinili nočno delo za matere, zlasti tam, kjer jih ni veliko. V kovinski industriji jih je po na hitrico zbranih podatkih iz Ljubljane, Kranja, Maribora in Celju le 55, v rudarstvu pa okrog 50. Prav tako se tudi v elektroindustriji, industriji gume, kemični ter lesni industriji ne bi dosti
0 PREHRANI V SVETU
Za vse bi bilo lahko dovolj kruha
tijske proizvodnji lstva.
Danes večkrat slišimo glasove iz različnih delov sveta in od različnih avtorjev o krizi prebivalstva, v prehrani v svetu. Razni ljudje dokazujejo z vsem mogočim (kakor nekoč Malthus), da se j človeštvo prehitro množi in da proizvodne spo- '
e (brez ribarstva) in število
izgledi
ameriške statistike.
podrobno proučuje prehrano,
Ustanova, ki yvuivuuv pi vuvujc uicuiauu,
je prišla do zaključka, da so razlike med
področji z zadostno prehrano in področji, kjer
1
nrane primanjkuje po drugi svetovni vojni še večje. Tako je prišlo na primer 1950. leta
prebivalca (brez SZ) 5 % manj hrane kot pred vojno. Poljedelska proizvodnja je porasla le v
državah izvoznicah, to so predvsem ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Argentina.
Kakšne so razlike med posameznimi področji sveta nam kaže procentualna razdelitev kme-
Daljni Vzhod Evropa
Srednji vzhod Afrika
Latinska Amerika ZDA, Kanada, Oceanija
1934
Proiz-
vodnja
34.3 »/o
28.3 »/o 4,1 »/o
4.3 »/o
9.4 o/o
-1938 1948—1950
Prebi- Proiz- Prebivalstvo vodnja valstvo 55 % 32 »/o 54,5®/.
19 °/o 23 5 °/, 18 o/o
5.5 % 4,4 »/o 5,5 %
6.5 % 4,7 o/o 7 6/0
6,5 % 10 o/„ 7 o/0
19,5 »/o 7,5% 25,4 ®/e 8 e/0
100 o/o 100 % 100 o/0 ioo o/,
že
(Tu
Na Daljnem Vzhodu, kjer je bila prehrana
pred vojno kritična, je sedaj še slabše, di iz Kitajske se slišijo znemirljivi glasovi.)
Evropa je po drugi svetovni vojni uvozila ogromne količine živil, kar najboljše dokazuje,
da so tudi tu težave. Precej več pridelajo v Kanadi in ZDA. Ti državi zalagata z živili
mnogo drugih držav. V Zahodni Evpropl morajo uvoziti polovico masti, kolikor jo porabijo ter petino žitaric in mesa. Izvoz v azijske države zadovoljuje le manjši del potrošnje. Zlasti veliko uvažata Indija in Ceylon. Tudi Japonska in Nemčija veliko uvažata, zato tudi povpraševanje po živilih v teh državah narašča.
nost
Ker te v Azijskih državah nizka produktiv-st dela in nizek tehnični nivo kmetijske pro-
’ Ari n CA 1 A 4 A .. Afl n A .. A X » I .v— A.! n A ! a ..
poznalo, če bi matere delale samo podnevi. Težje bi bilo v tekstilni industriji, pri pošti in na železnici.
Največ žena dela ponoči v tekstilni industriji, in sicer v predilnicah. Pravijo, da nočnega dela v predilnicah ne bi mogli opustiti, ker nam manjka prediva. Če bi matere delale samo podnevi, bi morale ostale delavke delati večkrat ponoči. Na ta način se tega ne bi dalo rešiti. Treba bi bilo — tako nekateri predlagajo — matere zaposliti v tkalnicah, mlajše delavke iz tkalnic pa v predilnicah. Zato bi bilo treba najmanj eno leto, da bi se tkalke izučile za predice in obratno. Pa tudi ta rešitev še ne bi bila dokončna, saj bi selitev iz predilnic v tkalnice trajala kar naprej. Vsako dekle postane prej ali slej mati. Najboljše bi seveda bilo, če bi v predilnicah sploh ne delale več ponoči. Tako so napravili lani v Tržiču. Storilnost dela je porasla za 5 %, manj bolezenskih izostankov je bilo, kakovost izdelkov je boljša in žene so zadovoljne j še.
Približno ista stvar, kot v tekstilnih tovarnah, je tudi pri pošti. Tudi tam je veliko mater, ki delajo ponoči, zlasti pri telegrafu in telefonu. Četrtina vseh žen pri pošti, je mater. Moški pa, pravijo, za to delo niso tako priročni kot žene. Ce bi jih tudi zamenjali, bi bilo treba najmanj dve leti, da bi se na delo navadili in usposobili.
Ko je svet za zdravstvo in socialno politiko razpravljal o teh stvareh, se tudi ni mogel takoj odločiti in bodo to vprašanje še posebej proučili. Prav pa bi bilo, da bi matere ne delale več ponoči, vsaj v tistih podjetjih, kjer to lahko brez večje škode takoj odpravijo.
izvodnje, se le-te v vedno večji meri pojavljajo na svetovnih tržiščih živilskih proizvodov. Tako so leta 1950 uvozili v države Daljnega
Delovni kolektiv izvoznega podjetja
.Slovenija-Živmoiromet'
v Ljubljani in Prestranku
čestita k prazniku delavskega razreda vsem kolektivom zadružnih in odkupnih podjetij, kolektivom tovarn mesnih izdelkov in kolektivom klavnic
Vzhoda nad 8 milijonov ton žitaric.
Države, ki so postale začasne uvoznice hrane (med njimi tudi Jugoslavija), se trudijo, da bi povečale domačo proizvodnjo in s tem postale neodvisne od uvoza. V državah, kjer morajo hrano vsako leto uvažati, bi prišlo do prave prehranbeue krize, če bi nastala v ZDA, Kanadi ali Avstraliji suša.
Kako se bo kmetijska proizvodnja v bližnji bodočnosti razvijala, je odvisno od velikosti razpoložljivih obdelovalnih površin. Strokovnjaki pri organizaciji za prehrano in kmetijstvo FAO
ugotavljajo, da je potrebno na prebivalca naj manj dva in pol akra (en aker je 4.046 m2)
MESTNO
PODJETJE
Zima
Izdelujemo vse vrste ščetk, omel kakor: žične ščetke, ploščnate, okrogle in polirne. Vse vrste tapetarske žime in vrvarsltih izdelkov.
FUŽINE 133
Telefon 20-054
Čestitamo k prazniku 1. maju vsem delovnim ljudem naše socialistične Jugoslavije.
obdelovalne površine, da bi mogli pridelati potrebno količino hrane. FAO je objavila podatke o velikosti kmetijske površine na prebivalca v posameznih predelih sveta. Tako ima Severna Amerika 4 akre kmetijske površine na prebi valca, Latinska Amerika en in pol akra. Zahodna Evropa 0,7 akra, Sovjetska zveza 2, Azija pa od 0,5 do 0,8 akra.
Kmetijsko proizvodnjo lahko povečamo na dva načina: s povečanjem površin ali pa s povečanjem donosa. Vse države si vedno bolj prizadevajo, da bi povečale hektarski donos kljub temu, da bi lahko povečale tudi obdelovalno površino. Poleg mehanizacije, selekcije semen, uporabe umetnih gnojil, je posebno važno zlasti namakanje zemljišč. Tako grade (delno so že zgrajeni) velike objekte za namakanje v Indiji, na Ceylonu, v Pakistanu, Perziji, Siriji, Avstraliji itd.
Velike možnosti za prehrano daje tudi ribo lov. 1948. leta so vlovili po svetu okrog 25 mi lijonov ton rib (brez kitov). V teh ribah je okrog dva milijona proteina in skoraj 600 tisoč ton masti. Po oceni strokovnjakov FAO bi to količino lahko podvojili.
Prehrano v svetu bi lahko mnogo izboljšali, če bi preprečili, da ne bi rastlinske in živalske
bolezni in škodljivci toliko hrane pokončali. Skoda nastaja tudi v skladiščih, kjer uničujejo
L_____ ___1: x„: i____l.— 1: ,1_____________ : .r:
hrano različni insekti, glivice, podgane, miši. itd. Zelo veliko pridelka uničijo roji kobilic
r PRIPOROČILO SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO
Partizanskim Metam dajmo vsaj minimalne pokoinine
Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določanju in prevedbi pokojnin, ki je izšla v drugi letošnji številki Uradnega lista FLRJ, je določeno, da je treba vsem tistim vdovam, ki še niso stare 45 let, ustaviti pokojnino, S tem določilom je izgubilo na Slovenskem pokojnino 620 vdov. Takih, ki imajo več kot sedem let stare otroke, pa je 1812.
Med vdovami, ki so bile prizadete s to uredbo, pa je tudi več partizanskih vdov, žena, ki so izgubile svoje može zaradi fašističnega terorja. Zakonoda-
jalec pri njih ni delal nobene razlike, ampak jih je izenačil z ostalimi. Med prizadetimi vdovami so tudi take, ki so danes stare že 40 in nekaj več let in jim ne preostane drugega kot, da si poiščejo delo. To je sicer lahko reči, težje pa napraviti, saj ima doma štiri, pet še nedoraslih otrok, bolnega očeta ali mater, pa še v službo naj hodi. Ze doma ima dela čez glavo. Drugič bodo pa tudi težko našle kašno primerno delo, saj večinoma že dolga leta niso delale v nobeni stroki znajo le dobro gospodinjiti in biti skrbne matere .
Na tak način, kot ga je načela ta uredba, vprašanja vdov prav gotovo ne bomo rešili. Misliti bi bilo treba, kako bi stvari pravično uredili, ne pa, da smo še tistim vdovam, ki so dobivale že nekaj, še to zadnje vzeli.
PROJEKTANTSKO PODJETJE
Projektivni atelje za arhitekturo, urbanizem in nizke gradnje
LJUBLJANA, TITOVA C. la/lll
čestita vsem delovnim kolektivom k Prazniku dela — 1. maju
Republiški zavod je kljub uredbi izplačal pokojnine še za april. Kako bo v bodoče, bodo pa odločali okrajni odbori za socialno zavarovanje. Svet za zdravstvo je priporočal vsem zavodom, da izplačujejo vsem vdovam vsaj minimalno pokojnino toliko časa, dokler ne pregledajo vse prizadete vdove in naj bi dobivale partizanske vdove še naprej takšno pokojnino, kot so jo dobivale prej. Pri drugih bi bilo treba pa pogledati, kako žive in se potem odločiti, ali jim bodo dajali pokojnino še naprej, ali ne. Za tak način so se odločili že v Ljubljani in na Jesenicah, v Celju pa le opozarjajo, da se je vdovam zgodila krivica, nismo pa zvedeli, če tudi tam izplačujejo vdovam vsaj minimalno pokojnino naprej.
Jasno pa je, da je to določilo uredbe krivično in bi ga bilo treba čimprej popraviti. Ce za nič drugega, za partizanske vdove, bi se moral dobiti denar.
v Afriki, na Srednjem Vzhodu, v Pakistanu. Danes uporabljajo v boju proti tem Škodljivcem že moderna in tehnična sredstva, letala in ke mične zmesi tako, da upajo, da bo te nadloge kmalu konec. FAO je ocenila, da znaša izguba žitaric in oljnih semen desetino vse letne proizvodnje, ali 65 milijonov ton. To pa je toliko, kolikor pride teh pridelkov na svetovni trg.
Z mednarodnim sodelovanjem v organizaciji FAO in z nesebično pomočjo ogroženim predelom v svetu, bo na svetu mnogo manj lakote, ki zahteva vsako leto toliko žrtev in za hrano ne bo več tako velika stiska.
O. L.
IMPORT
„CHEM0“
EXP0RT
tehnična trgovina 5 kemikalijami, barvami, laki, razstrelivom in plini
LJUBLJANA
TITOVA CESTA 50
čestita in želi mnogo veselja svojemu širokemu krogu odjemalcev ob skupnem delavskem prazniku - 1, maju!
Delovni kolektiv
INŠPEKTORJI DELA IMAJO SLABE PREJEMKE
Lani le li stolnih Inšpektorjev
Ce hočemo imeti dobre inšpektorje dela, jih moramo tudi dobro nagrajevati, sicer ne bomo dobili za ta posel ljudi, kakršne bi potrebovali. Danes zaslužijo inšpektorji dela od 6400 do 10.500 dinarjev na mesec. Razumljivo je potem, da se ljudje branijo in da jih le s težavo pregovoriš, da bi se odločili za inšpektorja.
Na Slovenskem smo imeli ob koncu lanskega leta 32 inšpektorjev. Po trije so bili v Ljubljani in ljubljanski okolici, po dva v Mariboru, mariborski opolici, Celju in celjski okolici, Murski Soboti, Ptuju, Slovenjem Gradcu in Trbovljah. V ostalih krajih smo imeli po enega, v radovljiškem in sežanskem okraju pa nobenega. Skozi vse lansko leto je bilo le 17 inšpektorjev, skoraj polovico pa je novih. Od 32 so trije imeli popolno srednjo šolo, 7 niž-
jo, 18 pa po en, dva ali tri razrede nižje srednje šole. Štirje so imeli samo
štirirazredno osnovno šolo. Od 32 je bilo 14 kvalificiranih delavcev, 8 uslužbencev in 10 (!) nekvalificiranih delavcev.
r
DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJSKEGA PODJETJA ZA ELEKTR0VEZE
TELEKOMUNIKACIJE
LJUBLJANA - PRŽANJ
eestita k
poslo»ni>n 1 nt»I* vso,
-*• ».mo,C, *—
Ni treba menda posebej govoriti o tem, da bomo dobili dobre inšpektorje dela, ki bodo smatrali to za svoj poklic in ki ne bodo komaj čakali, kdaj bodo dobili drugo službo, le tedaj, če jih bomo dobro nagrajevali. Vsi smo si edini, da bi moral biti inšpektor dela visokokvalificiran delavec ali tehnik-Toda od teh se bo vsak težko odločil za take prejemke, kakršne imajo danes inšpektorji dela. Zato je Svet za zdravstvo in socialno politiko pri nas o tem razmišljal in predlagal, da bi dajali inšpektorjem še posebne dodatke na plačo. Pri tem b"i upoštevali razsežnost okraja, prometne zveze, važnost industrijske panoge itd., odločilno pa bi bilo število zaposlenih delavcev. Tako bi dobil inšpektor v okraju, kjer je do 3000 delavcev, 1000 do' 1500 dinarjev mesečnega dodatka, v okrajih s 3009 do 5000 delavcev 1500 do 2000 dinarjev, v okrajih z več kot 5000 delavcev pa od 2000 do 3000 dinarjev mesečnega dodatka. Seveda pa je tudi ta rešitev več ali manj začasna in bo treba osnovne plače inšpektorjev povišati.
ob Sesti številki »socialistične misli«
Daj nevihta ji peroti, da nam poleti naproti
. Šesto številka »Socialistične misli« j lzšla. Razmeroma hitro je minilo od inskega novembra, ko se je ta nova evija predstavila slovenski javnosti s $ote mislijo: »Socialistična misel« stopa lem mesecem v življenje našega dednega človeka in v našo kulturo. — ^°rnaj smo prelistali prvo številko, že mo ugotovili, da smo brali medtem e drugo in tretjo, vse do šeste. Kar Precejšnje število jih je že izšlo.
. Ko prebiram to zadnjo številko »Sofistične misli«, ki ima precej zanimivih prispevkov, in ko v mislih pre-f-im glavne prispevke v prejšnjih, se vsiljuje vtis, da je ta revija doslej 'lekako bolj obrnjena z licem v preteklost delavskega gibanja, kot pa je Zaživela z njega sedanjo stvarnostjo in ®°9'ajanjem. Da se razumemo! S tem ne tTdim, da revija ni poizkušala načenjati ®°dobnih družbenih vprašanj in da pri tem sploh ni uspevala. Prav tako sem aateč od tega, da bi podcenjeval veliki Pomen, ki ga ima za vsakega naprednega človeka pogled nazaj na preboleno pot. Zavedam se, da je to zlasti *flžno za delavsko gibanje.
Toda, naj se uredniki »Socialistične Ptisli« ne hudujejo name, če bom po-Pedal svoje mnenje. Menim, da bi v teh
družbenih prilikah, ki jih danes živimo, revija, ki si je v naslovu zapisala, da je delavska, morala biti v središču družbenega dogajanja. V njej bi moralo kar kipeti tisto polno življenje, ki ga danes delavstvo živi z vsemi nasprotji, iskanji, družbenimi trenji in socialnimi pojavi. Tega viharnega, revolucionarnega življenja se mi zdi, je zdaleka premalo v »Socialistični misli« in zato je ona še vedno bolj ob poti življenja našega delovnega človeka kot pa v sredi življenja samega, kjer bi morala biti utrip in vest socialističnih hotenj.
Da me ne bo spet kdo napačno razumel! Še zdaleč mi ne pride na misel želja, naj bi ta revija postala površno-agitacijski organ, parolarski, kot nekateri temu pravijo. Če bi postala taka, bi namreč v našem javnem življenju imela kaj malo hvalevredno vlogo, ker bi delavskemu gibanju bore malo pomenila. Sodobno družbeno dogajanje pri nas prepletajo tako zanimivi socialni, miselni, moralni, ekonomski procesi in ekscesi, ki kar kriče po znanstveni obravnavi in o katerih bi tudi delavci radi kaj več zvedeli, kot samo ugotovitev, da taki pojavi obstajajo in da »so socializmu koristni ali škodljivi«.
Prizor iz filma »Prepovedane igre« Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA
»Prepovedane igre" ali »Igre s smrtjo"
,. Čudnih občutkov odhaja človek iz 'tno dvorane, če je gledal »Prepoveda-ne igre«. Res se gledalec od srca naceja duhovitim domislicam petletne fvlice in enajstletnega Mihca, otrok, M&vnih igralcev. Po otroško in šegavo !fa jo zagodla starejšim. Nevede sme-zlagano moralo in religijo. 'Bičata ?t°2ote vojne. Film je poln slik člove-Aega trpljenja, bolečin in radosti. To-a- kakor koli se človek spomni teh ali nih smešnih prizorov in besed, se resni ob spominu na prve, v srce sekače slike.
Film »Prepovedane igre« je pravlji-»?• in vendar je to film o resničnem Oljenju. Igra dveh nedolžnih otrok zarja igro odraslih s smrtjo, igro
človeškim življenjem, kaže nam v Se3 svoji goloti grozeče vojne. t Nemci so napadli Francijo. Reke °e9uncev se vale po cestah, letalske tr°jniče pa jih kosijo. Med stoterimi J^tomobili in vozniki je tudi avto .avUčinega očeta. Ob letalskem napa-u sta starša s Pavlico zbežala v obrtni jarek. Toda ko se vrneta, avto e krene nikamor. Begunci ga prevr-e3o. oče in mati oprtata kovčke,
Pavlica pa vzame v roke kužka. Tam pred mostom se zopet vržejo na zemljo. Takrat pa zbeži kužek, Pavlica teče po mostu, za njo oče in mati. In zopet zadrdrajo strojnice. Mati in oče ostaneta med tisočerimi mrtvimi. Presunljiv je pogled otroka, ko se zazre v materine oči, jo poboža, ko pogleda očeta in v vsej svoji nevednosti, kaj je smrt, prime kužka in se pridruži reki beguncev. Njeno otroško srce še ni dojelo smrtnih bolečin. Šele pozneje, čez nekaj tednov zve, kaj je to. In vendar tudi takrat ne.
Pavlica se zateče na Mitičev dom. Miličevi jo sprejmejo, smilila se jim je. Mihec in Pavlica pokopljeta kužka. Ko je umrl Mihčev brat, zve Pavlica za pokopališče. Odslej pa je hotela vse, kar je bilo mrtvo, pokopati. V zapuščenem mlinu je nastalo otroško pokopališče. Mihec in Pavlica znosita tjakaj psa, krta, čebelice, piščančke. Zaradi te prepovedane igre mora imeti vse križ na svojem grobu.
Otroška duša se je tokrat poigrala s smrtjo, prav tako, kakor so se odrasli v vojski igrali z življenjem nič hudega slutečih ljudi.
Tega pogrešam v »Socialistični misli«.
Dejal sem, da se mi vsiljuje občutek, da je »Socialistična misel« bolj obrnjena v preteklost delavskega gibanja kot v njegovo živo sedanjost. Ta občutek se mi nehote vsiljuje tudi, ko motrim izbor gradiva, ki je bil doslej uvrščen v »Socialstično misel«.
Menim, da bi delavska revija morala biti tribuna celotnega kulturnega, javnega in znanstvenega življenja, vključujoč tudi dela njega najvidnejših predstavnikov in da se ne bi smela zoževati na ožji krog sodelavcev. Vsekakor je poslanstvo vseh revij, da široko odpro vrata samoukom in začetnikom, vendar pa morajo ta vrata biti odprta v krog ostalih kulturnih in javnih delavcev.
Mi lahko celo za polpreteklo dobo slovenskega delavskega gibanja trdimo, da je imelo na svoji strani najvidnejše kulturne in napredne javne delavce in da so celo njihova glasila postajala vsebinsko izrazito delavska. Če bi v zasnovi sedanje »Socialistične misli«, ki je poklicana povezovati vse socialistično misleče kulturne delavce na svojih straneh, pozabljali na to lepo dejstvo, potem bi v našem delavskem revijalnem tisku ne napredovali, ampak celo nazadovali.
Bil bi krivičen, če bi trdil, da »Socialistična misel« ni že doslej zbrala v svojem krogu kar lepo število sodelavcev. Toda res pa je, da je v tem krogu od precejšnjega števila slovenskih pisateljev spregovorilo zelo majhno število. Prav tako pa v tem krogu zaenkrat kar precej pogrešamo imen znanih znanstvenih delavcev.
V tem smislu bi morala »Socialistična misel« nedvomno bistveno napredovati. Ko sem zapisal to priporočilo, se dobro zavedam, da ta napredek ni odvisen samo od urednikov »Socialistične misli«, ampak tudi od tistih, ki so poklicani v ta krog priti. Treba je namreč ponovno povedati, da nekateri revijo, ki si je vzdela ime »delavska«, pojmujejo kot nekaj »bolj za delavce, za manj prosvetljene ljudi in vsled tega za nekaj drugovrstnega, amaterskega, kulturno še nepriznanega, oziroma neuveljavljenega in podobno«. In to je tisto, kar velja ugotoviti, ker je nezdravo, ker ne upošteva dejanskega družbenega položaja delavskega razreda in njegovih miselnih in moralnih potreb in kar bomo morali vsi skupaj iskreno popraviti.
S to željo sem prebiral to zadnjo številko »Socialistične misli« in s to željo bom pričakoval naslednjih.
Drejče
Prelepe so spomladanske planine, posebno Golica, kadar c veto narcise Vsak rad pohiti za prvomajski praznik v prirodo.
OB PRVI ŠTEVILKI »NASE SODOBNOSTI«
POMEMBEN KULTUREN DOGODEK
Izšla je prva številka revije »Naša sodobnost«, ki so ji uredniki napisali na pot: »Njen prvi namen je nadaljevati in razvijati vse zares pozitivne književne in književno-kritične tradicije osrednjih slovenskih revij od »Ljubljanskega zvona« do »Novega sveta«, ki je z lanskim letnikom prenehal izhajati; podpirati napore naših književnih ustvarjalcev, njihovo prizadevanje, da bi naš sodobni človek s svojimi čustvovanji in stremljenji, da bi prelomni čas, v katerem živi, našla v slovenski književnosti ustrezen umetniški odraz; terjati in posploševati načelno književno in vobče umetnostno kritiko kot najučinkovitejše orožje v boju za resnično socialistično umetnost.
Njen drugi namen je razvijati tehtno znanstveno politično publicistiko, ki naj se na straneh »Naše sodobnosti« loteva vseh vprašanj našega notranjega družbenega razvoja ter s poglabljanjem v njihovo bistvo prispeva k njihovemu praktičnemu reševanju« itd. Zaradi take zasnove pomeni že prva številka »Naše sodobnosti« pomemben kulturen dogodek, ki bi ga bilo napačno prezreti, zlasti zato, ker je že v tej številki obilo prispevkov, ki kažejo, da bo »Naša sodobnost« svojo napotnico tudi skušala kleno uresničevati.
Mi tej reviji lahko samo želimo, da bi na svoji poti uspevala in našla v delavskih vrstah obilo prijateljev.
KNJIŽNICO SO JIM DAROVALI
Zali hrib nas je prisrčno sprejel
Zali hrib (Dornberg) je lep kraj nad vinogradi ob robu Vipavske doline. Kakor vsemu ljudstvu na Primorskem, tako ni laški fašizem mogel streti tudi Domberčanom vere in boja za slovenski materin jezik in skupno domovino.
V nedeljo, 19. aprila, smo člani sindikalne podružnice administrativnih uslužbencev ljubljanske univerze naložili na avtobus svojo knjižnico 640 knjig, ki smo si jo nabrali po osvoboditvi, sedli še sami na avtobuse in se odpeljali proti Vipavski dolini. Spoto-
Pevskl zbor poje gostom dobrodošlico
ma smo si ogledali še Postojnsko jamo, v Ajdovščini zapeli pesem skupaj z domačini, okrog poldne pa smo bili že v Dornbergu.
Presenetili so nas. Na trgu nas je pričakala množica domačinov, močan pevski zbor nam je zapel dobrodošlico, v imenu prosvetnega društva »Vojan« nas je pozdravil tovariš Ivan Tomažič. Spet smo zapeli Enkrat mi nato domači pa spet mi in spet domači
Se popoldne smo se povzpeli na 650 metrov visoki Trstelj. Pred nami se je odprla vsa pokrajina od Nanosa preko Trnovskega gozda do Sabotina nad Gorico. Oko se je ustavilo na Soči in njenem izlivu v morje, pod seboj smo pa zagledali tržiške dimnike, ves tržaški zaliv in del Istre. Tu smo do dobra razumeli težnje in borbe vsega primorskega ljudstva, kajti tik pred nosom sta Gorica in morje, toda že na oni strani državne meje.
Ljudje v teh krajih so željni slovenske besede, slovenske pesmi, slovenskih iger. Vse pogoje imajo, le sredstev ne. Daleč naokrog ni nobenega klavirja, ne sredstev za ureditev igralskega odra, niti pevovodje, ki bi njihove lepe glasove združil in izuril v pevskem zboru.
Te kraje, te ljudi je treba videti in doživeti, pa jih ne pozabiš nikoli več. In takih krajev je na Slovenskem še mnogo. S. S.
Prispevajte v »Tiskovni sklad«!
KULTURNI RAZGLEDI
UTRINKI O GLEDALIŠČU NA KITAJSKEM
Podovi treh tisočletij obiskujejo gledališče
Sna^s*r<> gledališče le. eno izmed najstarejših *ll U njem so utiran teni zapiski že iz
u 8f°‘e,Ja pred našo ero, ki govore o gleda-ftefc razviti in cvetoči ustanovi. Na nasta-
ie oplival verski kult in zelo fruZ/ čaščenja mrtvih, ki je na običtj st*no zakoreninjen. Tam je namreč
rniu l ■ mrtoemu poklonijo ose, kar je o iio-«U j ljubil. Po starokitajskem pogrebnem obrezka -0 n°oadi, da se nekdo maskira o pokoj-5a skuša po oblačilih, govorici in ob-Prece/U P°vsern posnemati. Ta običaj je torej 2«m* močno vplival na nastanek gledališča.
?, Pri Dsem tern pa je to, da se je ki-l^zrni kla*ičn0 gledališče s svojo dramatiko ,,8Zop,Z° naših dni in da se forma in način ‘e/a lQ°i nts*a spremenila. Edina varianta — od ?°&er‘- *° ie P° revoluciji, se ženske vloge
Igraj^J0 ženskam, dočim so preje ženske vloge moški.
\*l ***ja kitajska gledališka kultura pozna
•e°ilnte Toda v vsa gledališča zahaja
lfi na?h v1 naodu&eno občinstvo. Najodličnejše razširjeno je najstarejše — klasično s svojimi značilnimi stavbami in ver-jn° ,//zem s silno stiliziranimi pravili igra-®r'oo °vlikooanja, kostumacije in govora. Svojo jadrne3*6!11* 12 zgodovinske in mitološke za-QQliški>e< kiinj^kega naroda in iz kitajske g/e if(:dnip tardicije. Ta pa je o bistvu fevdalna, [)r °e8ka> nekoliko modernizirana.
Gledališka smer je gledališče zapadlo tiar* ?'° ie 5e zel° mlado in se je začelo $0 p J 1 ®e'e sredi prve svetovne vojne. Negooati kitajski študentje, ki so študirali r.Qdn0 n*tvu, To gledališče raste nekako ozpo-IV^kirn dernim kitajskim meščanstvom in ki-
iiPearni/a^n8,DOm igrajo pa Moliera, Sha-in drupl ‘vsena, Shama, Čehova, Ostrovskega £*the renčat ima to gledališče tudi svoje Zljubi, domače igralce in režiserje.
Tret- n° Predvsem o velikih mestih. e°raja^e Je U*ngko gledališče, ki se je začelo o«t>0 bopi-iem desetletju na ozemlju, ki so °Qili revolucionai ji. Revolucionarni ra
zumniki so uvideli, da drame zapadnega stila ne privlačujejo kmečkega sloja. To pa je ogromna večina kitajskega ljudstva, ki je bilo tudi hrbtenica odporniškega gibanja. Klasično gledališče, ki je sicer pri ljudstvu močno priljubljeno, je pregloboko v starem svetu in je oblikovno preveč okostenelo, da bi moglo smiselno zaživeli o novih demokratičnih in revolucionarnih prilikah. Zato so iskali drugo smer in našli navdih v živi umetniški ljudski tradiciji, to je v yangko ljudski plesni drami (provinca Sensi). Ta moderna ljudska gledališka umetnost je sedaj polna revolucionarnih idej iz svetovne kulture. Če je gledališče zapadnega stila produkt srednjega meščansekga sloja intelektualcev, je yangko gledališče produkt revolucionarnih sil.
Med splošne posebnosti kitajskega gledališča, ki Še danes žive, sodi tudi to, da ne poznajo odrske stavbe o našem smislu. Zastora sploh ne uporabljajo. Scena je urejena tako, da Čimbolj poudari osebnost igr vica. Ves potek — razen maskiranja in oblačenja — se godi pred očmi gledalcev. Gledalci morajo s svojo fantazijo dopolniti inscenacijo. Dvorana je četverokotna. Dva rdeče pobarvana stebra nosita baldahin nad odrom, nizka balaustrada loči dvorano od odra. Štiri velike acetilenke razsvetljujejo prostor. Publika med predstavo jč in pije ter kramlja, od časa do časa na prisluhne ■ dogajanju na odru. Predstave so običajno silno dolge in trajajo po več ur. Najbolj ceneni prostori so na ozkih klopeh ob obeh podolžnih straneh dvorane. Tudi lože so tu. V starih časih so bile lože rezervirane samo za ženske, danes pa gledalcev tie ločijo več po spolu.
Oder žari v najrazličnejših barvah. Zadnfa stena je pokrita s sijajno svileno zaveso z uvezenimi breskvami, s cvetovi sliv, feniksi in oblaki. Kostumi so bogati in čudoviti. Barve noš se menjajo z ozirom na duševno razpoloženje junaka. Rdeča barva namreč pomeni srečo, bela, čistost in preprostost, Črna otožnost in žalost. Zaljubljenci nosijo klobuke z upodobljenimi feniksi, vojščaki dve pavom peresi in podobno. Ni tudi nobene skladnosti » krajem ali časom
Kitajski igralec v vlogi generala
dejanja. Dovolj je, da igralec reče: >JaŠem po neobljudeni pokrajini, veter mi bije v obraz in reže roke* in publika mora sama s svojo fantazijo^ ustvariti prepade, strmine in nevihto. Pahljača, s katero igralec maha ob obrazu, pomeni sprehod po soncu, jahalni bič na levi strani znači, da je jahalec pravkad razjahal konja, če je pa bič na desni strani, pomeni, da jaha. Dve rumeni zastavici, ki ju drži v roki in od katerih ima ena upodobljeno kolo, pomenita voz, s katerim se igralec vozi.
Na levi strani odra je orkester. Godci so v navadnih oblačilih. Pogosto so celo zelo razcapani in ob sijaju oblačil igralcev še siromašne j ši. Podi jih možak z lesenim tolkalom, ki nezmotljivo udarja takt.
Med značilnosti kitajskega gledališča in dramatike sodi tudi melodram, s katerim je na mnogih mestih prepletena vsaka kitajska pred stava. Brez godbene spremljave in petja pri Ki tujcih ni gledališke predstave. Zelo pogosto prirejajo tudi pantomimske bojne plese, ki jih o tej ali oni obliki opletajo v vsako večjo gleda liško predstavo. Zato pa mora biti igralec kitajskega gledališča ne le izvrsten recitator, ampak hkrati pevec, plesalec in celo akrobat, da ne omenjamo mojstrstva o mečevanju in obvlada n ju tradicionalno predpisanih stiliziranih gest, hoje, poz itd.
Do leta 19tl so vse vloge, tudi ženske, igrali moški. Zenske zaradi morale, razen n zelo red kih primerih, niso nastopale na odru Zelo pa so dvomili v moralnost igralcev, specializiranih za ženske vloge, in to zaradi dolgega vežbanja ki ie imelo za cilf demaskulinizacijo Kitajski modreci so te igralce prekleli. Kljub temu pa so še vedno posečali gledališče in igralcu ose odpustili, le da je znal na pamet svojo vlogo in da se je držal gledaliških načel. Gorje pa igralcu, ki bi pozabil narediti vse potrebne tra dicionalne geste pri posameznih scenah, ki pa jih je mnogo in so tudi zapletene C e je kdo kaj pozabil, je bilo zanj najbolje, da je hitro zapustil oder in zbežal pred besnečo publiko Tako je poročal nek dober poznavalec kitajskih gledaliških razmer.
Na Kitajskem sicer danes vsi zahajajo o gle dališče, o preteklih časih pa so osi podcenje vali igralce in tudi avtorje Zato je na Kitaj tkem 'udi toliko anonimnih dram, saj so se intorji sramovali, da bi jih podpisali. Pripovednic jo celo, da to o preteklosti obsodili na
Kitajskem nekega cesarja, ker se je malo preveč zanimal za scenske predstave in za neko igralko: to so mu neizmerno zamerili.
Kitajski modreci menijo, da bi gledališče smelo predvajati samo taka dela, ki so zgled čednosti. V kitajskem kazenskem zakoniku je glede gledališča zapisano jasno določilo: »Naloga drame je, prikazati na sceni prave ali namišljene slike pravičnih in dobrih ljudi, čistih žena, poslušnih in ljubečih otrok, kar naj bi ljudstvo navajalo k čednosti.< Resnica pa je seveda precej drugačna. Znani so gledališki teksti, ki vi ob njih pordel celo najbolj groženeli Evropejec. Istočasno pa so primeri, ko so Kitajci ogorčeni zapustili evropske gledališke dvorane.
Kitajsko klasično gledališče je bilo od sedmega do osmega stoletja naše ere na višku Leta 1300 je bilo silno plodovito. Iz te dobe imamo slavno >Siroto družino Čiaot, ki jo je napisal Ki Kiunhsiang in ki jo je Voltaire povzel v svojem delu >Kitajska sirotac, Metastasio pa v svojem »Kitajskem junaku< ter Gozzi v >Tu-randot«. Iz te dobe je tudi >Suženj čuvanih bogastev< — to je komedija, ki je zelo podobna Molierooemu »Skopuhu*. Druga komedija, ki je nekoliko bližja našemu duhu. so »Spletke male služkinje< ki ju je napisal Cin g Te-hoei. V splošnem so kitajske komedije idilične. Take so >Prinčeva srečat, *Srečanje ob studencu* itd Zelo značilna kitajska komedija ie >Zgodba lutnje*. ki Šteje celih 42 dejanj (nekatere imajo tudi do 50 dejanj).
Pri nas smo si o lanski gledališki sezoni lahko ogledali staro kitajsko igro >Gospa Biserna reka< Ta torti o repertoar kitajskega kla sičnega gledališča Igro je priredil sodobni kitajski pisatelj S. / Hstung, ki je dalj časa živel v Angliji. To pa ni njegovo izvirno delo Hsiung je najbrž priredil oeč stoletij staro ki tajsko igro. katere avtor sploh ni znan. Pisec bistva stare igre ni okrnil, skušal jo je le pn bližati zahodnemu igralcu, gledališču in publiki Pozneje ie to delo — leta 1936 — nr*»w»i«Z in priredil Nova priredba se ort stare razlikuje h o tem. da )e uvedel konferenciera. Ta pred osako sliko razlaga navade in tehnične simbole starega kitajskega gledališča in tako približa zahodnemu gledalcu marsikaj, česar ta ne bi razumel. »Gospa Biserna reka< je na evropskih odrih doživela velik uspeh. Prvič so jo uprizorili o Londonu, kjer so jo doslej igrali 800-krai.
V DRUŽINSKEM KROGU
KNAPI SMO, KNAPI, STARA!
Pavla Rovanova:
Vstani Nac, vstani, žganci so že na mizi
Pri Hrastnikovih v rudarski koloniji niso imeli budilke. Čeprav bi jo imeli, je ne bi mogli uporabljati, saj jo devetero članov družine vstajalo v različnem času.
Živa budilka, točna do minute, je Hrastnikova mati. Čez dvajset let že budi moža, sinove in hčere ter predstavlja za svojo družino najtočnejšo šihtno knjigo. Nezmotljivo dobro ve, kdaj imajo ata, Jože, Nac in Rudi jutranji šiht, France popoldanskega, Matija nočnega, kdaj ima Lenka svoj turnus v predilnici, Matevž, Ladko in Marjanca šolski čas. Najboljša švicarska budilka bi ne bila kos tako številnim željam. Zato pri Hrastnikovih budilke nimajo.
Oče Jernej
Ko so žganci kuhani, potihoma hiti mati k vsakemu ležišču. Prime za moževo blazino: »Jernej, vstani!« Rahlo se dotakne sinove roke, neslišno drsa od ležišča do ležišča: »Rudi, Jože, Nac, žganci so že na mizi!«
Večkrat se zgodi, da privošči Nacku, najmlajšemu Hrastnikovemu knapu, še celih pet minut. In kako sladko je tako jutranje darilo! V zameno za teh pet minut, ki jih mati navrže Nacku, so na štedilniku vedno pripravljene suhe trske, ne da bi se mati in sin kdaj o tem dogovorila. Zgodi se, da ni trsk in takrat, kot pribito, odpade tudi petminutni podaljšek spanja. To je nenapisano pravilo med materjo in sinom Nackom.
Naslednji trenutek oživi vsa kuhinja. Jože pravi, da se je komaj vlegel, Rudi ugotavlja svoje sanje, Nac godrnja, da je še prezgodaj.
Oče Jernej se tiho smehlja, pripravlja svetilke, zajtrkuje, vtakne malico v žep in bolj sam zase zabrunda: »srečno« ter odide.
Pred vrati se mu dobrika pes Ninaš. Oče Jernej ga počehlja pod gobcem, kar psičku očividno zelo prija. Ninaš je že tri leta čuvaj vse rudarske kolonije, vendar ima hišno pravico pri Hrastnikovih. Odkod se je zatekel, ne vedo. In tako mu vsi otroci rudarske kolonije vbijajo znanje v pasje možgane in v svojih vzgojiteljskih naporih tudi uspevajo. Ubogljivosti so dosegli pri njem več, kot starši pri njih. Otroci ga imajo neizmerno radi. Palice pes Ninaš ne pozna.
Priteče le na posebne žvižge in zaman se trudijo vaški otroci, da bi jim
sledil. Rudarska kolonija je njegov dom. Gospodinje lahko suše perilo tudi ponoči, kokoši in zajcev nikoli ne zmanjka — Ninaš varuje imovino. Skače v višino kakor dober telovadec, odpre vsaka vrata in čudo vseh čud, igrati zna tudi »ristanc«. Otroci so mu toliko časa prestavljali nogo, da je uspel tudi v tem. Če se kdaj zmoti, mu to velikodušno odpustijo in mu ne štejejo »zapik«.
Miren je in vljuden. Če ga dražijo neznanci, pokaže zobe. Prenekateremu fantiču je že raztrgal hlače. Če je prizadeti iskal lastnika, so ga otroci poslali k Hrastnikovim. Hrastnikovi fantje pa so se smejali: »Ni naš Ninaš!« In razočarani tožnik je odšel. V takih primerih je bil kuža Ninaš zelo inteligenten. Ni silil izza vogala, dokler je trajalo prerekanje. Ko pa je razočarani tožnik odšel, se je Ninaš dostojanstveno pojavil pred nasprotnim vogalom, veselo migajoč z repom.
Vsako jutro je pozdravil Hrastniko-vega očeta in ga spremljal do ograje. Tudi danes je tako.
Se trikrat se oglasi pri vratih pozdrav »srečno« in odmev krepkih korakov odhajajočih Hrastnikovih rudarjev polagoma zamre v daljavi.
Mati stoji na pragu in njene tople oči spremljajo odhajajoče.
Na obzorju se dviga nežna jutranja zarja; rahlo se prebuja jutro.
Danes Hrastnikova mati ne občuti lepote prebujajočega se jutra. Gleda za odhajajočimi, hlad jo trese in trpek vzdih se ji iztrga iz globine. Na njenem obrazu, v katerega so skrbi za številno družino prezgodaj začrtale gube, a kljub temu še kaže sledove nekdanje mladostne lepote, se ob tem vzdihu pojavi bolesten izraz.
Prime za kljuko in kot bi nosila na plečih težko breme, oddrsa nazaj v kuhinjo. Navadno je po odhodu očeta in sinov zajtrkovala še sama, danes pa ji ni do tega.
Oče Jernej, ki je zelo redkobeseden in le malokdaj pripoveduje doma o delu v jami, je včeraj pri večerji z resnim glasom dejal: »Nac in Jože, jutri ne bosta šla na sedemnajst. Sam bom šel.«
Nac, ki je komaj nekaj mesecev v jami, se je gostobesedno protivil, Jože pa je gledal očeta s tistim skrbnim, vestnim pogledom, ki je tako svojstven za pravega rudarja. Odložil je žlico. Pomislil je, vstal izza mize in pribil:
In na polico je postavil Rudijevo svetilko
»Ne, oče...! Vzdržala bova, čeprav je vroče. Saj sva knapa... Se nekaj dni in zazidali bomo. Rekli smo si, da bomo delali le po dve uri na sedemnajst, potem pa drugje. Menjavali se bomo in ni hudič, da ne bi ugnali to vročino.«
Pomolčal je in bolj zase, kot za druge menil:
»Preteto težko je moralo biti včasih. Deset, ‘dvanajst ur ste garali v tistem peklu. In za nekaj borih grošev.«
Zažarelo mu je oko, ko se je spomnil na denar in radio, ki si ga je že dolgo skrito želel.
»Mati, radio bomo kupili! Z Nacom sva že ogledovala enega. Če bo zmanjkalo, boš pa še ti priložil, kajne Rudi?«
»Kakopak! Meniš, da ga sam ne morem kupiti? Kupil ga bom, takrat. .. no, ko se bova z Anko vzela.«
Zadnje besede je izgovoril tiho, ljubeče, kot bi govoril Anki. Tisti hip pa mu je šinilo v glavo:
»Takrat bom kupil takšnega, v katerem se bo tudi videlo ...«
»Ha, hahaha —« se mu je zakroho-tal v besedo šaljivi Nac. »Videlo, da, ampak ti boš videl le svojo Anko.«
Tako je razgovor o jami prešel na radio in se končal s smehom.
Le Hrastnikovi materi so moževe besede težko legle na srce. Kako je ljubila te svoje fante, kako ponosna je bila nanje, kako se je tresla zanje ta-
Se zadnjikrat jih je pogledala
krat, ko so bili partizanom kurirji. Vendar se je vse srečno izteklo in ko so se partizani vrnili z gozdov, je šele zvedela za vsa tajna pota svojih fantičev.
»Le zakaj so rinili drug za drugim na šaht?« je velikokrat premišljevala. Dovolj je bilo kruha tudi drugje in vendar... Prvi je ostal v jami, ko je nekega dne pred, leti spremljal očeta; potem je spremljal očeta Jože, ki so mu že kot kratkosrajčniku bili hunti največje razodetje. Kako ga je nekoč ure in ure iskala, Jože pa je sladko spal v polomljenem huntu, ki še danes stoji tam ob robu kolonije, pri gozdni poti. Nikdar ni mogla zvedeti, kako se je triletni bosopetnež po vzpel na jamski voziček.
Nikoli se niso pogovarjali, da bodo fantje odšli na šaht in vendar je vse vleklo v jamo, drugega za drugim, tako, kot vleče debela železna vrv hunt za huntom v rov in iz rova.
Stari kopač Jaka trdi, da nadnaravna moč privablja v podzemlje sinove rudarjev. Kdo ve — modruje v mislih Hrastnikova mati, ko pospravlja ostanke zajtrka.
Nikoli še ni bila v jami, vendar jo dobro pozna. Spoznala jo je kot hči rudarja, kot žena rudarja in najbolje kot mati — rudarjev. Sreča in radost, trpljenje in nemir, veselje in žalost, pesem in kletev, vse to se preliva iz dneva v dan, iz roda v rod. In to je jama! Vsa lepa in pravljična, kadar Rudi, Matevž in Matija smehljajočih oči štejejo doma polne hunte nakopanega premoga in jih kar mimogrede spreminjajo v lepe denarce, zahrbtna, težka
in grozeča, kadar oče Hrastnik reče: »Jože in Nac, danes ne gresta na sedemnajst, sam grem ...«
Zato Hrastnikovi materi danes delo ne gre izpod rok. Vsa nemirna je, nekaj jo tišči v prsih in bojazen, ki ji je legla v srce, se vztrajno vrača in povečuje.
»Ne, prav ničesar se jim ne bo zgodilo!« Uporno zavrača trpke misli, vendar se jih ne more znebiti. Kakor počasno, vztrajno in enakomerno pronicanje deževnih kapelj po raztrganem strešnem žlebu; tako jo gloda trpka misel in z njo moreča slutnja.
Skoraj je pozabila poklicati Vladka, Tevža in Marjanco. Se nikoli se ni zgodilo, da bi se sami zbudili.
Vladko in Tevž! Bo tudi njiju skrivnostna moč speljala v jamo? Ne! Skoraj bi glasno zakričala. Za nič na svetu ju ne bo pustila. Vsaj ta, najmlajša, bi rada obvarovala. Ne sme ju pogoltniti jama, kot vse ostale, noče, da bi tudi za njiju trepetala, ko bi vzela svetilke in rekla: »Srečno!« Bomo videli, kdo bo močnejši — se je v mislih junačila — materino srce ali jama.
Matevž je najboljši dijak v razredu. Profesor naj bo. Vladko pa se bo izučil kakšne obrti. Na šaht ga ne bom pustila, pa čeprav že zdaj nadleguje očeta in brate, naj ga peljejo vsaj do prvega odkopa.
Tisti nevidni plin... kakor zahrbtna zver plane nenadoma in ne veš kako in kje. Čeprav malokdaj, a takrat se razlije po vsej rudarski koloniji skrb in žalost.
Odprla je okno in preko gozda je prihajalo enakomerno ropotanje rudniškega vlaka. V valovih je prodiral skozi gosto zelenje enakomerni hrup oddaljene separacije. Od bližnjega borovca je bilo slišati šum rudniške žage. Sadno drevje je blestelo v polnem cvetju. Hladen, z vonjem tople smole nasičen veter je zavel z gozda proti dolini.
Hrastnikova mati je pohitela. Ob dveh je zatulila sirena. Čez pol ure so se vrnili, utrujeni od težkega dela: oče, Jože, Nac in Rudi.
Materi se je odvalil kamen od srca. Dušeča slutnja, ki jo je preganjala vse dopoldne, se je razblinila v nič. Njene smehljajoče oči so objele vse štiri hkrati in veselo jim je odgovarjala.
Kolikokrat v življenju je čutila tako kot danes in kolikokrat še bo. Fantje pa, kot da ničesar ne vedo o njeni zaskrbljenosti. Umivajo se, prhajo, vesele se — in sama se veseli z njimi.
•
Nekoč ni dočakala vseh
»Rudi pride kasneje,« je s tresočim glasom dejal oče Jernej in odmaknil oči Nac in Jože se nista vsedla za mizo; sklonjenih glav sta obstala na pragu.
Vztrepetala je, prebledela, krik groze se ji je iztrgal iz grla in se razlil V° vsej koloniji. Srepo je strmela v može-Se je upala... Morda se je samo potolkel, morda...
A molk očeta in obeh sinov je razblinil poslednje upanje in bil zanj0 strahoten odgovor. Nepremično je obstala ob pragu in strmela v dvorišče-Ni se jokala, ječala je in dušila vzdiht v svojih prsih. Milijone drobnih niti’ ki vežejo mater z otrokom, je nasilno pretrgala — jama. Srce ji je krvavelo-Takrat je odločno sklenila, da zadnjih dveh ne bo pustila na šaht.
•
Dnevi so ji minevali v neki omotici, začudenosti, ki si je ni bila svesto-Brezmiselne in brezpomembne so bilo zanjo tolažilne besede sosede. Tolažbo in mir je našla le v delu.
Minuli so vroči poletni dnevi. Se 3® blestelo sonce, a noči so bile hladne-Sončni žarki so odsevali od rdeče opeke, zložene ob vrtu, ki jo je Rudi pred leti znesel k ograji.
Večkrat je stdia ob tej opeki, st naslanjala ob ograjo in mislila na Rudija. Zraven žalostnih misli, ki so s® ji obujale ob spominu na Rudija, s® ji je naselilo veselje, da je vsaj zadnja dva obvarovala pred jamo.
Matevž je v mestu, v šolah. Profesor bo postal. Vladko pa je pravkar končni-šolo. Krojač bo. Z mojstrom se je ž® pogovorila. Fant se res nekaj otepa, n zmenila za veter, niti za lepote jesenskega večera. Sedela je ob skladovnici opeke, breizrazno strmela predse, ni krilu pa ji je ležalo Matevževo pism°-
Stokrat je že ponovila sinove besede: »Mati, vpisal sem se na rudarsh* oddelek.«
Torej tudi ta! Tudi njega je zagrabilo in ne bo odjenjal prej, dokler m? ne bo zaigrala rudarska godba zadni pozdrav. Tudi zanj bodo trepetali: on®' njegova žena in morda otroci, če bo imel.
Noč je kot temna odeja legla n<> dolino in pregnala Hrastnikovo mah10 v kuhinjo. Mešala je polento, jo belW. in z mastjo vred je kanila nanjo tud' solza. Edina solza za izgubljenimi n®' dami.
Samo še Vladka ima, njega, poslednjega.
(Nadaljevanje na 11. strani)
ERSKINE CALDWELL
»Priznam, Pearl je moja ljubljenka«, je rekla Ada. »Veselilo bi me, če bi me kdaj obiskala. Nisem je videla, odkar se je minulo poletje omožila z Lovom.«
»Tomu porečem, naj mi da nekaj denarja,« je rekel Jeeter. »V Fulleru pravijo, da je zdaj pravi bogataš.«
»Bolje bi bilo, da ne pozabiš omeniti, da bi njegova stara mati rada imela čedno obleko, v kateri bi umrla. Vem, da se ne bo obotavljal poslati mi nekaj denarja za takšno stvar.«
»Da, omenim mu, ko ga srečam, samo ne vem, kaj poreče na to. Najbrž ima ženo in kopico otrok, za katere mora skrbeti. Morda mi bo kljub temu dal nekaj denarja.«
»Misliš, da ima Tom otroke?«
»Morda jih ima.«
«0, kako rada bi jih videla! Res, morda imam po svetu raztreseno že kopico vnukov. Za trdno jih imam spričo toliko sinov in hčera. Ko bi mogla videti Toma, morda ne bi tako želela videti tudi ostale. Dobro vem, da moram imeti nekje v deželi mnogo vnukov.«
»Mislim, da imata tudi Lizzie Belle in Clara mnogo otrok. Venomer sta govorili o tem. Pa tudi tam v Fulleru pravijo, da jih ima Lizzie Belle rmogo. Samo ne vem, kako to, da vedo drugi ljudje o vsem tem več kakor jaz. Prav-
zaprav bi moral jaz največ vedeti o svojih otrocih.«
»Morda boš lahko pregovoril Toma, da bo poslal svoje otroke k nam, da jih bom videla. Reci mu, da želim videti svoje vnuke, pa bo morda privolil in jih poslal k nam.«
Ada je često govorila o tem, da bi Tom poslal svoje otroke, da bi jih videla. Vsakokrat, kadar je Jeeter govoril o odhodu v Burke, kjer je bilo Tomovo podjetje, ga je spomnila, naj ne pozabi reči Tomu, kaj je rekla. Ker pa je Jeeter leto za letom odlašal svojo pot, je čedalje manj verjela, da bi svoje vnuke kdaj videla. A Jeeter nikakor ni odrinil na pot. Večkrat je rekel, da pojde drugi dan, pa je zmeraj v zadnjem trenutku odgodil odhod.
Jeeter je malone vsak dan hodil tja, kamor ni nameraval. Mahnil jo je v Fuller ali v Mc Coy ali v Avgusto; nikoli pa ni prispel tja, kamor je rekel, da je namenjen. Če je ponoči rekel Adi, da pojde drugo jutro v Mc Coy, se je v zadnjem trenutku odločil za Fuller ali za Avgusto. Često se je ustavil, zavil na bombažno polje, in gledal visoko košeničico in mislil na kaj drugega. Kadar je že zavil v košeničico, se mu je ponudila ugodna priložnost, da je legel in malo zaspid. Bil je pravi čudež, da je sploh kdaj mogel nasekati drv, ki jih je vozil v Augusto. Kdaj pa kdaj je delal ves teden, da je nasekal tovor hrastovine.
Prav zdaj je napočil nov letni čas, ki ga je zmeraj vznemiril, da je tako pogosto spreminjal razpoloženje. Tiste dni je vonj zažgane košeničice in mlade borovine ves dan napolnjeval zrak. Nekje v daljavi so celo orali, in Jeeter je lahko vdihaval vonj zorane zemlje več milj daleč. Dih na novo zorane zemlje, ki ga drugi niti čutili niso, je Jeeteru dražil nosnice. V takšnih trenutkih si je zaželel, da bi neutegoma odšel iz hiše in zažgal stara bombažna polja. Povsod okrog njega so drugi farmarji to tudi storili, Jeeter pa ni mogel, ker ni imel kaj zažgati. Tudi
če bi se mu bilo posrečilo dobiti na posodo mezga, ni vedel, kje bi dobil kredit za seme in gnoj. Fullerski trgovci so že tolikokrat poslušali njegove prošnje, da so takoj, ko se je prikazal na pragu, vedeli, po kaj je prišel, in še preden je odprl usta, so odkimali z glavo in se umaknili v pisarne, kamor jim ni mogel slediti. Kaj več pa ni znal storiti.
Jeeter je mogel odlašati vse, kar si človek lahko misli, kadar pa je šlo za oranje in setev bombaža, je bil najbolj vztrajen človek na svetu. Vsak dan je začenjal v mrzličnem zanosu, a vsako noč je legel še s trdnejšim sklepom, da mora najti mezga in trgovca, ki bi mu dal kredit za seme in gnoj.
Bilo je šele pol ure po sončnem vzhodu, ko je Bessie drugi dan po tistem nenadnem odhodu prispela do Lesterove hiše. Ko je odhajala, je rekla, da gre domov, da bi prosila boga za dovoljenje, da bi se omožila z Dudom. Jeeter ni pričakoval, da bi se mogla vrniti prej, kakor čez nekaj dni.
Nikogar ni bilo zunaj, ko je stopila na dvorišče in planila v hišo, kjer je takoj poklicala Duda:
»Dude... hej ti, Dude! Kje pa si, Dude?«
Jeeter je ravno lezel iz postelje, ko je zaslišal njen glas; prihitela je v izbo, ko je še sedel na stolu in obuval čevlje.
»Kaj hočeš od Duda, Bessie?« jo je vprašal še ves zaspan. »Čemu ti bo Dude?«
Bessie je stekla čez izbo in mimogrede pogledala na vsako posteljo. V izbi so stale tri postelje, na katerih so spali, vsi Lesterovi. Ada in Jeeter na eni, Ellie May in babica na drugi, vtem ko je Dude spal sam.
Ellie May se je od krika prebudila. Dvignila se je na postelji in si pomela oči Bessie je odgrnila odejo na Dudovi postelji in ko ga ni našla, je odhitela v sosednjo izbo. Bila je izba,
v kateri je nekoč spala večina Jeeterovih otrok, zdaj pa je bila zapuščena, ker je bil strop nad njo delno že preperel. V njej je imel Jeeter spravljene ukradene stvari.
Bessie se je vrnila in pogledala pod Adino posteljo.
»Kaj pa hočeš ob tem času od Duda, Bessie?« je vprašal Jeeter.
Bessie se ni niti ustavila, da bi mu odgovorila. Odhitela je v kuhinjo in spotoma na ves glas klicala Duda.
Brž ko je Jeeter zavezal čevlje in oblekel jopico, je odhitel za njo na dvorišče. Na glavi je imel črn, oguljen klobuk, kajti klobuk je bil prva stvar, ki si jo je zjutraj nataknil na glavo, in zadnja, ki jo je ponoči odložil.
Dude je tedaj vlekel škaf ček vode iz vodnjaka. Bessie je prihitela do njega, še preden ga je mogel nagniti, da bi se napil. Objela ga je okrog vratu in ga začela strastno poljubljati-Dude se je najprej branil, brž ko pa je spoznal Bessie, se je nasmehnil in jo objel čez pas.
Jeeter se je približal in ju jel opazovati. Bessie je vzela glavnik z glave in začela česati trde črne Dudove lase, gladeč jih z dlanmi-Dudovi lasje so bili grobi in skuštrani, in zmeraj so štrleli naravnost, pa naj jih je ?e tako česal. Včasih jih je prisilil, da so se nekčfj minut držali glave, in sicer samo, če jih je zmočil i? hitro počesal; brž ko pa se je jela voda sušiti, so se lasje takoj dvignili. Dudovi lasje so bili trdi ko svinjske ščetine.
»Še nikoli nisem videl pridigarice, ki bi s® tako vedla vpričo fanta, kakor si se ti mal° prej,« je rekel Jeeter. »Kaj pa pravzaprav hočeš od Duda, Bessie? Tudi danes se objemata in božata, kakor sta se včeraj v veži.«
Bessie se je nasmehnila Dudu in Jeeteru-Potem se je sklonila nad vodniak in si jela P°' pravljati lase. Zjutraj si jih niti ni utegnila pripeti.
BESEDA BRALCEV
TUDI O TEM NAJ RAZMISLI MESTNI ZBOR PROIZVAJALCEV
V LJUBLJANI
MILIJONE DAJEMO l\ PROIZVODE til Dl Jih lahho Izdelovali doma
Tovarni optičnih in stekiopihaških izdelkov bo treba preskrbeti primerne
delovne prostore
Zato moramo tudi cevi
Tovarna optičnih in stekiopihaških “delkov v Ljubljani je z dosedanjim “elom že opravičila svoj obstoj. V tej tovarni izdelujejo neštete važne pro-tevode za šole in industrijo: leče za kinoprojektorje in fotoaparate, poveče-vMna stekla, mikroskope, kondenzorje, raznovrstne laboratorijske instrumente Za medicino, kemijo in tekstilno industrijo. Vse te proizvode smo morali prej Uvažati, dokler ni pričela tovarna obratovati v polnem obsegu. Leta 1949 je tovarna izdelala raznih predmetov v vrednosti 50.000 dinarjev, letos pa bo znašala vrednost izdelkov okrog 100 milijonov dinarjev. Izdelke bodo prodajali tudi na tujih tržiščih.
Toda, nekaj jih tare — nimajo primernih delovnih prostorov. Steklopihači obrat se stiska v Metelkovi ulici. Sredi tovarne so družinska stanovanja to podjetje se ne more prav nič razši-riti. Naročil pa imajo cele kupe in zato delajo v dveh izmenah. Prostori so pre-nasičeni s plinom, kar seveda kvarno Vpliva na zdravje zaposlenega osebja.
Obrat optike pa je na Tržaški cesti, v delovnih prostorih, ki ne merijo več kot 800 kvadratnih metrov površine. Podjetje pa bi za največjo silo potrebovalo vsaj 2000 kvadratnih metrov Prostora. Oba obrata sta tako natrpana s stroji in drugimi napravami, da na Primer ne morejo nikamor postaviti Vakumsko črpalko za izdelovanje ne-
onskih cevi. uvažati.
Ljubljanski zbor proizvajalcev bo moral čimprej razmišljati o ureditvi delovnih prostorov Tovarne optičnih in stekiopihaških izdelkov. Če bi tovarno primerno razširili, bo mogoče takoj zmanjšati uvoz stekiopihaških in optičnih izdelkov, mesto pa bi dobilo veliko več sredstev. Pa saj obstajajo tudi že predlogi. Preseliti bi bilo treba družine, ki stanujejo v poslopju v Metelkovi ulici, te prostore malo urediti in obrat bi bil pod streho. Tudi za optiko obstaja predlog. Tovarna zdravil »Lek« naj bi se preselila iz St. Vida v Mengeš, obratni prostori pa bi bili kot nalašč za optiko. Če seveda ne bo možna ta rešitev, bo treba graditi nove tovarniške obrate. Dore
POZABILA JE NA POTRDILO ZA BOLNIŠKO OSKRBNINO
Vestnost m laka!
Pri nas v podjetju Mestne pralnice in čistilnice v Mariboru imamo uslužbenko, ki večkrat pozabi na svoje delo. Tako je na primer pozabila na dvoje nakazil za bolniško oskrbnino, ki ju je dobila že marca. Namesto, da bi ju oddala zavodu za socialno zavarovanje, ju je spravila v predal. Tu sta v miru počivali vse do danes, 18. aprila, dokler nisva šli obe prizadeti vprašat, kaj je z denarjem. Upravičeno sva godrnjali, ker denarja nisva dobili.
Uslužbenka je zatrjevala, da je potrdili že zdavnaj oddala zavodu za socialno zavarovanje. Ko pa ji je tovarišica N. N. dejala, da bo šla sama vprašat v zavod, ji je odvrnila: »No, če boš šla tja, pridi prej k meni v upravo in vzemi potrdili s seboj!«
Ko bo podjetje delilo nagrade, bi jo predlagala za »prvo nagrado«, ker je res »hvalevredna« uslužbenka.
Marjana
»DELAVEC V DELAVSKEM SVITU 1E NAVADNA UiOPSIA1
Tako misli sekretar podjetja »Slovenija avto« v Ljubljani
Hudo samozavesten je sekretar pod- I lavski svet. Menijo, da ni prav, če so jetja »Slovenija avto« v Ljubljani. Kaj * v delavskem svetu vsi vodilni usluž-
samozavesten, tudi vseveden je najbrž. To je pokazal pri zadnjih volitvah delavskega sveta.
Sindikalni odborniki so na množičnem sestanku kolektiva dejali, da ne bi kazalo kandidirati sekretarja v de-
Trgovsko podjetje z živili
Titova cesta 31
želi ob 1. maju mnogo nadaljnjih uspehov vsem delovnim kolektivom, kakor tudi Republiškemu odboru sindikata trgovskih podjetij.
benci podjetja, kakor se je to primerilo lani. Sekretar podjetja je ugovarjal. Izvršni odbor sindikata ga je potem vseeno predlagal za kandidata. Toda člani kolektiva niso glasovali zanj.
Sekretar podjetja je bil hudo užaljen, ko je kandidiral skladiščni delavec in kurir tovariš Ritlop, ki je marljiv in vesten delavec. Dejal je, da je »delavec v delavskem svetu navadna utopija in da lahko v takem primeru sekretar več koristi«. Meni, da je sindikat dolžan vzgajati delavce na drug način, ne pa s postavljanjem v delavski svet.
Prvi maj na Poljanah
KNAPI SMO, KNAPI, STARA!
(Nadaljevanje z 10. strani)
In potem je kot blisk iz temine prišel še zadnji udarec.
Nekaj dni zatem, ko je plin zrušil oboke in uničil življenja, je prinesel oče Jernej jamsko svetilko, ki je bila do tistega usodnega trenutka Rudijeva tovarišica pri delu.
V kotu nad mizo je na zaprašeni polici stala slika nekega svetnika. Odstranil jo je in postavil tja Rudijevo jamsko svetilko. Bila je nepoškodovana, našli so jo v jami, za stebrom. Od takrat polica ni bila več zaprašena; vsak dan je Lenka obrisala svetilko. Tako so negovali spomin na sina in brata.
ALI SO SE ARBITRAŽE RES 2E PREŽIVELE?
Priključimo lih zborom proizvajalce*
i V 14. številki z dne 3. aprila 1953 U »Delavska enotnost« v članku »Arbi-laže so svoj čas preživele« predlagala, sn n.a^ se Državna arbitraža odpravi in Jtoji s sodiščem. To da je potrebno, Mer je Državna arbitraža nastala kot ^tonski organ in je njen nadaljnji ob-toj zgubil svoj pomen zato, ker je Jtoiinistrativno upravljanje gospodarja zamenjalo družbeno upravljanje. e V istem članku pa je »Delavska “otnost« čisto pravilno in umestno “udarila, da so stališča glede Držav-arbitraže zelo različna, da pa bodo jjtoba takrat, kadar bodo delovni ko-0 vi sami spregovorili končno besedo j. Us°di Državne arbitraže. To stališče (j javljamo in se mu tudi sami pri-Vr uJemo' Zasledovali in prebirali smo 3 6 številke »Delavske enotnosti« po ]0Jtotohi 1953 ter čakali, kateri od de-vnih kolektivov se bo oglasil prvi in ?Pregovorji besedo o tem, kaj naj se s6 . žavno arbitražo napravi. Vendar v se ni nihče oglasil, zlasti ne od sJ;'.uh kolektivov, ki imajo z Državno jOrtražo nedvomno precej opravka. L r Pa smatramo, da le ni prav, če bi rmolče šli mimo poziva v »Delavski jwtn°sti«, porabljamo to priložnost, da jih ern.° 0 Državni arbitraži nekaj svo-misli, ki naj služijo kot nadaljnji
jjr sPevek k anketi o vprašanju, ki se g. Cei na široko že vodi v naši gospo-ski javnosti.
skoNaSe.podjetje je grosistično trgov-t6y Podjetje. Poslujemo po vsej državi t6n. . arn° opraviti z raznimi d oba v i-- 1 ln nr-ikni«™« - njimi v različne
spore
.praviti
m prihajamo z
arL. vsled katerih prihajamo pred tožg .^° včasih kot tožniki, včasih koi art)j?ci"v Razen tega pa se obračamo na ^_tirazo tudi po razne nasvete v prav-
ic v
VSAK DRUŠTVEN PROSTOR
"Wnxovo sumc
slika stane 30 din naroči ]Q izvodov ali več, im; K]. odstotkov Dopusta!
,ka ie tiskana v bakrotisku velikosti 35 X 49 centimetrov
bočila sprejema:
Vprava 'Delavske enotnosti« Ljubijo m n poštni predal 284
nlh in komercialnih zadevah. Potrebujemo razne pouke in navodila, da se lahko znajdemo v čestokrat zelo zapletenih poslovnih vprašanjih. Resnici na ljubo moramo priznati, da nam na Državni arbitraži vselej dobro in hitro svetujejo in nam s tem pomagajo, da pravilno delamo in se rešimo raznih sitnosti. Tudi glede procesiranja se ne moremo pritoževati, pa bodisi, da imamo spore v Sloveniji ali v drugih republikah. Če gre za vprašanja, ki jih je arbitražna praksa že razčistila in osvojila kot svoje enotno stališče, se lahko zanesemo, da bodo spori s takimi vprašanji enako rešeni pri katerikoli arbitraži v državi.
Na kratko povedano: z delom Državne arbitraže je naše podjetje zadovoljno in nikakor ne želimo, da bi se Državna arbitraža odpravila. Seveda ne vemo, kako se bodo zadeve razvijale, če pride arbitraža k sodišču O tem ne moremo govoriti ker nimamo s sodiščem svojih izkušenj. Rečemo pa lahko to, da problem arbitraže s tem, da gre arbitraža k sodišču prav gotovo ne bo rešen tako, kot bi to najbolje odgovarjalo koristim našega sproščenega gospodarstva. Zakaj imamo tak pomislek? Zato, ker bomo samo en državni organ zamenjali z drugim še bolj državnim organom, če bomo namreč arbitražo zamenjali s sodiščem. Gospodarstvo pa je prešlo v roke družbe to se pravi v roke delovnim kolektivom, ki svobodno upravljajo svoja podjetja. Mi smo mnenja, da bi bilo edino pravilno, če se funkcije arbitrirani;' orenesejo na tiste družbene organe, k’ bodo že v bližnji bodočnosti resnično nredstavljali in zastopali koristi vsetr našega gospodarstva. Ti organi bodo zbori proizvajalcev. Tem organom naj bi bila Državna arbitraža priključena, oziroma naj bi tem organom odgovarjala za svoje delo. Taka rešitev položaja Državne arbitraže bi v resnM oredstavljala kakovostno novo rešitev medtem ko smatramo, da bi predstavljal prenos arbitraže na sodstvo, samo nrehod iz rok enega v roke drugesa državnega organa. To pa je isto kot priti iz dežja pod kap. Dokler zborov proizvajalcev še nimamo organiziranih, se nam zdi edino prav, da pustem Državno arbitra"o pri miru, ker ie namreč še vodno družbeno potrebna in se vsaj za sedaj še ni preživela.
To bi bilo naše mnenje o usodi Državne arbitraže. Naj bo naš prispevek v vzpodbudo, da se oglasijo še drugi kolektivi s svojimi, morda še boljšimi predlogi.
Grosistično podjetje s špecerijskim blagom »Ekonom« Ljubljana
Danes popoldne pa je oče vzel svetilko v roke, jo pobožal, pregledal in postavil na okno, zraven svoje. Na polico pa je položil novo uro — budilko.
Vznemirjeno se je obrnil proti oknu, pogledal še enkrat svetilki in dejal: »Stara, od jutri naprej bo Lenka kuhala zajtrk, navaditi se mora.« Stopil je čez prag in že na stopnicah zaklical: »Z Vladkom greva v dom.« — Vse se je zgodilo tako nenadno, da se je Hrast-nikova mati šele kasneje zavedla pomena teh besed.
Sedela je v kuhinji, krpala Vlad-kove hlače in ju čakala. Mislila je na Vladka, na zadnjega, ki ga je hotela obvarovati, pa ga ji je jama iztrgala, ne oziraje se nanjo.
Zastonj je upala in sanjala, zastonj dolga leta delala načrte, kako bo obvarovala pred jamo svoj zarod. Z vsem svojim, ljubezni polnim srcem rudarske matere se je upirala sli, ki vleče knapovske otroke v rudnik. A jama je bila močnejša od materinega srca.
Kako zmagoslavno hrumi oddaljena separacija, kako ropoče rudniški vlak in šumi žaga, ki reže jamski les. Jama praznuje zmago.
Kasno sta se vrnila, večerjala in legla k počitku. Koj nato jima je sledila mati.
Ni mogla zaspati. Bolščala je v strop in težko ji je bilo pri srcu. Ni se moglo
99
Odpad
64
Poditift za promet z odpadki
Ijukljana, Pntmova 33 Telefon Št. 22-664, 28-132
Odkupuje vse vrste odpadkov: kovnega in litega že eza ostalih kovin tkanin, papirja, gume usnja, stekla in kosti.
Zbrane odpadke prevzemajo po dnevnih cenah podružnice, po lovalnice in skladišča našega
podjetja.
Naš delovni kolektiv s svojimi podružnicami čestita k iseaeniltu J. maja vsem delovnim ljudem naše domovine.
sprijazniti z mislijo, da se je dolgoletni boj končal z njenim porazom.
Jernej ni spal. Vedel je, kaj se dogaja v njej, čutil je z njo in rad bi jo potolažil, ji vlil moči in zaupanja v samo sebe. Rad bi ji povedal veliko lepega, nežno povedal, kot takrat pred tridesetimi leti, a besed ni in ni mogel iztisniti iz sebe. Poiskal je njeno roko, jo pogladil, kot bi se sramoval svojih nežnih čustev, ki jih ljudje, zrasli v trdem delu, izkazujejo nekako zatajeno in glasno izgovorit:
»Knapi smo, stara, knapi...«
V teh besedah, v tem edinem stavku, ki ga je oče Jernej povedal tako kleno in toplo, je Hrastnikova mati spet našla svoj pogum, ponos rudarske matere.
Oklenila se je moževe roke, jo stisnila s svojimi koščenimi prsti in bolj zase kot za moža zašepetala:
»Vem ...«
Stisk roke pa je bil bolj gostobeseden. Z njim je povedala možu, kar nikoli ne bi spravila prek svojih ustnic. Povedala je, kako je ponosna nanj in na svoje sinove in kako bo še vedno vsak dan trepetala zanje. Saj je vendar — mati rudarjev.
Zaspala sta z roko v roki.
Zjutraj se je zbudila in nestrpno čakala na ropotanje budilke. Že se je hotela dvigniti, ko je hreščeč ropot napolnil stanovanje. Oče je nejevoljno zagodrnjal in vstal. Ni bil navajen takšnega prebujanja. Tudi mati se ni mogla sprijazniti s to novostjo. — Lenko mora navaditi, da se bo zbudila brez budilke. Rahlo naj pokliče Hrastnikove rudarje, tako, kot je to delala ona vsa desetletja.
Fantje so zajtrkovali in drug za drugim odhajali. Navadno je oče odšel prvi, danes pa se je kljub svoji navadi obotavljal. Vladko pa je stal na pragu in čakal. Že dvakrat je zaklical »srečno«, da bi vzpodbudil očeta k odhodu. Končno je oče le stopil k materi in nežno, kar preveč nežno za svoja leta dejal: »Srečno, mati...«
Odšla sta. Mati ju je spremljala do praga, gledala za njima in ko sta hotela zaviti okrog sosedove hiše, je glasno zaklicala:
»Srečno, Vladko ...!« Odmevalo je daleč po koloniji.
»Srečno, mati!« Vladko je dvignil Rudijevo svetilko v pozdrav.
V očeh mu je sijala vročična luč, zdelo se je, kakor da ves gori, gnan od nekakšne nevidne sile, ki se bo umirila šele tam — v jami.
V srcu rudarske matere ima nevidna skrb za vsakega njenega otroka-rudarja svoje mesto. Eno teh mest je bilo nekoč Rudijevo, danes pa je to mesto zasedel Vladko.
Zatulila je sirena in poklicala rudarje jutranje izmene k delu. Danes se n zdi ta klic tako mogočen, tako vabljiv. Kot pesem valovi preko gozdiča po koloniji. Dvigne tudi upokojence: stari kopač Jaka se urno obleče, spije kavo in se s hitrimi, skoraj mladostnimi koraki napoti do ovinka; tam obstane in pogleda, kakšno bo vreme. Polr>m se vrača, počasi, izčrpan in star po isti poti nazaj domov.
Rudniška sirena je kakor srce rudarjev Njen glas prinaša koloniji vedrino, veselje ... in žalost. Oh: naj bi nikoli njen odmev ne razlival žalosti!
Hrastnikova mati je stala na pragu in gledala za svojimi rudarji.
DELAVSKO GIBANJE PO SVETU
PRVI SESTANEK ZA SKLENITEV PREMIRJA NA KOREJI
Velike nade človeštva
V nedeljo je bil prvi setanek v Pan Mun Jomu. — Kitajci in Severnokorejci so predlagali način zamenjave vojnih ujetnikov. — Prvi dan se niso
v ničemer sporazumeli
Po dolgem času so se v nedeljo spet nadaljevala pogajanja za sklenitev premirja na Ko-T'™' udo za ta sestanek je aala kit
reji. Pobud
kitajska de-
legacija. ^Ves miroljuben svet si od teh po-
gajanj veliko obeta, saj kitajski diplomati zadnji čas vneto zagotavljajo, da so za to, da se vojna na Koreji čimprej Konča. Kitajcem se je celo
Koreji čimprej Konča. Ritajc zelo mudilo in so zahtevali, da
bi pogajanja
čimprej nadaljevali. Ko pa so jih vprašali, kdaj __i i-: -- -1.- -j.—^ sestali niso vedeli točnega
naj bi se obe strani
odgovora. Zato pa so neko noč na vrat na nos prebudili vse panmunjomsko taborišče in dali, da so pripravljeni za nedeljo dopoldi
povedne.
nedeljo so kitajski in severnokorejski odposlanci predlagali način, kako bi zamenjali vojne ujetnike. Predlog obsega šest točk. Vojne ujetnike, ki se hočejo vrniti domov, bi poslali domov v dveh mesecih potem, ko bi podpisali premirje. Tiste, ki se nočejo vrniti domov, pa bi poslali v kakšno nevtralno državo. V šestih me-
secih po prihodu v nevtralno državo, bi imela tista država, kateri ujetnik pripada pravico, da
ga vpraša, če želi domov. Tem pa bi morali najkasneje po šestih mesecih omogočiti vrnitev v domovino. ^ ‘ 1 * 1 *
O tem, kaj bi napravili s tistimi, ki se nočejo vrniti, bi odločili na mirovni konferenci.
šef poslanstva združenega poveljstva je izjavil, da se na prvem sestanku niso mogli prav v ničemer sporazumeti. Po njegovem so se kitajski in severnokorejski delegati protivili, da bi poslali ujetnike, ki se danes nočejo vrniti, v Švico.
Sestanek^ je trajal vsega nekaj manj kot eno na zahtevo kitajske
delegacije še isti dan popoldne. Ves sve ’
;s svet gleda danes z zaupanjem v Pan Mun Jom in pričakuje, da bo tudi na tem delu sveta zavladal kmalu mir. Če je volja na obeh vojskujočih se straneh iskrena, pa je še prerano reči.
BURMANSKA PRITOŽBA PRED ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV
ENODUSNA OBSODBA CANGKAJSKOVE KITAJSKE
Pisali smo že, kako so si Združene države Amerike na vso moč prizadevale, da bi Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ne razpravljala o burmanski pritožbi. Vendar so se to pot ušteli.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je enodušno obsodila Čangkajškovo napadalnost v Burmi. Obsodila je delovanje in prisotnost kuomintanških čet v Burmi, ki napadajo mirno Drebivalstvo, preskrbujejo se pa s For-moze. Organizacija združenih narodov je te čete pozvala, da takoj polože orožje, da se predajo burmanskim oblastem in da se takoj pustijo internirati, ali pa naj gredo iz Burme. Organizacija združenih narodov je na ta način močno moralno podprla Burmo v njenih pravičnih zahtevah.
Obenem s Čangkajškom pa so dobili krepak *%auk tudi tisti, ki ga odkrito ali prikrito podpirajo. Sedaj bodo morali le nekaj ukreniti in poučiti Čangkajška, kaj je disciplina in red, obenem pa ga ne bodo mogli več tako odkrito podpirati in zalagati z orožjem.
NOVA NASILJA V KENIJI
... in njihove kolibe zažgite!
Londonski listi pišejo, da so enote kolonialne vojske in policije zaprle v okolici Najrobija — glavnega mesta Kenije, okrog tisoč domačinov, članov kenijskega plemena Kikuju. Kolonialna vlada je odredila evakuacijo prebivalcev vasi Karožbamgi, njihove kolibe pa bodo popolnoma razdejali. Tako hoče vlada ustrahovati prebivalce te vasi, med katerimi je bilo nekaj pristašev organizacije Man-Man. V tej vasi je tudi zasedalo vrhovno sodišče osvobodilnega gibanja v Keniji in obsodilo nekaj pristašev kenijske vlade.
Zahodnonemška policija razganja demonstrante, ki protestirajo proti potrditvi bonnske pogodbe
Kljub temu, da resolucija, ki so jo izglasovali, ne zadovoljuje povsem Burme in ni kuo-nimtanška vlada nikjer izrecno omenjena, ve ves svet, da gre za Čangkajška in njegove čete v Burmi. Ugled Združnin narodov je s to enodušno obsodbo močno porasel v vsem svetu, posebno pa v Aziji in ne bi pretiravali, če bi rekli, da spada ta sklep Organizacije združenih narodov v vrsto najvažnejših dejanj, od kar obstaja ta organizacija.
SE ENKRAT VEČ INCIDENTOV NA NAŠIH MEJAH
Druga plat sovžetske »mirovne ofenzive«
V 47 dneh 496 incidentov na naših mejah. — V enakem razdobju prej je bilo le 246 incidentov. — Jugoslovanski graničarji bodo v bodoče streljali na napadalce
Ves sovjetski tisk je poln »miroljubnih« predlogov, sovjetski diplomati zadnje čase kar tekmujejo, kako bi dokazali svetu, da je Kremelj za
sporazum, za mir na Koreji, za prijateljsko žitje narodov itd. Toda mi si od te »miro-
»mirovne
ofenzive« nikoli nismo dosti obetali. Danes toliko manj, saj na lastni koži občutimo posledice te »mirovne ofenzive«.
Od 20. januarja do 8. marca je bilo na naših mejah z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Al-
nijo 246 incidentov. Od 8. rila jih
marca pa do 25. številka
aprila jih je bilo pa 496. Ta številka najbolj zgovorno priča o iskrenosti miroljubnih izjav kremeljskih šefov. Po svetu so že začeli na vso moč govoriti, kako se Jugoslavija pogaja z Moskvo, kako so sovjetski delegaciji v Oršavi, kjer }o o ureditvi plovbe po Donavi,
AMERIŠKA FEDERACIJA DELA PRETI
KAKŠNA SKRB ZA MEDNARODNO SINDIKALNO GIBANJE!
Ameriška federacija dela pravi, da bo izstopila iz Mednarodne federacije svobodnih sindikatov, če bi v Mednarodno federacijo sprejeli jugoslovanske
sindikate
Ameriški list »New York Times« je objavil uvodnik, v katerem so dali nazadnjaki Ameriške federacije dela duška svoji mržnji do jugoslovanskega sindikalnega gibanja. V njem pogrevajo stare fraze o »državnih« in »svobodnih« sindikatih in utemeljujejo svojo globoko mržnjo do vseh naporov jugoslovanskih delavcev za demokratično rast sindikalnega gibanja. Trdijo, da jugoslovanski sindikalni voditelji nočejo razumeti osnov politike Ameriške federacije dela, ki je bila vedno proti sodelovanju s takšnimi sindikati, ki so »pod nadzorstvom vlade«. Če bi sindikalno gibanje na Zahodu vztrajalo, da se sprejme jugoslovanske sindikate v Mednarodno federacijo svobodnih sindikatov, bodo ameriški sindikati izstopili iz Mednarodne federacije. To, pravijo, nikakor ne pomeni, da so proti jugo-slo'
»vanskim sindikatom, marveč samo, da sodelujejo le s tistimi sindikalnimi gibanji, ki svobodno določajo svojo politiko, ne da bi se vlada vmešavala v njihove zadeve.
Res, politiko Ameriške federacije dela prav
dobro poznamo. O njej ni vredno izgubljati besed. Nazadnjakom v vodstvu Ameriške fede'
racije dela, so bili vedno bolj pri srcu dobiČk1 monopolistov, kot prizadevanja osvobodilnih S1’ banj, zlasti jugoslovanskega delavskega razreda-Tako je tudi danes. Iz njihovih pretenj pa veje velik strah, da bi naše sindikalno gibanj
la velik strah, da bi naše sindikalno gibanje P° svoji revolucionarnosti morda premočno vplivajo tudi na mednarodno sindikalno gibanje, da oj bilo morda katerikrat naše stališče le preveč glasno in bi se pokazala politika Ameriške fe deracije dela v pravi luči. Če se tega boje, P°' tem je njihov strah upravičen. Kompromise* nismo poznali v vsej zgodovini delavskega boja pri nas in jih ne poznamo tudi danes, če Je kdo, ki noče videti resnice, je to nedvomoc Ameriška federacija dela, ki noče vedeti, da Je naše sindikalno gibanje najmanj tako svobodno, kot je Ameriška federacija dela.
Socializem jim smrdi — to je tisto! In t0 proglašajo kot vneto skrb za mednarodno sin* dikalno gibanje.
z pravi ja jo čili, naj
ročili, naj poskušajo stopiti v stik z jugoslovansko delegacijo, itd. 1
itd.
Prav vidno vlogo v razširjanju takih vesti igrajo v Italiji in seveda tudi v Vatikanu. Nazadnjaški tisk v svetu pa te vesti vneto pona-tisuje. Saj vemo, zakaj so rimski vladi te vesti tako potrebne. Na vsak način jim ne gre v
račun, da se je položaj Jugoslavije v svetu, pi sebno v zadnjem času močno utrdil. _Podpis
balkanskega sporazuma z Grčijo in Turčijo, obisk maršala Tita v Londonu, vse to je Italijanom preveč in jim take iz trte -izvite vesti pridejo kaj prav. Še enkrat večje število incidentov — u —: —---------: x1--— —
na naših mejah najbolj prepričljivo govori, kako »prisrčni« so odnosi Jugoslavije s
Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti.
Toda, ni se samo podvojilo število incidentov na naših mejah. Ti so vsak dan težji. Sedaj že po cele ure obstreljujejo naše kraje. Mjioge pro-
vokacije pa so hujše, kot katera koli iz časov Stalinovega carjevanja.
FRANCO JE OBSODIL SKUPINO 38 SOCIALISTOV
Ne sodil, le obsodil lih je
Obsodili so jih pred vojaškim sodiščem. — Obsojeni, ker so »napadli« občinskega nočnega čuvaja, izobesili republikansko zastavo, napisali: »Hočemo šole« in ker so nameravali zahtevati višje plače. — Proces je trajal samo en dan
! je spet proslavil s svojo klop je postavil 38 mladih
Fašist Franco se justico. Na zatožno socialistov (bilo jih je več, jih obtožil jih »za, jih je logov, od bijal, da bi
sodi. Sodniki so vse ugovore obtoženci »uporabili silo«. Kaj so zagrešili?
je
ušli) in
sodišče, pet raz-
katerih vsak je prepričljivo izpod ii bilo vojno sodišče pristojno, da jin iki so vse ugovore odbili, češ, da s<
Obtožnica trdi, da sta dva, Hose Maria San-dros in Anastasio Cespedes ilegalno prešla fran-cosko-špansko mejo z namenom, da oživita organizacijo Združene socialistične mladine v Kataloniji. Ostalih 36 pa obtožujejo, da so člani te organizacije in da so plačevali fond za pomoč
pravi, e
nočnega Čuvaja in mu
štirje napadli občinske vzeli pištolo. Seveda obtoženci zagrešili Še hujše zločine kot samo to, da so bili člani organizacije Združene socialistične mladine. Pred nekim praznikom so sneli štiri Francove zastave in izobesili republikanske. Nekaj jih je napisalo na zidove, blizu
tj jih je napisalo na zidove, blizu severne barcelonske železniške postaje s kredo: »Ro-
čev, bai
ančnih uslužbencev
čemo šole«, šest mladeničev, pa so obtožili, Češ, da so pisali pismo v neko oanko, naj bi se tndi tamošnji uslužbenci potegnili za višje plače.
»Proces« je trajal vsega en dan. Sodnikom se je zelo mudilo in so jih kar na hitrico ob-
JUDINA SO POSLALI
da bi se sporazumeli z Zahodom?
Znanega profesorja Judina, ki ga omenja tudi resolucija informbiroja so prestavili v Berlin. Postal je politični svetovalec sovjetske
kontrolne komisije. Doslej je bil minister industrije gradbenega materiala v Moskvi.
Nekateri spravljajo njegovo zvezo s sovjetsko ofenzivo miru.
iremestitev
Menijo, da so se v Moskvi morda že odločili in da bodo brž-
kone zahtevali sklicanje četverne konference, ki naj bi odločila o bodočnosti Nemčije. Drugi pa temu mnenju oporekajo in pravijo, da to imenovanje ne vzbuja nič kaj pomirljivih nad. Judin je član CK sovjetske partije in gre le za razširjanje partijske kontrole tudi na zunanjo politiko Moskve.
sodili, ne da bi jih kaj dosti zasliševali. So-
dišče je zasedalo za zaprtimi vrati, zato javnost ni izvedela, kakšno kazen so jim prisodili. Ob-
tožnica je zahtevala za tistega bančnega uradnika, ki je pisal pisma, deset let zapora, za ostale pa od dveh do šest let zapora. Nihče od obtožencev ni bil starejši od 24 let.
Po vsem svobodnem svetu praznujejo delavci Prvi maj. Vse življenjske skrbi so ta dan pozabljene. Takole je v Parizu na ulicah v jutru tega dne
GEORGE BRUTELLE SE JE SPET OGLASIL
„Vse govori za to, da okrepimo stike z Jugoslavijo’
posebno med svobodnimi delavskimi gibanji, delavci in organizacijami v Jugoslaviji in to tako na političnem kot na sindikalnem področju
Glasilo Socialistične internacionale je objavilo zelo obširen članek sekretarja francoske socialistične stranke. — »Jugoslovani, to hrabro in ponosno ljudstvo se ni hotelo vdati diktatu nobene tuje sile. — Naših idej ne moremo enostavno prenesti na jugoslovanske pogoje. — Jugoslovanski komunisti iščejo pota in načinov, kako bi zagotovili čim večje uveljavljanje delavcev v političnem življenju države. — Poskušajo izdelati nove metode, da bi omogočili svobodnejše življenje in razumejo, da ne more biti brez tega niti demokracije,
niti socializma«
George Bruttele, namestnik generalnega sekretarja francoske Socialistične stranke je spet napisal obširen članek o razmerah v Jugoslaviji. Članek je v celoti objavilo glasilo Socialistične internacionale, kar bo nedvomno veliko pripomoglo, da bodo socialistična gibanja po svetu spoznala, kako gradi jugoslovanski delavski razred socializem ter navezala tesnejše stike s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. To je toliko važnejše, saj je izšel Članek neposredno po zasedanju Generalnega sveta Socialistične internacionale, na katerem so priporočili vsem socialističnim strankam, članicam Internacionale, naj same določijo svoje stališče do Jugoslavije.
Povzemimo le nekaj osnovnih misli, ki jih razvija George Brutelle!
Uvodoma zavrača očitek, da bi imela Jugoslavija kakršne koli zveze z Moskvo in pravi, da lahko brez pridržka izjavi, da je vsak tak strah danes popolnoma brezpredmeten. Jugo-ai so sc-------------------: —1-
slovanski narodi so se sami bojevali nalno osvoboditev. Doumeli so, da se lahko zahvalijo za osvoboditev in ljudsko oblast le
samim sebi, ne pa Sovjetski zvezi. Zato se Jugoslovani, »to hrabro in ponosno ljudstvo« niso uklonili diktatu nobene tuje sile. Bolj kot kdor koli, jugoslovanski komunisti niso mogli prenesti sovjetskega inmperializma. Že pred resolucijo so dvomili, če so metode socialistične revolucije, ki jih smatra Moskva kot edino zveličavne, pravilne in uporabne tudi za Jugo slavijo.
»Mi, francoski socialisti, smo vedno smatrali, da ne more biti prave demokracije brez socializma, niti socializma brez demokracije. Prav to lahko najdete tudi pri jugoslovanskih komunistih«.
»Ko ocenjujemo jugoslovanske razmere, smo v nevarnosti, da se preveč opiramo na svoje iz-
kušnje. Toda niti naše, niti britanske,
idir yiaga£ ~ ~1- *“
skandinavske, pa niti jugo-lovan-k'e izkušnje,, morejo biti splošna pravila za politično akcijo-. Kako pa naj potem ocenjujemo jugoslovans*
ocenjuje--- , ..0----
_____, „„ . r____Brutelle. Na drobno r®fj
laga statut ter programsko deklaracijo S®', cialistične zveze delovnega ljudstva ter ustav zakon in ugotavlja, da je pot, po kateri sin krenili v Jugoslaviji, res pot široke demokr tizacije vsega družbenega življenja. Jugoslovan razumejo, pravi Brutelle, da ne more biti cializma brez demokracije. Po njegovem nju spremembe statuta KPJ in Ljudske frop še jasnejše kažejo težnje po demokratizaciji kot pa spremembe državne uprave. Potem D široko razlaga, s kakšnimi težavami se borifljjj kakšni s0 naši notranji sovražniki in pravi, je imel sam priložnost pogovarjati se z ostali reakcionarnih razredov. , j
Svoj članek zaključuje in pravi, da je priložnost, da se sam prepriča, koliko so \ uresničile obljube, da bodo imeli delavci * besede v upravljanju podjetij.
Končuje takole: »Vse govori za to, da ®. vežemo še tesnejše stike z Jugoslavijo, po se D med svobodnimi delavskimi {ribanji, delavci organizacijami v Jugoslaviji in to tako na P liričnem, kot na sindikalnem polju.
Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo Predstavnik Jože Jurač. Odgovor'1, urednik Roman Albreht. Tisk tiskarne .Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov urednls1 In uprava: Miklošičeva cesta 22 v Ljubljani - Dom sindikatov Telefoni: uredništvo 22-*^ in 23-031, uprava 20-046 Poštni predal 284 Račun pri podružnici Narodne banke . Ljubljani št. 604-T-133. List Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo - Mesec* naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din in celoletna 480 din.
OB ROBU DOGODKOV
RAZMIŠLJANJA OB PRVEM MAJU
KDO JE ZLOMIL PEROTI ŠPANSKI REVOLUCIJI
Končno je izbruhnil upor in pretresel mlado republiko prav do temeljev. Ljudstvo je seglo po orožju Komunist, socialist, anarhist in nestrankarski poštenjak — vsi
skupaj, ramo ob rami, so stopili na branik 1:- TT ---------•’ treh dneh je republikan-
Rdeči prapori plapolajo v vetru, delavci se vesele, loge okrog mest so zavzele delov-sk© družine, ki praznujejo svoj dan. Tako je pri nas.
Praznik dela, praznik pomladnega rodu.
Španski delavci pa ne čutijo pomladi ne proslavljajo svojega praznika. Pod španskim nebom n© vihrajo sproščeno rdeči prapori, ni sreče in veselega smeha. Španijo tre bolečina.
Delavci se srečujejo in bolj z očmi kot z usti si pripovedujejo, kaj čuti njihovo srce. V mislih so pri svoji revoluciji: v strelskih jarkih, na barikadah, pri svoji junaški epopeji, ki jo je izdal in mučil nekdo, za katerega so se najmanj nadejali.
Španija trpi. V to trpljenje so jo pahnili Stalinovi birokratje.
Šestnajsti januar 1936. leta. Vsa Španija j© popisana z gesli, poplavljena s plakati. Dekleta in fantje vzklikajo po ulicah: »Glasujte za Ljudsko fronto!«
Proti večeru štejejo glasove. »Ljudska fronta, Ljudska fronta.. .« Ob osmih je za-oril po vsej deželi, od Asturije do San Femanda zmagoslaven krik; »Ljudska fronta!«
Delavci so se veselili, hodili po ulicah in prepevali- V poslopju Centralnega komiteja spansk© partije zaseda Politbiro. Komunisti ocenjujejo položaj. Sovjetska »svetovalca« Kodovilja in Stepanov vpadeta v besedo sekretarju partije Diazu. Zahtevata naj partija izkoristi parlament in napade socialiste. Hernandez — član Politbiroja protestira. Zakaj bi se tolkli s socialisti in rušili Ljudsko fronto, izpodkopavali temelje
/H* il in »»rili A, 1 1 Iv $ 1.« J n o Ita.
Hernandez ugovarja, Diaz molči. Obtožba, da so njihovi nameni »oportunistični, socialdemokratski, proti leninistični« ju zadene v živo. Občutita, da bodo imeli s »to-varišči še velike težave. Prepad s© poglab 1 ja, širi. Komunisti stoje pred odločitvijo: poslušati svoj narod, svoj delavski razred ali pa neko oddaljeno vodstvo, ki si lasti pravico ukazovati tudi v Španiji.
Tako jasno, kot takrat, Španci še niso nikdar občutili, da so moskovska navodila škodljiva revoluciji Rusi so jih res že enkrat speljali na led. Bilo je pred petimi leti ob zmagi prve republike, ko so jim iz Moskve veleli, naj se bojujejo proti »buržoazni republiki — za Sovjete«. Takrat so delavci napadali komuniste po ulicah. Partija se je povsem osamila in razpadla. Njeni člani niso mogli razumeti, zakaj napadati republiko, za katero so se nekoč zavzemali. Manuilski in Pjatnicki (sovjetska predstavnika v Kominterni) sta prisilila špansko partijsko vodstvo, da je obsodilo vse delavske voditelje, ki se niso strinjali z ruskimi navodili kot »socialfašiste« in »anarhofašiste« Moskva je obsodila »delavske alijanse« v katere so se združevali španski delavci, češ, da so »pakt od spodaj«.
Zavoljo tega zgoraj navedenega se je partija v prvem letu republike (1931.) znašla v težavah, iz katerih se je komaj, komaj izkopala. Moskva je spoznala svoje napake, toda obsodila je špansko partijsko vodstvo. Komunisti, ki so vedeli da so »obsojenci« delali le. kar so veleli Rusi, so mislili, da
republike. V prvih - _
ska vojska dosegla precej velikih zmag. Slabo oborožena množica je potolkla uporne generale v vseh važnih vojnih področjih in industrijskih središčih. Toda tem začetnim uspehom lahko sledijo neuspehi, če ne bo republika utrdila svoje vrste, obsodila neenotnost v revolucionarni fronti, povečala proizvodnjo in kar ie najvažnejše — hitro, na najhitrejši način dobila orožje.
Komunisti so prosili »svetovalce« naj posredujejo pri sovjetski vladi, da bi jim ta dobavila potrebno orožje. (Takrat je v Španiji kar mrgolelo sovjetskih »svetovalcev«. Tam so bili tudi Togliatti, Marthy in drugi). Toda ti niso hoteli o orožju ničesar slišati. Od sovjetskega ambasadorja v Parizu, so dobili obvestilo, da Sovjetska zveza ne bo dala orožja, ker to »ni v skladu z
odnosi med Sovjetsko zvezo in demokratič nimi silami*. «Sovje,tska zveza se n© sme
revoluciji in republiki, ka pa jo fronta ko-
' Zc..........................................
maj zmagala. Združena desnica je dobila 164 mest levica pa 277 Naloga front© je: uničiti desnico ne pa izgubljati moči v medsebojnih bojih. To je španska revolucija in ne ruska! — »Svetovalca« ostro ugovarjata. Ni španskega načina revolucije in ne ruskega. »Za komuniste je samo en način in to je »leninistični«, sovjetski način in ta način bo tudi vaš v Španiji«, razburjeno vzklika Stepanov.
se je Stalin pač enkrat zmotil. Toda ob volilni zmagi Ljudske fronte se je pokazalo, da se napake ponavljajo.
Medtem ko so se komunisti kregali s socialisti in slepo izvrševali vse, kar so zahtevali »svetovalci«, se je desnica okrepila. V notranjosti dežel© je ž© tekla kri. Protirevolucija je že dvignila glavo. Fašisti so streljali na politična sodišča levičarskih strank. V Madridu so napadli proda jalce partijskih časopisov. Desnica si je želela nemirov, da bi lahko zanetila protirevolucijo.
zaplesti v resne mednarodne spore«, so poudarjali »svetovalci«.
Španci pa so uporno zahtevali orožje. Saj so vendar špansko vlado priznale vse države. Španija je članica Društva narodov. Načela Društva narodov pa do jejo vsem državam pravico, do pomagajo napadeni deželi. Španija je v ognju po zaslugi Muso-Linija in Hitlerja, do zob oborožene nemške in italijanske divizije stoje na Francovi strani.
»Vsaka dežela gleda najprej na svoje koristi — in nič več«, je pribil Duclos. Čez nekaj časa Da je dodal: »Stalin pripravlja javno izjavo v korist republikanske Španije. Ta izjava bo moralno in politično pomagala Španiji«.
Minili so prvi dnevi, minili so prvi tedni. Republika je zmagovala kljub nadmočnemu sovražniku. Takega junaštva še ni videl svet. Republikanski vojaki niso imeli ne municije ne topništva, nit! letalstva. S sekirami, noži s pestmi so se borili na življenje in smrt. Ko so izt relili zadnje zrno so nasadili bajonet na puško, jurišali — in padali.
Če bi takrat sovjetska vlada namesto »strokovnjakov« poslala orožje, potem bi republika že v prvih dneh protirevolucije zadala sovražniku smrtni udarec.
Stalin je kot ogromen pajek čepel v
Kremlju in predel niti. Voditelji španske revolucije niso slutili, kaj namerava. Šele kasneje se jim je posvetilo: obrniti hoče Hitlerjevo pozornost na Zahod, daleč od sovjetskih meja. Francoski in angleški državniki naj se ustrašijo Hitlerjeve moči, postanejo naj poslušni služabniki Sovjetske zveze Zato je potrebno žrtvovati špansko revolucijo.
Francoska vlada ki je bila v začetku naklonjena španski revoluciji, je vprašala sovjetsko vlado, kaj bi ta storila, če bi Francija zašla v težave zaradi pomoči španski revoluciji. Kremelj je odgovoril: »Francosko sovjetski pakt, sklenjen 1935. leta, nas obvezuje, da si med seboj pomagamo, če je ena izmed obeh držav napadena od neke tretje države, toda ne v slučaju vojne, ki bi bila posledica vmešavanja ene od naših dveh dežel v neko tretjo deželo«. Tako je Moskva obsodila vsako pomoč španski republiki.
Stalin je dosegel. kar je želel. Že takrat, ko je postavi! Diaza na mesto generalnega sekretarja, je imel s Španijo svoje načrte. Diaz je bil dober komunist toda brez potrebnih izkušenj, bil je premalo odločen in
narne rezerve!). Španska vlada je poslal zlato v Moskvo Medtem pa so topovi fae^ stičnih upornikov bobneli pred vrati MadD da. Francovo letalstvo je neusmiljeno k®.
sili
španske revolucionarje. Hitler in ni sta poslala Francu tisoče letal in n-iS",
zahtevala niti pezeta- (Po koncu španske
al:n likvidiral vse priče kr J*.
volucije je Stalin ^ -------- ...
španskega zlatega zaklada. Sovjetskega, *v misarja z a finance Grinka so ustrelili« Sibiriji pa so pokopali direktorja »Gosba
pa so po k o p ali u ** wx ja -vi ^ ke« Margihsa, njegovega pomočnika KaSa.% in mnoge druge. Tik pred svetovno voJa je sovjetska vlada začela na veliko pr**1 t jati špansko zlato. Rusija se je naenkr spremenila v enega izmed največjih proa jalce v zlata na svetovnem tržišču.« jYl0 V Španijo je prišel šef NKVD za Zahod^ Evropo. Iz republikanske vojsko so izginjati najbolj predani revolucionarji. F. sedno vestn«« so »čistili« internacionalne &r0. gade. Agent- NKVD so pojasnjevali skemu vodstvu, da so vsi »izginuli« »agen^ gestapa, italijanske OVR-e in Francovi v -
pa
neizmerno vdan Stalinu. Zato so v partiji
Španci.
odločali le raški »svetovalci« in ne Španci. Tako si je Moskva polagoma podredila partijo in vnesla razdor v republikanski tabor. In ker v najtežjih trenutkih španske revolucije ni hotela z orožjem pomagati revolucionarni vojski, zraven tega pa je še s svojim stališčem proti Franciji izolirala Španijo im onemogočila pomoč od zunaj, zato je bila španska revolucija že v začetku obsojena na propad.
Uporniške vojske so napredovale. Republikanska Španija je še vedno prosila Rusijo za orožje. Celo sovjetski »svetovalci« so se pridružili tem prošnjam. Iz Rusije pa so prihajala samo navodila.
Neke noči je ves sovjetski »strokovnjaški zbor« nenadoma izginil. Špancem so rekli, da so vsi bili »agentje imperializma«, »nemški, italijanski in japonski vohuni«. Zaprli im likvidirali so celo tolmače. Tako se je Stalim rešil neljubih prič njegove protirevolucionarne igre v Španiji. Na njihova mesta pa je poslal »svetovalce« ki so bili popolnoma pod vplivom agentov NKVD.
Končno je Moskva obljubila, da bo poslala orožje. Toda v zameno je zahtevala, da Španci pošljejo v Rusijo poldrugo milijardo zlatih peze § a n a
Bolničarjeva ul. 4
čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku dela.
MUBLJANA
Veletrgovina z usnjem, gnmo in tehničnim tekstilom
Naslov: Ljubljana, Parmova 33.
Skladišča: Bežigrad 6, tel. 22-394. 20-013, prodajni oddelek 20-101. — Telefoni: centrala 21-121. direktor
Iz svojih sortiranih zalog nudimo
Raznovrstno usnje iz vseh uglednih tovarn v državi (spodnje ln zgornje usnje, tapetniško, sedlarsko ln galanterijsko usnje), potrebščine za čevljarje, sedlarje, tapetnlke ln torbarje, pogonsko jermenje, usnjeno in gumijasto, klinasta jermena vseh dimenzij. Gumijaste izdelke: cevi za vodo ln plin, za pretakanje pijač, za paro, za komprimiran zrak in avtogeno varjenje, za bencin tn olje, za avtomobilske hladilnike, Spiralne cevi za priti?’- in vsesavanje, gumijasta tesnila. prešane ln brušene plošče, manšete. kroglice, obroči, gumijasti škornji ter ostalo gumijasto, tehnično ln galanterijsko blago. Gumirano platno za dežne plašče, dvojno ln enojno. Tehnične tkanine: tehnični ln sedlarski file, filter platno, impregnirano platno za delovne obleke, Jutlne ln konopljine tkanine za embalažo, tapetništvo itd., čevljarski ln krojaški sukanci, vrvarski Izdelki, mlinske gurte, vezalke, čevljarske podloge, blago za copate, čistilna volna, tekstilni odpadki itd.
Tehnični material za vzdrževanje obratov In za zaščito delavcev. Vsem delovnim ljudem Iskreno čestitamo k delavskemu prazniku!
Vsem delovnim holehti v o m in vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije čestitamo h 1.maju mednarodnemu borbenemu praznil«! delovnega ljudstva. Vložimo vse sile za čim hitrejšo izgradnjo socializma!
Delovni kolektiv
Tovarne
kleje
Ljubljana
„S KI P"
STROJNO KOVINSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE
Ljubljana, Vižmarje 17^^
čestita k prazniku 1. maja svojemu celotnemu kolektivu kakor tudi kolektivom vseh ostalih podjetij ter jim želi pri izpolnjevanju njihovih nalog čim več uspehov
DELOVNI KOLEKTIV
GROSISTIČNEGA PODJETJA
.EKONOM
LJUBLJANA. TITOVA CESTA 12
pošilja vsem delovnim Kolektivom čestitke ob prazniku /. Ilirija in jim želi mnogo uspehov pri graditvi naše socialistične domovine
Direkcija železnic - Ljubljana
testita k prazniku dela — 1. maju vsem železničarjem in drugim kolektivom
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE
pošilja delovnemu ljudstvu Jugo> slavije čestitke k prazniku dela — 1. maju.
„\S,atuKnus"
tovarna kovinske embalažeT
Ljubljana
—pžanica ŠpoJit
LJUBLJANA, LIKOZARJEVA 1 O
PROIZVODNJA VSEH VRST ŠPORTNIH POTREBŠČIN
čestita k Prazniku dela svojemu _
kolektivu, kakor tudi ostalim
kolektivom!
Vse lesene objekte in opremo Vam ekonomično in trdno zgradi podjetje
tpl pfr-n
22-506
= T E SAR 1=
telefon
20-379
Ljubljana, Parmova 45
v svojih tesarskih in mizarskih obratih z garantirano zdravim in suhim lesom.
Vsem delovnim kolektivom Slovenije čestitamo k Prazniku dela, ter jim želimo obilo uspehov pri delavskem upravljanju.
SINDIKALNA PODRUŽNICA IN UPRAVA
S G P
PROJEKT - KRANJ
s slavbišfi Kranj, Javornik in Kamnik
KOLEKTIV
trgovskega podjetja
Kamnik
pošilja borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom ob Prazniku dela in jim želi še mnogo uspehov pri graditvi socialističnega gospodarstva !
UP Počitniški dom
Iadran
v Fiessi pri Piranu je odprt!
Dnevna oskrbovalnina s popustom znaša v času izven glavne sezone 180 din, v glavni sezoni pa 270 dinarjev. Prijave sprejme poslovalnica počitniških domov v Ljubljani, Čufarjeva ul. 1 in Uprava počitniškega doma „Jadran" v Fiessi pri Piranu. Rvtobus vozi dvakrat dneVno iz Ljubljane v Piran.
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU DELA
DELOVNI KOLEKTIV
Murska Sobota
pošilja za 1. maj vsem poslovnim tovarišem in delovnim kolektivom — delavski pozdrav!
Vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije čestita k 1. maju, mednarodnemu delavskemu prazniku
Sindikalna podružnica
rudarskih delavcev
ari proizvodnji nafte. Dolnja Lendava
eksport LESA in LESNIH IZDELKOV
KOLEKTIV PODJETJA
J^OKeat/a i&S
podjetje za izvoz, lesa in lesnih produktov
Ljubljana, Titova cesta 1 a
Tel. 20-563, brzojav Slovenija les“ Ljubljana
pošilja vsem delovnim kolektivom tople pozdrave ob prazniku L maja!
Gospodinje - kolektivi!
Rudnik Kočevje je znatno znižal cene orehovcu in obenem izdatno izboljšal kvaliteto.
Vsa pojasnila in vzorci na upravi
Ljubljana, Masarykova cesta 15
Telefon 20-570, 20-745
in pri njenih zastopnikih v večjih središčih Slovenije.