Izhaja vsak Cotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/11, Tel. 28-770 Za Ital i o: Gor ca Piazza Vitto-ri,a 18/11 - Peš'ni predal ( a: čila postale) Trst 431. — Poštni čekovni račun1: Trst, št. 1J/C464 Poštnina plačana v gotovi 1 NOVI LIST Posamozna it. 30.— Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 20C0. Oglasi po dogovoru Sptdizione in abb. postale I. g'. ŠT. 119 TRST, ČETRTEK 6. SEPTEMBRA 1956, GORICA LET. V. O RAZMERAH NA KOROŠKEM IN PRI NAS Slovencem ni nič prihranjeno, nič darovano Raab in Mussolini - Nepoboljšljivi raznarodovalci Skupna izjava slovenskih političnih organizacij na Koroškem o razmerah v narodno mešanem delu dežele 14 mesecev po podpisu mirovne pogodbe je še zmerom predmet živahnega zanimanja v naši politični javnosti. To že zavoljo tega, ker nas položaj koroških bratov iv marsičem spominja na razmere v naših krajih. Slovencem pri nas in na Koroškem je hi-la z mednarodnimi pogodbami zajamčena ncika mera jezikovnih pravile, s katerimi naj bi se obema manjšinama zagotovil narodni obstoj in razvoj. Kakor našim, tako' je bilo tudi koroškim Slovencem obljubljeno, da bo poleg državnega jezika tudi slovenščina priznana in pripuščena na sodnijah in v ostalih javnih uradih, predvsem pa, da bo slovenskim otrokom zagotovljen pouk v materinem je. ziku. Toda nacionalisti v Italiji in Avstriji se kaj neradi spomnijo dolžnosti, ki sta jih njihovi državi prevzeli pred vseim svetom do Slovencev. Svoje obveznosti hi najraje kar zatajili ter proglasili podpisane pogodbe za »kos papirja«, kot je pred kratkim tržaški sodnik Gnezda brez pomisleka označil londonski sporazum iz novembra 1954. Avstrijski Nemci sicer niso še šli tako daleč, da bi med njimi kdo govoril »o kosu papirja brez vrednosti«, pač pa so začeli na široko rušiti slovensko šolstvo na Koroškem. Da bodo naši ljudje poučeni, je treba povedati, da na Koroškem ni čisto slovenskih sol. Zapadni zavezniki so po zasedbi dežele vpeljali v narodno mešanih krajih dvojezične šole: v njih naj se vsi otroci nauče obeh deželnih jezikov, nemški slovenščine, slovenski nemščine. Učitelji govore med poukom nekaj časa nemški, nekaj časa slovenski, učne knjige so dvojezične. Te šole so , ^ zares evropska posebnost in so zelo revno nadomestilo pravim slovenskim šolam. Po zakonu je bilo na Koroškem 107 takih učilnic, sedaj jih je le 39. Iz vseh ostalih so slovenščino kratko in malo izrinili. »KOROŠKI SLOVENCI ZNATE NEMŠKI« Proti tej raznarodovalni politiki so zastopniki koroških Slovencev pri kanclerju Ra/abu najostreje protestiral ji. Pritožili so se, da dunajska vlada tudi ostalih manjšinskih določb ni še uresničila. Od podpisa mirovne pogodbe je prešlo že 14 mesecev, a Dunaj ni doslej izdal niti enega zakonskega predpisa, kako naj se v dejanskem življenju izvede narodna zaščita Slovencev. Italijanski in nemški nacionalisti si torej, kakor vidimo, lahko sežejo v tej stvari bratsko v rolke! Da bi opravičil neopravičljivo ravnanje podrejenih oblaslev in dunajske vlade do Slovencev, se je Raab iznebil izjave, ki nas nehote spominja na pokojnega Mussolinija: »Vi, Koroški Slovenci, že tako vsi znate nemšiki.« Natančno tako je govoril poglavar laških črnosrajčnikov 1. 1933, ko je s hudodelsko roko udaril po naravnih in božjih pravicah slovenskih vernikov v Beneški Sloveniji. »Beneški Slovenci« - je razlagal — »so že od I. 1866 v Italiji in znajo vsi italijanski.« Zato je ukazal, naj se v vseh cerkvah zatrejo pridige, pesmi, molitve, čilanje evangelija in verouk v jeziku slovenskih domačinov. Ko človek take reči bere, mu je skoro žal, da nismo- Slovenci narod butcev, nesposobnih se naučiti tujega jezika. Če bi mi bili taki, kot so mnogi naši sosedje, ki se lahko vse življenje imučijo>, a si ne morejo niti toliko znanja slovenščine prilastiti, kot vsaka naša gospodinjska pomočnica italijanščine ali nemščine v nekaj mesecih, bi naši narodni nasprotniki ne prihajali na dan s takimi navidezno prepričljivimi, a v resnici skrajno krivičnimi izjavami! Po njihovem mišljenju naj bi človek v trenutku, ko se nauči tujega jezika, zgubil pravico do uporabe materinščine! Kolika zabloda, nevredna predvsem krščanskih politikov, ki bi morali vedeti, da je Bog dal vsakemu narodu lasten jezik zato, da se ga drži in ga spoštuje ter brani pred vsemi napadi in poniževanji. Kaj je z voljo staršev? In vendar se najdejo v Italiji in Avstriji celo cerkveni dostojanstveniki, katerim se ne zdi prav nič krivično, da se v šole in ce- lo v cerkve uvaja namesto slovenščine čedalje bolj jezik vladajočega naroda, češ da ga »Slovenci že tako vsi razumejo.k Beneškim Slovencem ni Italija »doslej dlalla niti ene osnovne šole ali otroškega vrtca, ni dovolila niti ene ure pouka v domačem jeziku, toda do danes se ni še našel en sam italijanski katoličan, ki bi proti tej krivici protestiral. Enako ravnajo tudi marksisti in socialisti. Nadvse značilno je na primer zadržanje sedanjega ministra prostvete g. Rossija. Kot socialni demokrat in nasprotnik narodnega zatiranja pripravlja zakon o slovenskem šolstvu, ki naj hi v precejšnji meri upošteval opravičene zahteve in potrebe tržaških in goriških Slovencev. Vendar istih pravic, kakor slišimo, ne namerava raztegniti tudi na — Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Tu naj bi ostale šole še nadalje čisto laške, to se pravi navadne potujčevalnice. Če bi ga vprašali, od kod ta dvojna mera. hi nam bržkone odgovoril, da Beneški Slovenci ne čutijo nobene potrebe po lastnem šolstvu in da starši tam ne zahtevajo in žele slovenskega pouka. Na isto stališče se postavljajo nacionalisti ravnotako v Avstriji, pa naj bodo> kristjani ali marksisti. Volja staršev, pravijo, je zanje sveta. Bog ne daj, da bi se zgodilo kaj v šoli proti volji staršev! Če pa želiš vedeti, zakaj ne sprašujejo italijanskih staršev v Abruzzih ali nemških na Salzburškem, ali žele, da se njih otroci uče v šolah tudi računstvo in zemljepisje. ne vedo, kaj odgovoriti. Svojih ljudi namreč prav nič ne sprašujejo, temveč jim dajo šole, ki se jim zde, da so najboljše, pa mir besedi. Samo po sebi umljivo se jim pri teni tudi zdi, da se poulk mora po načelih vzgo-jeslovja opravljati v družinskem jeziku otrok. Kdor bi zahteval, naj se opravlja v tujem jeziku, o njem bi rekli, da je slaboumen. Popolnoma drugače pa ravnajo, ko gre za manjšine. Da bi jih laže potujčili, uvedejo v šole jezik vladajočega naroda ter se pri lem kar naenkrat sklicujejo na »voljo staršev«. Toda če stvar dobro premislimo, je talko sklicevanje ne le neiskreno, ampak istočasno tudi popolnoma neopravičeno: ko se staršejn rodi otrok, oni sami določijo jezik, v katerem hočejo z njim govoriti. Mati si sama izbere jezik, v katerem uči otroka moliti. K temu ni nihče silil roditeljev, temveč SO' se za jezik sami prostovoljno odločili. Ali ni to bila jasna in svPbodna volja staršev? IZ ENEGA SMO POSTALI TRIJE NARODI In svoje volje niso izpričali s ikako izsiljeno papirnato izjavo, temveč z dolgoletnimi vsakodnevnimi dejanji! Če je bil družinski jezik slovenski, pomeni, da so ti ljudje Slovenci in bi poštena vlada ne smela mnogo razmišljati, kakšna šola jim pritiče. Saj osnovna šola bi ne smela biti nič drugega kot nadaljevanje družinske vzgoje! Le tak pouk je naraven in resnično uspešen, kakor trde vsi vzgojeslovci na svetu. Toda ko gre za naše manjšine v Beneški Sloveniji in na Koroškem, oblastnike prav (nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA TEŽKA KRIZA V JUŽNEM TIROLU Za nemško mestno občino Briksen je, kakor smo pisali, (zastopnik rimske vlade v Južnem Tirolu imenoval izrednega komisarja v osebi g. de Pretisa. Vodstvo nemške manjšine je pa bilo mnenja, da je to imenovanje nezakonito, ker je podminister v predsedtnišltvu rimske vlade Russo še pred kratkim izjavil nemškim poslancem, da ima samo južnotirolski pokrajinski odbor v Bocnu pravico-, da postavlja občinam v deželi komisarje. Ta pravica spada v pristojnost pokrajinsjke Samoulprave. In tako je pokrajinski odbor imenoval za komisarja dr. Antona Romena. V Brilksenu sta se torej pojavila dva komisarja, eden vladni in eden avtonomni. Toda ko je dr. Romen hotel nastopiti svojo službo, se mu je vladni komisar uprl. Poklical je policijo, ki je ukazala avtonomnemu komisarju Romenu, naj se odstrani, ker bo sicer primorana uporabiti proti njemu silo. Ta dogodek utegne imeti zelo težke posledice. Glasilo nemške manjšine Dolomiten je že namignilo, da bodo najbrž odstopili vsi nemški pokrajinski odborniki, kar bi pomenilo konec sodelovanja med Južno-tirolsko ljudsko stranko in Italijansko kršč. demokracijo v deželi. Vseh teh homatij je kriv dr. Dander, razbijač narodne sloge na Južnem Tirolskem. Radovedni smo, ali se bo našel pri nas še kak peroprask, ki bi se drznil Danderja braniti. V ARGENTINI NI MIRU Visokošolci v Mendozi so pred enim tednom priredili manifestacije za pregnanega diktatorja Perona. Po ulicah so nosili slike in mu burno vzklicali. Vlada je proti njim poslala gasilce, ki so dijake razgnali z vodnimi ourki. Novi predsednik republike je noto imenoval za rektorja univerze — polkovnika Arribano. Vojaka na mesto — znanstvenika. Zadnje dneve je več tisoč delavcev stopi- lo v stavko. Iz tega se vidi, koliko nezadovoljstvo vlada danes v Argentini. SUEŠKI PREKOP Spor zaradi Sueškega prekopa je stopil v svoje drugo razdobje. Odbor peto-rice, ki mu načeluje avstrijski predsednik vlade Men-zies, je prispel v Kairo, kjer se pogaja z Naserjem. Medtem so Angleži in Francozi poostrili svoje vojaške priprave in francoske čete so se izkrcale na otoku Cipru, ki leži nedaleč od Egipta. S tem hočejo- izvajati na Naserja pritisk in ga -prisiliti, da bi popuščal. Angleški zunanji minister Selwyn- Lloyd je izjavil, da se njegovi vladi sicer upira uporabiti silo, toda če bo potrebno, bo vendar po njej segla. Zdi se pa, da iz te moke ne bo kruha. Gre -le za rožljanje z orožjem, za grožnje, ki jim ne morejo slediti dejanja. To' že zaradi tega, ker sta uporahi sile odločno nasprotni Amerika in Sovjetska Rusija; v tej točki sta si obe nasprotnici nekaki zaveznici. Proti volji- Amerike in Rusije si pa Angleži in Francozi ne bodo upali na- pasti Naserja. Vse torej kaže, da se bo spor okoli Sueškega prekopa rešil brez prelivanja krvi, kar si miroljubni svet iz srca želi. LURD IN KOMUNISTI Ves francoski tisk. piše o komunističnem delavcu Louisu Olivariju, očelu 4 otrok, ki je te dni čudežno ozdravel v Lurdu. Meseca aprila mu je po nesrečnem padcu ohromela desna stran telesa in postal je trajno nesposoben za delo. Ker mu zdravniki niso -mogli pomagati, je na -pritisk žene in po nasvetu nekega duhovnika odpotoval v Lurd. »Kaj pravzaprav tvegam?« — si je rekel. »Kvečjemu, da se mi bodo prijatelji smejali.« V Lurdu se je premislil, toda strežniki so ga slekli in potisnili v vodo. Poleg njega je stal slep deček, ki se mu je v dno duše zasmilil. »Moj Bog,« — je zavpil O-livari — »če res obstajaš, ozdravi tega otroka, ki zasluži to bolj od mene.« Nato je začel Oliva-ri iznenada kolebati, zdelo se mu je, da bo vsak hip padel v nezavest. »Kmalu zatem« —- pripoveduje —- »sem začel sam hoditi in vzel obleko pod desno roko. Preiskalo me je 20 zdravnikov in dognali so, da sem zdrav.« Ko se je tajnik komunistične celice 01 i-vari vrnil domov v Nizzo, so mu tovariši odrekli pozdrav. »Kakšen zločin sem pravzaprav zagrešil?« — je izjavil. »V Boga, ki sem ga vse življenje tajil, sedaj čvrsto verujem in ne želim drugega, kot da bi živel v miru z vsemi, ki so mi bili prijatelji.« TRGOVINSKA MORNARICA Italijanska trgovinska mornarica je bila na višku 1. 1940. Vojni dogodki so jo bili skoro uničili: število ladij je tedaj padlo od 77-2 na 232, prostornina pa od 13 milijonov 300 tisoč na 387 tisoč ton. Danes se ta mornarica polagoma obnavlja. Šteje 1200 ladij in 4 milijone 200 tisoč ton prostornine. Le Trst se ne more več dvigniti. Zgubil je pretežno večino svojih parnikov in se zaman trudi, da hi spet do njih prišel. VERA V SOV. ZVEZI Kako naj si razložimo, da obstoje v naši državi še zmerom cerkve in- verska združenja, čeprav se sovjetska mladina vzgaja že od prvib razredov osnovne šole v ateizmu? In zakaj imamo pri nas še cerkvena semenišča ? Na ti dve vprašanji odgovarja ruski učenjak J. Levada v Komsomolskaji Pravdi med drugim takole: »Cerkev obstoji v naši deželi zastran tega, ker prebivajo v Sovjetski zvezi še verni ljudje. Verske ideje so trdožive; ukoreninjene so v delu prebivalstva-, sestavljenega zvečine iz poštenih delavcev, ki i-polnjuje-jo redno svoje dolžnosti do države.« »Po naši ustavi vsak državljan lahko ve-rje ali ne verje, -ima pa tudi pravico, da razvija protiversko propagando. Dolžnost vsakega člana (Komunistične mladinske zveze je, da tolmači vernikom neutemeljenost in zgrešenost vere, a pri tem mu ni dovoljeno žaliti vernikov, Cerkve -in duhovščine. Šele tedaj, ko se bodo vsi delavci osvobodili verskih presodkov, bodo zginili tudi pogoji za obstoj verskih združenj.« Komunisti bodo po našem zaman čakali, da se to kdajkoli uresniči. Odkar obstoji človeštvo, so številni ljudje vselej imeli vero, ki jim je ni mogla nobena s-i-la na svetu streti. In to- niso bili sami tepci, temveč med njimi globoki in veliki misleci, na katere je človeštvo ponosno;- saj so tudi v Stalino- vi Rusiji živeli učenjaki, prepričani kristjani, katerih vero je pokojni -diktator moral upoštevati in spoštovati, četudi je bil sam ateist in sovražnik vsake vere. NEVERJETNA NEVEDNOST Italijanski poizvedovalni urad Doxa je ugotovil, da od 7 laških državljanov samo eden zna odgovoriti, da je predsednik republike Giovanni Gronchi. Ko so povpraševali ljudi, kdo je Coty, jih je od 100 Italijanov le 25 pravilno odgovorilo, da je to državni poglavar Francije. Človek bi skoro ne verjel, da je to mogoče, če bi ne objavil statistike urad Doxa. Velika večina državljanov je potemtakem v političnih vprašanjih še docela nevedna in popolnoma brezbrižna. Za demokratično italijansko republiko zelo slabo in žalostno znamenje! S takim ljudstvom delajo lahko demagogi in kričači, kar hočejo. MEDNARODNI SESTANEK MLEKARJEV Od 24. do 26. septembra bodo- v Rimu zborovali mlekarji iz raznih držav. Strokovnjaki bodo predavali, kako je treba z mlekom in njegovimi proizvodi ravnati in kako jih uspešno razpečavati in širiti. Po predavanjih bo- velika razstava. Pokrovitelj mednarodnega zborovanja je predsednik Gronchi. NESREČEN IZLET Preteklo soboto je 27 letoviščarjev naredilo izlet iz Recoara h kostnici na gori Pa-subio. Med potjo jih je na nevarnem ovinku zajela nevihta. Šofer je avtobus ustavil, da bi obrisal šipe. Medlem pa je vozilo nepričakovano- začelo brez krmarja čedalje hitreje drčati navzdol, dokler se ni prevalilo s ceste v 300 metrov globok prepad. Dvanajst oseb je bilo na mestu zmečkanih, 15 so pa težko ranjene peljali v bolnišnico. Vozilo se je zdrobilo, le radio priprava je med smrtnim stokanjem potnikov kar naprej igrala poskočnice. PREVELIKA RADOST V La Spezii živi' 64-letn.i Piazzardi, ki je'bil še pred nekaj dnevi velik revež. Kruh si je služil kot nočni čuvaj, 4 sinovi so se mu raztepli ipo svetu. Stanoval in spal je v razbitem nemškem bunkerju. Zamislite si njegovo presenečenje, ko ga naenkrat pokliče k sebi argentinski konzul ter mu naznani, da mu je stric v Buenos Airesu za pustil 260 milijonov lir in obsežna zemljišča. Radost ga je tako‘ pretresla, da mu je desna roka — ohromela! To se pravi, da ga je zadela kap. ZLATI SAMOKRESI Na Arabskem polotoku leži, kakor smo že pisali, drobcena država Kuvait, ki vleče velikanske dobičke iz petrolejskih puščavskih vrelcev. Njen poglavar Abdulah al Šalim zasluži vsa-ko leto okoli 84 milijard lir. Ogromno bogastvo mu je udarilo v glavo, da ne ve, kaj bi počel z denarjem. Svojo telesno stražo je opremil kar z zlatimi revolverji. NOVICE VPLIV »FUMETTOV« Kam privedejo mladino razni časniki s tolovajskimi slikanicami, nam kaže tale primer: V bližini Ancone se je trop deča-kov našemil) V Indijance in napade^ potniški vlak. Metali so v šipe kamenje, skakali na stopnice vozov in spuščali strelice v potnike in uslužbence. Nekaj fantalinov se je postavilo pred lokomotivo, da vlak ni mogel naprej. Ko vsi opomini niso nič zalegli, se je strojevodja naveličal; spustil je paro in četa Indijancev se je tuleč razpršila. »Fuinetti« so udarili v možgane tudi 12-letnemu šolarju v Gorici. Dvema zidarjema je izmaknil listnice iz jopičev, jih skril na grajskem obzidju in zataknil »nad plen« indijansko rdečo zastavico. Policija ga jc kmalu dobila in peljala k očetu, Iki je nad Indijancem krepko zavihtel — leskovko. UDAREC V VODO Da bi dokazali, kako je Egipt nesposoben zagotoviti varno plovbo po o>zkem Sueške* prekopu, so stari angleški in francoski lastniki pozvali svoje izkušene krmarje, naj odpovedo službo in p-uste Naserja na cedilu. Toda glej, že do danes se je iz vseh delov m * PRISTAVA (NA JAVORNISKEM ROVTU sveta prijavilo Egiptu več krmarjev, kot jih potrebuje: javili so se iz Nemčije, iz Norveške, Švedšlke, 12 iz Indije, nekaj iz Sovjetske Rusije in Japonske in celo iz same Francije in Velike Britanije. Največ je med njimi Nemcev. Privlačuje jih lepi zaslužek, zakaj sueški krmarji spadajo med najbolje plačane mornarje na svetu. ZDRUŽEVANJE ITALIJANSKIH SOCIALISTOV V Rim je prispel francoski delavski voditelj Coinmin, da v imenu Socialistične internacionale posreduje med Nennijem in Saragatom. Imel je več sestankov s predstavniki obeh strank, ki sta sklicali seje svojih vodstev, da se posvetujejo o združitvi obeh organizacij. Pri tem se je izkazalo, da so si nenni-jevci in saragatovci še v marsičem needini. Toda Coinmin je izjavil časnikarjem, da je z razgovori zadovoljen in da boi »kljub vsem oviram prišlo do združenja«. To bi bil seveda silno važen politični dogodek ne le za Italijo, temveč tudi za Evropo. VZOREN ŽENIN V Los Angelesu živi 25-letni Patrick O’ Toole, čigar posebnost je v tem, da se je že devetkrat oženil. Z nekaterimi ženami se je razporočil, od 6. zakona dalje je pa še na to malenkost pozabil ter začel enostavno potvarjati svoje osebne papirje. Sedaj so prevaranta spravili pred sodišče, ' kjer se je zbralo vseh njegovih 9 žen. Ene so lepega Patricka zagovarjale, druge vanj pljuvale. Nazadnje so si pa skočile v lase, tako da so se celo sodniki »krili pod mizo. Slovencem ni nič prihranjeno, nič darovano GOSPODARSTVO ITALIJE Te dni je izšel »Statistični italijanski abor-nik« za leto 1955. Iz njega razberemo, da se je kmetijska proizvodnja dvignila v enem letu za 8 in pol odstotka. Pridelek žita je znašal 95 milijonov stotov in prekosil vse dosedanje. Slično je bilo z grozdjem in sladkorno peso, ki je vrgla 92 milijonov stotov. Povečala se je tudi proizvodnja industrijskih podjetij. Prebivalstvo je potrošilo za živila 4.4 odstotka več kol prejšnje leto. Te številke dokazujejo, da se v laliji življenjske razmere polagoma boljšajo. V DIM V Italiji se kadilci silno množijo. Od lanskega julija in do letošnjega avgusta so pokadili 40 milijard in 650 milijonov cigaret in cigar, t. j. kar za dve milijardi in en četrt več kot lansko leto. Država je spravila za ta dim v blagajne kar 441 milijard in pol lir. KOLIKO GRE ZA ZARAVE Prebivalstvo Italije je lani potrošilo za razvedrilo in razne veselice 147 milijard in <>00 milijonov lir. Največ denarja, in sicer 4 petine so ljudje razdali za kino, za gledališke predstave pa le okoli 6 odstotkov. Iz tega vidimo, kako kino čedalje bolj izpodriva operno in dramsko umetnost. UŽALJENA TETA V Texasu ima John Ricliardson staro teto, kateri rastejo pod nosom kocino. Da bi se malo pošalil, ji je za njen god podaril lep brivski aparat, a jo s tem smrtno užalil. Tožila ga je in sodnik mu je prišil nekaj tednov zapora. Toda, glej zlomka, ko se je fant vrni! iz ječe domov in odprl vrata v kopalnico, je ugledal strino, kako si pravkar brije sitne dlake pod nosom. Medtem se je z brivskim aparatom sprijaznila. SREČNI KRAJI Malo je krajev na svetu, kjer bi ne pozna- li bolezni. Eden takih je polkrajina na za-padnih himalajskih pobočjih, kjer živi rod Hunza. Ljudje žive tu preprosto ob močni-jagodah in sadju. Bolezni ne poznajo in vsi učakajo visoko starost. Če se pa kakšen Hunza preseli drugam, ga brž napadejo bolezni. Iz tega sodimo, da je zdravje v veliki meri odvisno od zraka, vode in od rudninskih snovi, katere črpajo rastline iz tal. V notranjih pokrajinah Brazilije ne poznajo raka. V osrednji Boliviji so kraji, kjer ni živčnih bolezni. Če pridejo živčno bolni tja, brž ozdravijo. ŽIVA LATINŠČINA Ta teden se je pričelo v Avignonu na Francoskem mednarodno zborovanje, kjer razpravljajo, kako bi latinščina spet prišla do veljave kot občevalni jezik na znanstvenih sestankih. Prvi uspeli poskus so napravili že lekarnarji, ki so na svojem mednarodnem zasedanju govorili med seboj v latinščini. Ta prizadevanja so zanimiva posebno danes, ko skuša vse več držav odpraviti iz šol latinščino. Nadaljevanje s 1. strani malo briga vzgojeslovje in resnična volja staršev, glavno jian je — raznarodovanje. Prej so naše uboge ljudi skozi dolga desetletja na vse načine ovirali, da razvijejo lastno kulturo, odrekali so jim pravico do slovenskih šol, pregnali njih jezik iz sodišč in vse javne uprave, jim načrtno vcepali v glavo, kaiko je njih jezik manjvredna govorica zaostalega ljudstva, ter končno dosegli, da so se premnogi gospodarsko in socialno odvisni Slovenci pod vplivom brezvestne propagande začeli — sramovati svojega slovenskega pokolenja! In če niso dosegli prav tega, so vsaj to, da so številne naše ljudi na Koroškem in v Beneški Sloveniji spremenili malo po malem v kulturno nerazvito, bojazljivo, nezavedno množico z miselnostjo srednjeveških podložnikov in tlačanov. In to se je zgodilo v dobi največjega razmaha demolkratične misli v Evropi. Prava sramota za visoko krščansko omiko italijanskega in nemškega naroda! Sedaj, ko po Ikrivdi svojih krivičnih sosedov ti tlačeni Slovenci ne obvladajo več svo- jega knjižnega jezika, jim celo zanikajo njihovo narodnost. Na Koroškem imenujejo te Slovence 'Vindišarje, v Beneški Sloveniji pa kar — Italijane, ki govore doma neko čudno mešano slovansko govorico. Naš narod se je torej po njihovem razdelil na troje: v prave Slovence, v nemškutarje in La-bone. Manjšinska zaščita pripada samo »pravim Slovencem«, vsi ostali naj zatonejo v vladajočem narodu, to se pravi, da so obsojeni na smrt. Tako je v dejanskem življenju krščanstvo katoliških strank v Italiji in Avstriji, taka narodna pravičnost in interncionalnost italijanskih in avstrijskih marksistov. Slovencem njihovi sosedje res niso lajšali življenja: za vsako skromno slovensko šolo in za najmanjšo narodno pravico so se morali dolgo in vztrajno boriti, našemu ljudstvu ni bilo v zgodovini nič prihranjeno, nič darovano. Da smo se kljub temu ohranili in postali eden najkulturnejših narodov v Evropi, so mnogi tujci označili za pravi čudež. Na ta uspeh smo lahko ponosni, ker je dokaz, da smo zdrav in čvrst rod, ki ga ni mo*-goče streti in uničiti. \ PROSEK Že ob raznih prilikah je zloglasni »Mes-saggero Veneto«, okrog katerega imajo baje veliko besedo stari in preizkušeni pripadniki pokopanega fašističnega režima, ponavljal vest, da se je ob vhodu italijanskih čet na Tržaške dogodil v naši vasi napad na neki zasebni avto in da je ob tej nezgodi bil resno ranjen šofer. Ob vsaki priliki je list obenem pozival oblastva, naj uvedejo preiskavo ter krivce kaznujejo. Vse kaže, da so. ti pozivi naleteli na razumevanje, ker je nedavno tega preiskovalni sodnik iz Trsta zaslišal kar štirinajst vaščanov, izmed katerih so 4 obtoženi napada na avto, dva pa sramotitve italijanske zastave in države. Ta dva Prosečana naj bi bila ob tej priliki zakričala: »Dol z Italijo!«. Za zahrbtni napad na avto smo Prosečani zvedeli iz listov, vsekakor pa izključujemo možnost, da bi se to zgodilo v naši vasi ali v njeni neposredni bližini. Zato menimo, da bo sodniji nemogoče dokazati kakršnokoli udeležbo kakega našega vaščana pri tem početju. Tudi druga obtožba je zgrajena na pesku, kajti listi dan ni bilo pri nas nobenega niti dejanskega niti ustnega spopada med vaščani in kričači iz Trsta, čeprav so ti, kakor se vsi še dobro spominjamo, izzivalno krožili na vozilih po naših vaseh ter v nekaterih krajih (n. pr. na Kontovelu) zagnali nekaj kamnov v hiše. Ob križišču na Proseku je ta dan dejansko stala večja skupina domačinov, toda ne zato, da bi udrihala po italijanskih četah ali psovala dlržavo, temveč le zato, da bi preprečila izgrede, s katerimi so nekateri pre-napeteži resno grozili. Nehote se nam danes vsiljuje misel na škedenjski proces, ki ga je tudi sprožila ovadba Messaggerovega idejnega bratca Pic-cola. Človek bi rekel, da sta ta dva lista prevzela posle policije ter se specializirala y ovadbah proti Slovencem! Drugo vprašanje pa je, ali tako početje dejansko služi pomirjenju med tu živečima narodoma. Če se že išče »dlaka v jajcu«, naj se to izvaja do skrajnosti! Začeti je treba pri virih, in sicer prav pri »junaških« početjih Piccolovega in Messaggerovega velikega prijatelja Francesca Giunte, požigalca Narodnega doma v Trstu. Prepričani smo, da bo končni obračun izpadel v našo korist. OPČINE V nedelja je bilo na vrtu g. Podobnika, trgovca z Opčin, običajno jesensko slavje, ki ga je priredila tržaška SDZ. Nastopili so ženski tercet »Metuljček«, tenorist Renat Kodermac ter zbora iz Boršta in Nabrežine. Po koncertu je bil ples, igral je Slamičev orkester iz Trsta. Na Opčinah se še danes mnogo govori o zloglasnem protestu tukajšnjega Odbora italijanske katoliške akcije, ki je, kakor smo zadnjič poročali, obdolžil slovenske vernike nestrpnosti, ker da so na Jernejevo žalili občutljiva laška ušesa z eno slovensko pesmijo na čast farnemu zaščitniku. Ljudje pravijo, da je slovensko pesem med latinsko mašo prepovedal tudi domači župnik, vendar se cerkveni pevci niso pokorili temu ukazu ter navzlic vsemu zapeli staro, pri- ljubljeno ljudsko pesem. Nastop pevcev pa ni povzročil samo protesta Katoliške akcije, temveč se zdi, da smo zaradi tega zgubili tudi cerkveno organistko gospo Podobnikovo. Njen mož, g. Podobnik, predsednik Slovenske prosvete in viden član Slov. kat. skupnosti, naj bi namreč gospe prepovedal sleherno nadaljnje orglanje, in sicer zato, ker so pevci kljub župnikovemu in Podobnikovemu nasprotnemu mnenju zapeli eno slovensko nabožno pesem. In res je v nedeljo pri maši igral g. Malič, ki je to delo prevzel na prošnjo — pevcev. Če je to res, bi skoraj rekli, da je malo manjkalo, da ni protesta Kat. akcije podpisal tudi g. Podobnik, ki drugače seveda blagohotno daje svoj vrt na razpolago slovenskim prireditvam! »Nikomur se ne smeš zameriti!« To je najbrž vrhovno načelo prvaka Slov. kat. skupnosti. : Openc. NABREŽINA Pretekli petek je bila 2. izredna seja občinskega sveta. Župan Furlan je najprej pozdravil nova italijanska svetovalca in ko je ugotovil, da ni proti njuni izvolitvi nobenega pravnega zadržka, je predlagal, naj občinski svet potrdi njuno izvolitev. Svetovalci so to sprejeli soglasno. Na dnevnem redu je bila razprava o znanem zakonu št. 703, ki nanovo urejuje občinsko obdavčevanje in ki ga je nedavno tega dr. Palamara raztegnil na Tržaško ozemlje. O spremembah občinskih davikov je poročal odbornik Drago Legiša, ki je uvodoma obžaloval, da se mora občinski svet na eni prvih sej baviti ravno z davki, ki prav gotovo niso nikomur pogodu. Vendar je ta razprava nujna, ker so oblastva določila 31. avgust kot zadnji dan, v katerem se o lem zakonu morajo izreči občinski sveti. Poročevalec je v smislu novih zakonskih predpisov predlagal povišanje davkov na obrtnice, na aparate za ekspres-kavo, na obrtna dovoljenja, izdana po policijskih oblastvih, ter še nekatere druge malenkostne spremembe. Na predlog samega poročevalca se je občinski svet izrekel proti povišku davka na pse čuvaje. Ker zakon 703 bistveno spreminja predvsem trošarino, bo občinski svet moral kmalu o njem ponovno razpravljati. Ta dan je bila izvaljena tudi nova volilna komisija. ZGONIK Na četrtkovi izredni seji občinskega sveta so svetovalci razpravljali o zakonu št. 703, ki v določenih primerih bistveno spreminja doslej veljavne zakone o občinskih davkih. V nasprotju z vsemi ostalimi občinami tržaškega podeželja je zgoniški občinski svet ta dan razpravljal tudi o tistih členih zgoraj omenjenega zakona, ki urejujejo užitninski davek. Po tem zakonu se je znatno zvečalo število obdavčljivih predmetov. Ta povišek pa gre v korist le večjim občinam, ker se nanovo obdavčljivi predmeti povečini ne prodajajo v majhnih občinah. Danes se bodo n. pr. obdavčili skoraj vsi športni izdelki, radijske in televizijske naprave, krzna itd., ki jih prav gotovo ne prodajajo niti zgoniške niti repenske trgovine. Znatno se pa bo zmanjšal davek na vino, ki je doslej bil eden najvažnejših virov občinskih dohodkov. Medtem ko je ta davek znašal doslej 18,75 lir na liter, se bo odslej znižal na 12 lir. Zgoniška občina, bo zato imela skoraj 1 milijon manj dohodkov, kakor doslej. Svetovalci so1 nato odobrili tudi nekatere spremembe davka na obrtnice, obrtna dovoljenja in na pse. Tudi te spremembe so predvidene po novem zakonu. IZ BOLJUNCA Nedavno tega smo javnosti sporočili vest, da je poštno ravnateljstvo v Trstu določilo za pismonošo v Bol juncu človeka, ki ne pozna niti prebivalcev niti njihovega jezika. Proti temu nespametnemu in za naš narod grobo ponižujočemu ukrepu je odločno nastopila vsa vas ter njeni izvoljeni predstavniki in danes moramo, z zadovoljstvom poročati, da je poštna uprava spet ponudila službo pismonoše domačinki, ki je to delo opravljala vse do tiste nesrečne spremembe. Kdor je to krivico popravil, zasluži vse naše priznanje in hvaležnost. VLJUDNOSTNI OBISK V torek dopoldne je repenlaborsko, zgo-niško ter devinsko-nahrežinsko občino obiskal novoizvoljeni predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti. Predsednika sta spremljala svetovalec g. Grbec ter glavni tajnik tržaške pokrajine. Na županstvih so visokega gosta sprejeli župani ter nekateri odborniki, ki so izkoristili priliko, da so mu iznesli nekatera pereča gospodarska ter upravna vprašanja. Prof. Gregoretti je pokazal veliko razumevanje za razne potrebe in obenem obljubil vso svojo pomoč. DOLINA Tudi dolinski občinski svet se je pretekli teden bavil z znanim zakonom št. 703, ki spreminja dosedanje občinske davke. Svetovalci so odobrili povišek davkov na obrtnice, obrtna dovoljenja in na nekatere druge dajatve, niso pa razpravljali o užitninskem davku. Družinski davek ostane nespremenjen, ker so svetovalci mnenja, da je njegova današnja višina pravična. Občinski svet je na koncu sklenil, naj se vse zemljišče v bližini Domja, ki je last borštanske srenje, razdeli na parcele po 500 kv. m vsaka, tako da si bodo posamezniki lahko na tem zemljišču zgradili stanovanjske -hiše. Kdor se bo obvezal, da bo v 2 letih po nakupu zemlje sezidal hišo, mu bo občina zemljo prodala z 20 odstotki popusta. Poedine prošnje za nakup parcel bo proučil upravni odbor. DEVIN Deklice iz počitniške kolonije Slov. dobrodelnega društva v Devinu so. preteklo nedeljo imele Ikfiatko, a srčkano, prireditev. Uprizorile so ono dejanje iz igrice Rdeča kapica ter ubrano zapele nekaj pesmi. Prireditvi so prisostvovali starši ter številni domačimi, ki' so pridne deklice nagradili z burnim ploskanjem. OPOZORILO UČITELJEM Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je objavljena v šecntjakob:ki osnovpi šo'1, v ulici Scuole Nuove 12/1, prednostna lestvica za poverjena In na" domestna mesta nia osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko Jeto 195(>/57. Lestvica je pa vpogled vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 9. septembra t. 1. —Stdfiihi is (j fViVi/jp IZ PODGORE V zadnjih dneh je zanimanje za zdravstvene razmere v rayon-tovarni zopet močno poraslo, z njim pa tudi znatna vznemirjenost. Poleg petih primerov bolezni na očeh, o čemer simo poročali zadnjič, je moralo pretekli teden zopet iskati zdravniške pomoči v bolnici šest delavcev, ki so se zastrupili z žvepleno kislino na očeh. Med njimi so hšli 33-letni Peršolja Danilo iz Podgore, 27-letni Bledic Henrik iz Štandreža ter 35-letni Kaučič iz Gorice. Slednjega so pretekli .petek odpeljali v bolnico pri Rdeči hiši. Zdraviti se je moral zaradi zastrupljen j a že pred dvema mesecema, a je v preteklem tednu ponovno zbolel. Zato ni čudno, da je zaradi neprenehnih obolenj vodstvo CISL zahtevalo nov razgovor z upravo naše predilnice. Prav tako hoče ta organizacija zvedeti, kaj je ukrenil Urad za delo proti kričečim zdravstvenim razmeram v saimi tovarni. V prvi vrsti zahteva sindikat, da se ustanovi v podjetju tehnična komisija, ki jo predvidevajo zakonski predpisi ter da se določi za delavce takšna odškodnina, kakršna odgovarja stopnji nevarnosti in škodljivosti dela. O vsem tem je sindikat v četrtek preteklega tedna poročal tudi prefektu. V torek preteklega tedna je tudi poslanec Beltrame preučeval zdravstveni položaj in škodo, ki je z njim zvezana. Spremljal ga je občinski svetovalec Batti. Po ogledu v tovarni in izven nje, je poslanec zahteval od prefekta, naj se podjetje prisili, da čimprej odstrani vse vzroke obolenj, ki tako zelo vznemirjajo vso goriško javnost. Ko je prefekt poslanca obvestil, da se s to zadevo bavi tudi višji komisar za zdravje senator Tessitori, je Beltrame obiskal tudi njega v Vidmu. Ta mu je zagotovil, da bo čimprej storjeno vse potrebno, da se odstranijo vsi vzroki nevarnih obolenj v tovarni. Z razmerami v Podgori se bo moral zopet pečati tudi občinski svet, ker to zahteva med drugimi tudi odvetnik Pedroni. Mi bi pa raje vedeli, da bi se res izpolnila obljuba senatorja Tessitorija. Besedi in obljub je bilo že več ko dovolj, sedaj je treba odločnih dejanj. Naj dodamo še, da so v ponedeljdk pripeljali v bolnico zopet tri delavce, ki »o se zastrupili na očeh. V zadnjem času je nasta- lo veliko razburjenje tudi med kmečkim prebivalstvom v okolici, zlasti v Podgori in I-očniiku, ker so ugotovili, da so bili zaradi izhlapevanja škodljivih plinlov poškodovani razni nasadi. Prefekt je tudi zaradi tega imenoval posebno komisijo štirih članov, da natančno preišče vso zadevo ter ukrene vse potrebno, da se odstranijo vzroki- obolenja in poškodovanja nasadov. LOČNIK V soboto, nedeljo in ponedeljek je bila pri nas »šagra« naših kmetovalcev. Slovesne otvoritve raznih razstav, ki jih je priredila zveza neposrednih kmetovalcev, 9e je udeležil tudi prefekt. Poleg raznih kulturnih nastopov in zabav z ljiudflkim plesom so bile dobro organizirane sadjarska, zelenjavna in zlasti vinska razstava. IZ BOBERDOBA Okrog 6. ure zvečer se je vračal na svojem vozilu domov naš domačin 22-letni Karel Lakovič, ki je zaposlen v tovarni Vovk v Gorici. Pred njim se je peljala proti domu tudi 35-letna Josipina Kogoj iz Rupe. Pri šoli je Kogojeva zavila na levo iz vasi. Tedaj se je Lakovič po nesrečnem naključju zagnal vanjo in jo podrl na tla. Nato se je zaletel še v dve ženski, ki sta pred znano gostilno Črbot čakali na goriški avtobus. Ti sta bili 22-letna Ivana Maraž iz Rupe in 49-letna Marija Pavletič iz Gorice. Ko je Lakovič zavozil še kakih 10 m dalje, je še sam treščil z vozila ob tla. Domačini in financarji so takoj priskoči- li ponesrečencem na pomoč. Lakoviču so za silo obvezali zlomljeno desno nogo ter ga odpeljali v zasebnem avtu v goriško bolnico; tri ženske pa je prepeljal v bolnico avto Zelenega križa. Josipina Kogoj in Marija Pavletič sta laže poškodovani, hudo prizadeta pa sta bila pri tej čudni prometni nesreči Maraž in Lakovič. Maraž si'je pri udarcu zlomila desno roko v zapestju ter poškodovala še čeljusl in desno lopatico. Največjega usmiljenja je pa vredna La-kovičeva mati, ki je reva morala prenesti že v letih strahot strašne udarce. Njenega moža in Karlovega očeta so ustrelili v Trnov-slkem gozdu Nemci in ista usoda je zadela tudi njenega sina Rudija. Drugi njen sin pa je bil odveden v Nemčijo in je tam uinrl 1. 1949. Ko je ta mati prihitela v Rupo, je ljudem pripovedovala, kako je na dan nesreče hrepeneče pričakovala sina Karla, ki je prav listi dan praznoval svoj rojstni dan. Kraševci želimo svojemu domačinu, da čimprej popolnoma okreva, njegovi junaški materi pa, da jo ljubi Bog tolaži tudi v zadnji nesreči. SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora je predsednik dr. Culot med drugim sporočil, da je uprava dobila za zgradnjo nove tehnične šole 68 milijonov lir posojila. Celotni stroški bodo znašali 120 milijonov. Odbor je zatem odobril načrt pogodbe s Hišo Previdnosti sv. Antona Padovanskega, ki predvideva izplačilo 5 milijonov lir za vzdrževanje duševno bolnih iz goriške dežele v omenjenem zavodu v Padovi. Končno je odbor odobril poravnavo raznih računov za dva milijona lir in izplačilo podpor raznim ustanovam. ZA DRUŽINE PONESREČENIH RUDARJEV Tudi Goričani so doslej nabrali že lepo vsoto za družine ponesrečencev v belgijskih rudnikih. Ko bo zbirka končana, bomo priobčili o njej natančne številke. Z VRHA Vrhovce je zelo razveselila vest, da je vojaško poveljstvo v Padovi dovolilo ravnateljstvu RAI-a gradnjo ojačevalne postaje za televizijo. Ko je radijska ustanova dobila dovoljenje, se je dogovorila z električnim podje- tjem SELVEG, da bo to moderno napravo zgradila na Vrhu. Sedaj nas pa še toliko bolj duši jeza, da se poštno ravnateljstvo v Gorici in višja videmska oblastva prav nič ne zmenijo za našo >nujno potrebo po lastnem poštnem uradu. Že neštetokrat smo po svojih zastopnikih prosili ,goriško ravnateljstvo, naj vendar kaj ukrene, da se Vnhu omogoči hitrejše dostavljanje pošte. Po nasvetu goriških oblastev smo zaprosili tudi1 videmsko višje poštno ravnateljstvo', naj ustanovi pri nas samostojni poštni urad, a ves naš trud je bil doslej zaiman. Kako dolgo naj še moledujemo za prepotrebni urad? Zelo nam je žal, da simo prepozno zvede* li, da se je pred 14 dnevi mudil v Gorici minister za pošto, ker bi se drugače prav gotovo pri njem pritožili. Česar nismo mogli storiti ustno, bo pa treba napraviti pismeno, ako se krajevna oblastva ne bodo pravočasno zganila. JAZBINE Preteklo soboto se je hudo ponesrečil domačin Bogomir Markočič, ko se je hotel vzpeti po lestvi na drevo za hišo. Preden pa je dospel do vrha, je telebnil na tla. Ker se je pri padcu hudo poškodoval, so ga prepeljali v bolnico v ulici Brigata Pavia. J a zb inci smo bili veseli ob vesti, da je prefektura končno odobrila gradnjo ljudske šole v naši vasi. Sedaj pa želimo, da jo začnejo čimprej graditi. PEVMA Goriško županstvo je razglasilo, da bo cesta od šole v Pevimi do Gorenjega Oslavja zaprta okrog 50 dni za avtomobilski in avtobusni promet. Ukrep je potreben zaradi kopanja jarkov za vodovod. Spet naprošamo županstvo, naj: čimprej pohiti z gradbenimi deli, da ne bo prebivalstvo izgubljalo dragocenega, časa in denarja s preskrbovanjem vode od drugod, pa tudi zato, iker je domača voda dobila v zadnjem času neprijeten okus, tako da je postala kar neužitna. IZPITI NA OSNOVNIH (ŠOLAH v goriJkem okraju se pričnejo 20. septembra ob 8 30. Podroben razpored je naslednji: ilzpiti čez vse raizrede: 20., 21. in 22. septembra v Gorici, ul. Croce ul. R'an!daecio — v Standre-žu, v Pevmi (za Pevmo In, Stmaver) in y Stever-janu. 20. in 21. sept. y Jazbinah (za Jazbine in Valerij če). 24. in 25. sept. v Podgori In na Pleiivem. 26. in 27. sept. v Mirniku (za Mimik ln Skrije-vo). Vpisovanje se bo začelo 20. septembra ipi bo trajalo do 30. septembra. Otroci, rojeni leta 1950, (prvi razred) so ob vpisu dolžni predložiti roj»fnl list in po‘rdilo o cepljenju proti kozam ln davicl. Šolsko leto 1956/57 se začne 1. oktobra s Šolsko mašo ,redni pouk pa 2. ok'obra. Vpisovanje v srednje šole Vpisovanje v srednje šole v Gorici se je pričelo prvega in se bo zaključi- lo 25. septembra. Pojasnila dajejo tajništva šol, hi so odprta vsak delavnik od 8. do 12. ure. Dijake, ki so položili sprejemni izpit za nižjo srednjo šolo (gimnazijo), opozarjamo, da ta izpit ne zadostuje in da se za obiskovanje šole morajo še posebej pravočasno vpisati. SivnvSlin C'flcw(>niiu - Hnnnlblin itn lin a IZ PLATIŠČ Vsakoletni odpustek Marije device, ustanovitev nove župnije, ustoličenje prvega župnika in obisk novega nadškofa msgr. Zaffonata so zadnjo nedeljo v avgustu privabili v Platišča toliko romarjev kakor še nikoli doslej. Ker so pred enim mesecem odprli blok na Nadiži pod Platišči, so prišli čez inejo tudi prebivalci iz Breginja, s Sedla, iz Loga, Robedišč in od drugod, in sicer ne le zaradi »odpustka« kakor v predvojnih časih, marveč tudi da bi po tolikem času vide- li, kakšne so zamejske vasi. Platišča so bila do nedavnega navadna kaplanija, odvisna od župnije Ahten, do katere je bilo tri debele ure hoje; po zadnji vojni so postala vikarija in letos župnija. Za prvega župnika je bil imenovan dosedanji vikar g. Angel Speko-nja iz Črnega vrha, 'ki ga je prav na »odpustek« ustoličil nadškofijski odlpcslanec iz Vidma. Pobožnost je lepo potekla in je bila še bolj ganljiva zaradi prelepega petja v domačem jeziku. Prostorna in lepa cerkev je bila premajhna, da bi mogla sprejeti toliko ljudi. Njih število je padlo človeku v oči šele tedaj, ko se je razvil pod zelenjem in s slavoloki okrašeni cesti mogočen sprevod, v katerem so nosili krasno podobo Matere božje. PRIHOD NADPASTIRJA Popoldne so se romarji in domačini zopet zbrali okoli cerkve, da pozdravijo novega nadpastirja. Nadškof se je kar začudil, ko je v tej oddaljeni vasi videl toliko ljudi. Začel se je kar po domače pogovarjati z njimi pred cerkvijo. Demokratični nastop in neprisiljeni nasmeh nadškofa je takoj osvojil vse navzoče in tudi tiste, ki ga niso skoraj nič razumeli. Vsi so mu sledili v cerkev, kjer je v enournem govoru vzpodbujal vernike k lepemu krščanskemu življenju, izpraševal otroke krščanski nauk, birmal in podelil trojni blagoslov z najsvetejšim. Na- Na prsih in na hrbtu križene prepasane bele, usnjene naramnice so bile opremljene s kratko sabljo , in torbo za patrone. Puške na kresilo so bile težke in z bajonetom do poldrag meter dolge. Talko, v vseh barvah pisano kraško - tržaško armado je 20. marca 1809 zaprisegel vojaški kaplan Milanič na Božjem polju med Prosekom in Konto vel om. Po prisegi in veselici so brambovci zatem vsako nedeljo po maši nastopili s svojim praporom in pesmijo ter po 2 uri vadili v orožju. Kasneje so pa vpeljali štiritedenske prave orožne vaje. ZDAJ PA ZARES To mirno vežbanje naših brambovcev je pa trajalo le malo časa. Vojna s Francozi je spet izbruhnila 2. marca 1809. Nadvojvoda Ivan je tedaj izdal povelje, da morajo v vojno tudi tržaški to je vse lepo pozdravil ter se odpeljal v vi-soke Brezje. Nadškof je pustil vse ljudi v najlepšem prazniškem razpoloženju. Po njegovem odhodu so zlasti, romarji iz kobariškega kota zasedli gostilne in si privoščili kozarček furlanskega vina, ki jih je vzpodbudilo k lepemu petju narodnih pesmi. ŽALOSTEN DOGODEK Na žalost pa je bilo to praznično razpoloženje zagrenjeno z neprijetnim dogodkom. V gostilni je pri kozarcu vina sedela tudi 26-letna domačinka Alina Sturma s svojo sestro, ki je prišla prejšnji dan iz tujine. Nenadoma je planil na Almo 36-letni Ivan Sedula in začel z žepnim nožem besno udrihati po njej, da se je reva vsa krvava zgrudila na tla. Takoj so na zločinca planili ostali gostje in ga razorožili, ker drugače bi bil nadaljeval 9voje strašno krvavo dejanje. Kmalu nato so pritekli tudi orožniki in financarji, ki so neumnega moža aretirali, ranjeno 'Sl.mo so pa z avtom prepeljali v videmsko bolnico. Zdravniki so ugotovili, da ji je Sedulu povzročil hude rane na glavi, vratu in na hrbtu ter ji tudi ranil pljuča. Žensko so pridržali v bolnici, vendar upajo, da ji bodo rešili življenje. Sedula je poročen z neko Italijanko iz Milana, od katere je pa že več let ločen; žena se je povrnila v Milan, on pa je na vso moč nadlegoval Almo Sturmo. Da bi se ga rešila, se je ta pred tremi leti preselila na Francosko, kjer je imela sorodnike. Sedula se je nato odpovedal županstvu (bil je namreč župan občine Tipana) in ji sledil v Francijo. Da bi se ga iznebila, se je pred nekaj meseci vrnila domov, mesec kasneje pa se je vrnil tudi Sedula. Alma se nvu je skrivala, dokler je ni-zasle-dil na dan lepega praznika v gostilni in se kruto nad njo maščeval. Zločin je napravil globok vtis ne le na domačine, ampak tudi na številne tujce. Kaj brambovski bataljoni', ki so dotlej le stražili ceste in mostove. »Mi pojdemo v boršte, na visoke gore«, je donela nova brambovska pesem. V srcih pa je bilo malo vesolja. Brambovci so bili slabo oblečeni in še slabše izvežbani in oboroženi. Začeli so tudi premišljevati, kakšna je ta pravica, da morajo braniti državo le revni podložniki, graščaki in bogatini pa ne. Brambovska vojna dolžnost jim je bila v veliko breme. Pozivi cesarjevega brata Janeza, da je treba »braniti cesarsko hišo«, so se že takrat zdeli našim kraškim Soldatom prav malo privlačni. Ko so se od daleč zabliskali sovražni bajoneti in je šlo zares, so zato fantje začeli kar v celih trumah uhajati domov. Ker so pa Francozi zelo hitro prodirali proti Trstu, ni niti bilo dovolj časa za resnejši odpor. Ko je Napoleon slišal, da oho-rožujc cesar Franc kmečke brambovce, se je prezirljivo namrdil: »Kaj bo tudi ženske poslal zoper mene?« takega se še ni zgodilo v naših vaseh. Je prav res, da greh ne prinese sreče: Alma bo trpela v bolnici, bivši župan, ki je kot »iitalia-nissimo« nagajal domačemu župniku, bo pa delal pokoro v zaporu. 2ABNICE V nedeljo smo Žabničani praznovali z vso slo vestnost j o god svojega zaščitnika sv. Lgidija. Da je slovesnost tako lepo potekla, se moramo zahvaliti zlasti našemu cerkvenemu zboru, ki je prav lepo opravil svojo nalogo. Njegova izredna požrtvovalnost zasluži vso našo pohvalo. Naše »šagre« se je udeležilo tudi veliko število ljudi iz drugih vasi Kanalske doline. Tudi letoviščarjev' je še nekaj pri nas, saj je v zadnjih dneh po prvem jesenskem hladu zopet toplejše vreme. IZ RAJBLJA Novi delovni pravilnik in novi način pridobivanja rude, ki ju je v zadnjem času uvedla rudniška uprava, sta hudo zadela 30 rudarjev, ki so jih premestili iz notranjosti rudnika k delom izven njega. Gre za starejše rudarje s 35- do 45-letno službo. Na ta grd način se jih hočejo rešiti ter potisniti med brezposelne, kajti v jeseni se vsa zunanja dela ustavijo. Po smrti in pogrebu rudarja Mancusa, o čemer sino poročali zadnjič, so se varnostne razmere pri delu v rudniku še močno poslabšale. Saj so se v predpreteklem tednu dogodile v njem kar tri nesreče, ki bi bile lahko smrtne. Na seji C.I.G.L. in C.LS.L. je delavstvo sklenilo, da se na vsak način upre novemu pravilniku, ki ograža varnost ipri dolu in obstoj rudarjev ter njihovih družin. Zastopstvo rudarjev se je zglasilo tudi pri rudniškem ravnatelju in od njega zahtevalo, da se vsi rudarji, ki so jih poslali na zunanja dela, zopet zaposlijo na starih mestih ter da se ponovno zaposli neki delavec, ki je bil odipuščen. Ravnateljstvo je zahteve delavstva spreje- lo. Kljub vsemu so se pa v vojni 1. 1809 tržaški bataljoni odlikovali in pokazali, da si znajo tudi oni pridobiti bojno slavo. Manjkalo je le, da bi bili bolje organizirani in se borili za lastno stvar. Izkazali so se pri obleganju Kopra in potem pri Palmanovi. Najbolj so se pa odlikovali marca meseca v bojih pri Razdrtem. Tain je pa bilo v tistih hudih časih tako: Avstrijski podmaršal Zacli je dobil ukaz naj zaustavi prodiranje francoskih čet pod maršalom Maodonaldom preko Vipavske doline in Razdrtega na Ljubljano. Ko se je avstrijska vojska naglo umikala, je koit zadlnjo stražo pustila dva tržašika, dva postojnska in en goriški brambovski bataljon pod poveljstvom majorja Cazzana in Ogrizoviča. Ta dva sta svojih 1850 mož razmestila v petih utrdbah od Golega vrha do Dolenje vasi. Utrdbe in okopi so bili v slabem stanju. Za silo so jih popravili z vrečami peska, zamašili s hlodi in starimi vozovi. Tukaj naj brambovci in peščica rednih vojakov s petimi topovi ustavi izvežbane francoske pollke. (Nadaljevanje v prihodnji številki) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Hdpitan //r*fi - Tf/ff/fi» Ae fe fVfi/l s ttcwe oflpbuite Noiveški raziskova ej Thor Heyerdahl, ki j' v..-dil znamenito odpravo »Kon-Tiiki«, s katero je p td devetimi leti na splavu iz drevesnih dibel p.eplul Tihi ocean od obale Peruja do Polinezije, sa e vrnil te dni v Oslo s svojo novo odpravo jia Velikonočni otok, ki prav tako leži v T hem oceanu. S :e-boj je pripeljal 1500 arheoloških i r dm-tov, ki s i jih op ip njegovi spremljevalci našli na tem samo -nem otoku, več tisoč kilometrov oddaljenem' od obale Juižne Amerike. Ime so dali o oku v prvi četrli-nii osemnajstega stoletja holandski mo; p ir ji. Oikii-li so ga nam eč prav rja velikonočno pedeljo. Velikonočni otok je že od nekdaj pa gla-u kot eden pajtolj skrlvn:stnih na s. vetu. Na njem ž vi le malo ljudi, Folinezijcev, ki pa so povečini že pomešani z bekii. Pred leti so Čilenci ustanovili na otoku nekaj živinorejskih farm. To in pa ribolov ter nekoliko poljedelstva je vse, kar premore olok v (gospodarskem pogledu. Vendar ima odlično podnebje ter bi lahko nudil odlične življjnjike p 'iroj mnogo večjemu številu prebival ev, če bi se kdo zanj brigal. Tudi se zdi, da je živelo v prej š n j h časih na njem mnogo več ljudi, ki sp morali biti precej kulturpi. To dokazujejo orjaški Jomeniiti k pi, ki so postavljepi na raznih koncih otoka in ki so jih klesali v velikem kamnolomu. Tam je še zdaj videti večje število nedokončanih kipov. OD KOD SO PRIŠLI LJUDJE NA OTOKE TiHEGA OCEANA Thora Heyerdahla je zanimalo, kakšna je b la omika nekdanjih prebivalcev in odkod 10 p. išli na otok sredi oceana. Na svoji prv.i odpiavi je ugotovil, da so bili polinezijski otoki poieljeni iz Južne Amerike. Na zahodnih obalah Južne Amerike ip v Andskem gorovju je živelo še pred prihodom Inkov skrivnostno belo ljudstvo, ki je bilo visoko om kano ter je klesalo prav take kipe, kakor jih je pa) i ua Velikonočnem otoku. Toda Inki so to ljuds vo sko-i a j iztrebili, os.anke pa asimilirali. Vendar se je nekaterim skupinam praprebivalcev posrečilo, da so se na splavih rešili pa Ocean. Morski tok j h je odnesel do Polinezijskih otokov, kjer so .se izkrcali in ustanovili nove naselbine. Prve čase so živeli tako, kot so bili vajeni v Južni Ameriki, počasi pa so pozabljali na svojo prvotno domovino in njeno omiko ter postajali vedno bolj divji. S tem si je tud1' razlagati, da so v davnini še znali klesati ogrompe kipe in jih postavljati brez posebnih tehničnih sredstev, v zadnjih stoletjih pa so to čisto pozabili. Le še kaka pravljica, ki jo znajo stari ljudje, spominja na njihovo zanimivo preteklost. Znanstveniki so Se doslej precej pričkali o izvoru in starosti oriaškth k -pov pa Velikonočnem otoku in še na nekateiih drugih polinezijskih otočjih ter o temi. kdo jih je izklesal. To uganko je zdaj rešil Thor Heyerdahl. On in trije ameriški profesorji, ki so bili z njim, so p-.eživeli leto dni na otoku. Vsepov od so kopali in našli dokaze, da je bil poseljen že pred 1500 leti in da so morali biti že takratni prebivalci pr e ej kulturni. To odkritje je za znanost čisto novo ker so bili arheologi in zemljepisci doslej prepričani, da so prišli prvi ljudje na Velikonočni otok šele pred kakimi pet sto leti. KAKO SO VZDIGOVALI OGROMNE KIPE Doslej je bila tudi vel ka uganka, kako so m gl' nekdanji prebivalci brez prave tehnike postaviti pokonci kipe, ki so visoki do 20 metrov in do 30 ton težki. Ihor Hcyerdahl, ki ima poseben dar, da zrna* izvleči iz starih Polinezijcev njihove skrivnosti in izluščiti Iz pripovedk re-nično jedro, pa je odkril CARLO LEVI V TRSTU V prvi polovici tega tedna je bil pia obisku v Trstu slavpi italijanski pisži e j Carlo Levi, ki je znap tudi kot odličen slikar. ,V Trslu ima precej prijateljev. Napravil je tudi Izlet na Repentabor, kjer je pokusil nekaj kiaških dob:ot in izrazil vse priznanje našemu »teranu«. V Ljubljani je izšel pred nekaj leti v sloven kem prevodu njegov roman »Kristus se je ustavil v Ebo-liju«. Te dni je dobil Carlo Levi fiajpamembneso italijansko nagrado »Viareggio« za knjigo »Besede so kamini«, ki je izšla lani. Pred k a'kini pa je objavil novo knjigo »Bodočnost ima starinsko sr e«, v kateri popisuje vtise s svojega nedavnega obiska v Sovjetski zvezi. tudi to. Na splošno začudenje znanstvenega sveta je povedal časnikarjem v Oslu, da so on in njegovi spremljevalci brez vseh modernih tehničnih sredstev tudi postavili tak kip pokonci. Ogrom-p kip, ki js še ležal v kamnolomu, so po velikem trudu s pomočjo d.evesnih deibel za nekaj centimetrov privzdignili, nato pa ga podloži.i s kamenjem in peskom. Polem so iponovili isito na drugi strani. Tako so Izmenoma privzdigovali k'p in podlagali pod njega kamenje in pesek, tako dolgo, da so ga dobi'i v višino kamsn’tesa podstavka, na katerega so ga hoteli postaviti. Ko so ga imeli na podstavku, so ga z istim postopkom privzdigovali iiamo na enem koncu, dokler ni stal pokonci. Vsa stvar je bila torej zelo preprosta, obenem pa iznajdljiva. Vendar doslej še nikomur ni prišla ta misel, čeprav si je veiiko učenjakov ub jalo g’a-vo s tem problemom. ITALIJANSKA POVEST O SLOVENIJI MED VOJNO Znana velika milanski za'ožba Feltrinelli je izdala pred kratkiim v svoji zbliki cenenih knj g pc-vest »La tasia di Novach« (D.m Novakovih), ki jo je napisal Mario Terrosi. Knjiga ima 180 strani manjšega formata. Napisana je y obliki spominov ita'i-japskega vojaka — avtorja samega —. ki je v letih 1941 in 1942 sodeloval v italijansk h pogonih na slovenske partizane. Pisatelj pa je bil proiifaš st in tako je razumljivo ,da je napisal knjigo z pakonje-n ostjo do Slovencev, kar dokazuje že naslov. Don? Novakovih v Ja šah pii L ubljari je bil namreč eden izmed tistih s'overskih domov, kjer je p sa elj lahko pozabil, da je na sovražni zemlji, ker je lahko pozabil na vso umetno povzročepo sovraštvo in se počutil samo človeka. Zgodba pi kaj posebnega, ker opisuje samo pc>-dobe in doživljaje v zvezd z vojno, zanimivi pa so opisi spopadov in življenja v italijanski vojski v zasedeni Sloveniji ter razmerja med italijanskimi vojaki in Slovenskimi dom- čir i. Medi drugm daje lepo priznanje slovenskim dekletom, ki so ohranila svoj ponos pred tujci in sovražniki. Pisatelj je bil rojen V Sinalungi pri Sieni, živti pa v Girossetu ter je po poklicu črkostavec. Doslej je objavil razne novele. O samopremagovanju Ko slišijo mladi ljudje govoriti o samopremago* .vanju ,jim postanie v duši pusto in se zdolgočaseno namrdnejo. Beseda jim vzbuja občutek, ki ga ima človek, če žejen leži ob svežem studencu, a ne sme iz njega piti. Le z leti in malo po malem spoznajo in prizi ajo resnico, da bi ljudje lahko živeli brez že eznic, b.ez elektrike in telefona, a nikakor ne brez samoprema-govanja. Kdor namreč dela, kar se mu trenutno ;dju' bi, ter brez ozira na bližnjega daje duška vsaki svoji nevolji ip razdraženosti, p ihaja psizogibno v nenehne spore ini prepire, tako da se ga ljudje kmalu naveličajo ter se odmikajo njegovi družbi. Ce bi bili vsd taki, bi se človeška diužba spremenila v trop prepirljivcev in bi bilo s eherno mirno sožitje nemogoče. Namesto da drug drugega prenašajo in sodelujejo, bi se ljudje jrav Jona u raztepli spe narazen in človeška diužba bi razpadla. Človek, ki se ne zna premagovati, pa ne postane le neznosen drugim, temveč v prvi vrsli samemu sebi — škoduje. t Vsak mlad človek si na primer želi imeti pravega prijatelja. Ta ali oni rošolec mu posebno ugaja in bi ga rad priklenil nase. Kako naj to doseže? S tem, da mu z dejanji dokaže, da ga ima rad, da mu v potrebi pomaga, večkrat pa zadostuje, da mu naredi le majhno usluigo, pa si že pridobi njegovo naklonjenost. Odstopi mu recimo svojo južno 'ali mu kaj drugega daru:e. Da mu južino, a za to pridobi njegovo naklonjenost. Toda večkrat je poh ep po jedi močnejši in za*o tega ne stori. Ker ni imel dovolj moči, da bi premagal samega seh“, je postala navadna južina ovira, da si ni skužal pridobiti KULTURNE VESTI V idiličnem mestecu Claut pod Dolomiti so ime- li te dpi Furlani svoj folkkirni praznik z nastopom pevskih zborov; in plesnih skupin. Podelili so tudi iiterame nagrade za n°ve povesti v furlanskem jeziku. Slovesnost je o ganiziralo Furlansko jezikoslovno društvo, ki goji .furlansko narodno zavest in slovstvo in ki je priredilo ob tej priložnosti svoj 31. kongres. * * * Znani avs rijski naravoslovec pater dr. Martin Gusinde je odkril v notrapjorti Nove Gvineje, v S hraderjevem gorovju, pleme pritlikavcev, za k -tere svet doslej ni vedel. Pleme šteje okrog 3.500 duš. Odrasli so visoki povprečno po 146 centimetrov. * * * V Postojni bodo praznovali od 3. do 10. oktobra »Muzejski teden«. Priredili bodo' razstavo arheoloških predmetov, ki so jih našli v Postojni ip okolici, ter vsega grad'va, ki se napada na skladatelja Miroslava Vilharja. Imeli bodo tudi več predavanj o zgodovini Pos‘ojne in več kultur ih prireditev. * * * »Koledar prosvetnih delavc: v« za leto 1956/57 je izšel v Ljubljani. Uredil ga je A Širok. Ima 208 str. • * * To poletje je minilo dvajset Ut, odkar so španski fašisti ustrelili največjega modernega španskega pesnika Federica Garcio Lorca. Lorcov g;ob je v b ižini vasi Viznar v okolici Granade, a na njemi ni znamenja. • • * Razstava knjižnih ilustra ij slikarja Bogdana Groma k delom nekaterih amer ških mladink h p -sateljev kroži po Italiii in je zaporedno na ogled na vseh sedežih UtSIIS-a. To je lepo priznanje za prose-škega rojaka. * * * Ljubljanska Drama bo odprla svo'o novo sezono s Cankarjevim »Pohujšanjem, v dolni Sentflorjan-sk«. Premiera bo sredi oktobra. * * * Obstoja upanje, da bodo letošnjo sezono slovenske organizacije v Trstu spet lahko prirejale svoje kulturne prireditve v Avditoriju v ulici Teatro Romano. LOJZE SPACAL SPET NAGRAJEN Letošnje leto je prineslo slikarju Lojzetu Spacalu lepa zadoščenja. Te dni je dobiil namreč že tret o umetnostno nagrado. V Miljah so v nedel;o odprli veliko razstavo Italijan ke grafike, na kateri razstavlja svoja dela okrog 70 umetnikov. Glavni nagradi je prisodilo razsodišče Lojzetu Spacalu in slikarju Borgonzoniju iz Bo'ogne. prijatelja. Za mnoge ljudi je pa najtežja stvar na svetu držati v oblasti svoj jezik. Nekdo pove nekaj prijatelju ter ga prosi, naj drži to strogo zase. Ta sveto obljublja ,da ne b> nikomur o stvari črhnil. Toda že isti večer ga vidiš, kako šušlja na uho bratu ter ga zaklinja: »Zaboga, da tega nikomur pe poveš!« Toda brat ima spet prijate ja, kateremu lahko »zaupa« ter mu vse pove, zaklinjajoč ga, naj drži to strogo zase«. In tako se stvar, ki bi morala ostati tajna, širi in o njej. čivkajo že vrabci na strehi. Ko pride zadeva na uho prizadetemu, je kajpada globoko užaljen. Ima občutek, kot da bi ga kdo udaril v srce. »Kot sem gotov, da sonce vsako jutro izide,« si pravi, »sem bil prepričan, da bo moj prijatelj molčal o tem, kar sem mu zaupal. Toda, kakor vidim, sem imel opravka s človekom ,pa katerega se ne morem zanesti. Ce se v tej stvari ni znal premagati, nanj tudi v drugih rečeh ne morem zidati. To ne more biti moj prijatelj!« In tako je šlo zavoljo blebetača, ki pe zna samega sebe premagati, prijateljstvo pa kose. Blebelarv-cu je sicer žal, a je prepozno. Kar je govoril, ne more več preklicati. Ko bodo ljudje zvedeli, kakžen človek je, mu nihče ne bo več hotel kaj zaupati in bo ostial popolnoma osamljen. Samopremagovanje pi torej le prazen in pust nauk, ki ga dajejo stare ši ljudje mladini, ampak je silno dragocena dohrina, je osnovni zakon, brez katerega bi ljudje ne mogli človeško in pošteno živeti drug poleg drugega. Vadi se torej pravočasno v samopremagovanju, če hočeš, da te bodo ljudje čislali in ti zaupali! Sicer boš pomilovanja vreden ~ revež. VZGOJNI! KOTIČEK GOSPODARSTVO Dobro vino v dobre sode! PLESNIVI SODI Če praznih sodov nismo dobro osušili in smo jih držali odprle na vlagi postanejo plesnivi. Vino doT ( /t DRUGO JUTRO JU JE NAŠLO ŠE VEDNO NAD PREPADOM,,, assaž DOBRO JUTRO, ) BRRR; ZMR- zvitorepec) 1>znilbom: -—nekaj MORA-VT^T VA STORITI;TU 1 > VENDAR NE - Ji' (MOREVA OSTATI c\>N] ^ bi"'/ • i/ *> a ZVITOREPEC SE JE ZAGOGAL NA DOLGI VRVI,.. NI JIMA PREOSTALO DRUGEGA ZAtELA STA KLICATI NA POMOČ... ...NENADOMA SE JE TRDO N 31 ZA PETAMI ODKRU-jgm^-«s>--- SILA PO' ^-^TOJEI, SEDAJ . UCA NE MOREVA NE NA-J NA POMOČ... UK tOMOOOg' GOTOVO JE STAR. IZKUŠEN hribola,. Me: i' .venci Fran je molčal. Le mišice okrog usten so se mu napele in vi-(lfilo se mu je, kalklo se premaguj e, da ne bi zavpil od notranje bolečine. Erna je čakala in, 'ker ni nič odgovoril, je viprašala: »Ali naj pokličemo policijo?« Tedaj je mož izustil trd »Ne«. Čez nekaj minut je zaječal: >‘Kaiko me je zaradi teh ljudi: — sram!« Erno je pretreslo, da je bridlko zajokala. Fran je zaslišal pridušeno hlipanje, odprl oči ter pogledal dekle. Pogled nanjo ga je ganil, njene solze so ga zdramile iz otopelosti. Obotavljaje se, je stegnil roko piroti njej. Erna jo je prijela in jo (krepko stisnila. J’ran je občutil, kot da mu jo »tiska dober, zvest tovariš. »Vi morate proč od tu — takoj in na skrivaj. Nekaj časa mo-rate zginiti, da se Vam vrne zdravje.« Čez hip se je domislila: »linam prijateljico iz šolskih let, gospod doktor. Njen oče je predstojnik zdravilišča, ne daleč od tu. Če mu vse razložim, Vas bo gotovo sprejel v zavod.« Fran je priprl oči, nato je prikimal: »To je treba premisliti. Odločil bi se za to samo pod' pogojem, da bi me Vi, sestra, spremi- li tja. Tudi bolničar naj gre z nami. Pišite svoji prijateljici. V«e stroške prevzamem jaz.« Se isti večer je Fran zvedel, da je Erna nečalkinja njegovega pravnega zastopnika odvetnika Rikeja. Zdaj je pričel razmišljati. »Vaš stric nam bo pomagal.« Erna se je oddahnila. Opazila je, da je Frana popolnoma prevzela misel na rešitev iz te ječe. Čez eno uro sta si hila oba edina, kaj bo treba storiti. Se isto noč je Erna napisala dvoje dolgih pisem, eno prijateljici, drugo pa stricu v mesto. * * * Karel Ronald je bil pri telefonu. Gospa Marta mu je odgovarjala. Erna se je slučajno mudila v isti sobi in je zadovoljno ugotovila, da ni gospa Marta niti slutila za njene obiske v skrivni sobi. G osipa je po telefonu sporočala samo najnujnejše. Erna se je pa mislila: »Če bi ti vse vedela . . .!« Dekle se je tiho smejalo, ko je gospa Marta govorila: »Slabo, famt moj, slabo. Sem prav v skrbeh. Da, vsak dan je bilo slabše. Kdaj hoš prišel? V četrtek ob isti uri? Prav... da. Na svidenje, Karel!« Erni se je srce kar krčilo, ko je pomislila, da je stara, dobra gospa igrača v rokah svojega sina. V četrtek bo torej zdravnik tu. Še dva dneva in dve noči sta na razpolago za beg. Vse do potankosti je že premislila; vsakdo je vedel, kaj mora storiti. Tudi odgovor od prijateljice za sprejem TEDENSKI KOLEDARČEK 9. septembra', niedelja: Peter KI., Vsemir 10. septembra, ponedeljek: Nikolaj, Rakita 11. septembra, torek: Prot. in Hija-cint, Milan 12. septembra, sreda: Macedonij. Večedrag 13. septembra, četrtek: Notbu ga, Zremil 14. septembra, petek: M-atern j, Znanoslav 15. septembra, sobota: Nikomed, Svogoj VALUTA — TUJ DENAR Dne 5. septembra si 'ameriški dolar avstrijski šiling 100 francoskih frankov 100 dinarjev funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil ioz. dal za: 627—629 lir 23.25—24,25 Ilir 145—150 lir 90—95 lir 156,—1620 lir 146,50—147,50 lir 18—20 Mr 146.25—147 lir 716—718 lir 4950—5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 9. septembra ob: 9 00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in- naš čas; 12,00 Oddaja za najmla.še; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Čajkovski: Labodje jezero, balet; 20.30 Monteverdi: Or ej, opera v 5 dejanjih. Ponedeljek, 10. septembra ob: 18 30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Zenski kvartet Večernica; 22.00 Jz italijanske književnost in ume -nosti. Torek, 11. septembra ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20 30 Zbor iz Koroške; 21.00 Radijski oder — Gomez Duarte R berio: Sestri iz Segovie, isra- v 3 dejanjih, natp večerne melodije. Sreda, 12. reptembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Iz s’ovenske književnosti in umetnosti. Ge'rte k, 13. septembra ob: 12 55 Kmečki kvartet iz Doline; 18.33 Koncert sopranistke Anite Meže; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 De Ealla: Triogel-nik, balet. Petek, 14. septembra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Kon ert pianista Darka I ukiča; 18.30 Z začarane poh.e; 19.15 Radijska un verza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22 00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 15. septembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 16.00 Sobotna novela; 16 j 5 Domači odmevi; 16.40 Koncert orkestra Carla Pacchiorija; 19 15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Teden v Italiji; 21.45 Parada lahkih orkestrov. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 287: Je li kaji resnice na tem, da na Japonskem »vrtnarijo« brez zemlje, to je, da gojijo povrtnino kar yj loncih samo s kemičnimi raztopinami? Odgovor: Vzgajanje rastlin, predvsEtni povrtnine in cvetlic v posodah brez zemlje, se vedno bolj širi ne samo na Japonskem, temveč tudi v Indiji, v Južni Afriki, v Evropi pa predvsem na Angleškem O tem je nastala že cela literatura in se razvija posebna veda. Tak način vzgajanja rastlin je dar. e zato mogoč, ker je veda dognala, kaj lias lina potrebuje za svoj razvoj, in ker kemija omogoča, da damo rastlini vse, kar potrebuje. Najprej so vzgajal rastline v vodi, v kateri so raztopili vse snovi, potrebne rastlini. Danes rabijo za podlago pesek in grušč ali neko umetno snov, ki se imenuje »vermi-kolit«. Na tej, podlagi rastlina razvije korenine, s katerimi prevzema porebne redilne snovi iz pos b ne raztopine .Za različne vrste rastlin so tudi redilne raztopine različne. Do sedaj doseženi uspehi so Več kot zadovo jivi, a postopek :