ALUMINIJ
Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo MAJ 2018
5
Naslovnica: Motivacijske besede s srečanja s predsednikom uprave Taluma
Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d.,  Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo,
telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si.
Izhaja mesečno v nakladi 2400 izvodov.
Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič, članica, Lilijana Ditrih, članica, Gregor Jurko, član.
Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak
Prelom, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Iz vsebine
4
5
7
8
9
11
12
14
17
21
22
24
25
26
28
29
30
31
Turbulentno dogajanje na trgu
Razvoj naprednih materialov za litje aluminija
Nadgradimo procese
Proizvodne kapacitete v PE Rondelice v celoti zasedene
Specialist za izsekovanje
Brez vhodnih surovin ni končnega izdelka
Ali bo globalna avtomobilnost (kmalu) električna?
O Talumovih piramidah in krstu novincev
Kot otrok sem se naučil sprejemati različnost
E-obrazec za naročanje obiskov
Pred junijskim certificiranjem novega sistema ravnanja z okoljem
Uspeh poganja strast
Projekt NAPREJ – zdravo in aktivno v prihodnost
Glasba pod zvezdami
Predstavljamo krvodajalce
Kegljaška sobota
Obisk sindikalnih predstavnikov iz jeklarne Acroni
Strast
Križanka
RIŠEMO IN PIŠEMO 2    18
“Nekaj ugrizov sadja na dan odžene vse bolezni stran.”
V četrtek, 24. maja, ob 16.30 uri, 
se bomo otroci in starši zabavali ter spoznavali zdrave sadne vitamine na
Dobimo se v parku pri upravni stavbi. V primeru slabega vremena bo dogodek potekal 
v Športni dvorani Kidričevo. Pripravili smo zabavne igre za majhne in velike, 
ki jih bomo zaokrožili z okusnim sadnim sladkanjem.
SADNEM KARNEVALU
8
9 11 14
17 22
22 26
28 28
30 31
Vsi smo obiskovali šolo. Nad nekaterimi učitelji ali profesorji smo bili bolj navdušeni, nad drugimi 
manj. Tisti, ki so nam snov znali razložiti na zanimiv način, so bili v razredu med bolj priljubljeni-
mi. Najmanj priljubljeni pa so bili predavatelji, ki so snov podajali tako, da so jo prebirali iz knjig. 
Živ dolgčas. 
Podobno zgodbo lahko prepoznamo tudi v podjetju. Nekateri vodje imajo poleg znanj in stro-
kovnosti še tisto nekaj več, kar je težko opisati z nekaj besedami. Morda je to posebna karizma, 
zaupanje, ki ga vlivajo drugim, poseben inovativen način, na katerega predstavijo problematiko in 
rešitve, sposobnost vživeti se v sočloveka, socialni čut, sposobnost, da na videz zapletene stvari 
poenostavijo ipd. Skupek naštetih in še drugih pozitivnih osebnostnih lastnosti pripravi ljudi, da 
takšnemu človeku sledijo. In prav to je namen, ki ga vodja želi doseči. 
Osebno sem vedno znova navdušena nad zanimivo retoriko, s katero svoje sodelavce nagovarja 
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma. Sodelavci, ki smo se aprila udeležili letnega srečanja s 
predsednikom, smo si ogledali zadnje sekunde EuroBasketa 2017 – zadnjo tekmo med Slovenijo 
in Srbijo, na kateri so naši košarkarji osvojili naslov evropskih prvakov. 
Citat s tekme – tekmo komentira športni komentator Peter Vilfan: 
(www.youtube.com/watch?v=oAbiD3DAw_g)
»… Slovenija je evropski prvak! ... Naši fantje so pokazali srce, pokazali so moč, željo, znanje … 
ponos, da nosijo slovenski dres in da zastopajo Slovenijo na tem evropskem prvenstvu … Igor 
Kokoškov, ta strateški genij, si je drznil odigrati tekmo brez Gorana Dragiča … Naši so tekmo 
kljub temu na koncu dobili … To je reprezentanca, ki je od prvega dne priprav vedela, kaj hoče, 
vedela, zakaj trenira in zakaj počne to in ono … in potem so seveda v velikem slogu prišli do te 
devete zaporedne zmage in naslova evropskega prvaka! ...«   
To je le nekaj močnih besed, ki jih je izrekel Peter Vilfan v žaru zmage, zgodbo zase pa so govorili 
tudi navijači, ki so navdušeno pozdravljali naše junake, ter vsi drugi, ki smo tekmo spremljali prek 
TV ekranov. 
Ta močan čustveni moment je predsednik uprave uporabil v svoji predstavitvi, da bi v njem pre-
poznali tiste »mehke« gradnike, ki so neotipljivi in jih večkrat ni mogoče izmeriti in ovrednotiti, so 
pa izjemno pomembni za uspeh. Šel je še korak naprej in sodelujoče pozval, da razmislimo o teh 
»mehkih« gradnikih in jih skupaj zapišemo. Kaj vse smo sodelavci izpostavili, si lahko preberete 
na naslovnici časopisa. Verjamem, da se vas je apel, ki ga je želel predsednik sporočiti avditoriju, 
dotaknil!
V prihodnosti nas čaka menjava generacij in s tem posledično prenos znanj in izkušenj na 
mlajše sodelavce. Če bomo želeli to našo nalogo čim bolje opraviti, bomo morali znanje 
prenesti na svež, inovativen, zanimiv in enostaven način.
Aleksandra Jelušič
urednica časopisa
UVODNIK
Tudi pri prenosu znanj smo lahko inovativni 
Vaja dela mojstra, 
če mojster dela vajo.
ALUMINIJ številka 5, stran  4
Turbulentno dogajanje na trgu 
UPRAVA
UPRAVA  
 
Daniel Lačen  
 
Turbulentno dogajanje na trgu  
 
Dogajanje na trgu aluminija je v zadnjem obdobju izredno dinamično. Če je v minulih dveh 
tednih cena tone aluminija zrasla za več kot 30 odstotkov, na 2.600 USD/t, je npr. v zadnjih 
petih dneh že padla na raven 2.200 USD/t, v času pisanja tega prispevka pa je spet narasla 
na 2.350 USD/t.  
 
Turbulentno dogajanje na trgu  
Razlogi za ta nihanja in negotovost na trgu so predvsem napovedani ukrepi ameriške vlade, 
in sicer: 
• uvedba carin za EU na jeklo in aluminij, ki je vnovič odložena do 1. junija, ter 
• ukrep proti Rusiji oziroma nekaterim podjetjem, med njimi Rusalu, zaradi česar je 
začelo prevladovati prepričanje o motenih oziroma prekinjenih dobavah aluminija iz 
Rusala in posledično o primanjkljaju aluminija na trgu; družba Rusal proizvede 
približno 7 odstotkov svetovne proizvodnje aluminija in proda približno 4 milijone ton 
aluminija, od tega približno 45 odstotkov v Evropo, kar pomeni 20 odstotkov 
evropskih potreb po aluminiju. 
V nadaljevanju so prikazane projekcije cene aluminija za leto 2018, če ameriški ukrepi (ne) 
bodo obveljali oziroma dogovor (ne) bo dosežen.   
 
Tabela: Projekcija cene aluminija na LME v USD/t 
 
Vir: CRU 
 
Zvišanje cen vhodnih surovin 
Visoka cena aluminija sicer ugodno vpliva na Talumovo poslovanje. Toda ob tem je treba 
pojasniti, da so se na trgu zaradi napovednih ukrepov zvišale tudi cene osnovnih surovin, 
glinice, petrolkoksa in katranske smole, ki jih je na trgu tudi teže kupiti. Družba Rusal je tudi 
največji dobavitelj glinice v Evropo in posledično se prej opisana negotovost prenaša na trg 
glinice. 
 
V Talumu obvladujemo cenovno tveganje ter padce in dvige cen na LME s sistemom 
obvladovanja cenovnih tveganj. Za zavarovanje pred nihanjem borzne cene uporabljamo 
Daniel Lačen, član uprave Taluma
Slika: Projekcija cene aluminija na LME v USD/t
Vir: CRU
Dogajanje na trgu aluminija je v zadnjem obdobju izredno dinamično. 
Če je v minulih dveh tednih cena tone aluminija zrasla za več kot 30 
odstotkov, na 2.600 USD/t, je npr. v zadnjih petih dneh že padla na 
raven 2.200 USD/t, v času pisanja tega prispevka pa je spet narasla na 
2.350 USD/t. 
Turbulentno dogajanje na trgu 
Razlogi za ta nihanja in negotovost na trgu so predvsem napovedani 
ukrepi ameriške vlade, in sicer:
• uvedba carin za EU na jeklo in aluminij, ki je vnovič odložena do 1. 
junija, ter
• ukrep proti Rusiji oziroma nekaterim podjetjem, med njimi Rusalu, 
zaradi česar je začelo prevladovati prepričanje o motenih oziroma 
prekinjenih dobavah aluminija iz Rusala in posledično o primanjklja-
ju aluminija na trgu; družba Rusal proizvede približno 7 odstotkov 
svetovne proizvodnje aluminija in proda približno 4 milijone ton alu-
minija, od tega približno 45 odstotkov v Evropo, kar pomeni 20 od-
stotkov evropskih potreb po aluminiju. V nadaljevanju so prikazane 
projekcije cene aluminija za leto 2018, če ameriški ukrepi (ne) bodo 
obveljali oziroma dogovor (ne) bo dosežen.  
Zvišanje cen vhodnih surovin
Visoka cena aluminija sicer ugodno vpliva na Talumovo poslovanje. 
Toda ob tem je treba pojasniti, da so se na trgu zaradi napovedanih  
ukrepov zvišale tudi cene osnovnih surovin, glinice, petrolkoksa in ka-
transke smole, ki jih je na trgu tudi teže kupiti. Družba Rusal je tudi 
največji dobavitelj glinice v Evropo in posledično se prej opisana nego-
tovost prenaša na trg glinice.
V Talumu obvladujemo cenovno tveganje ter padce in dvige cen na 
LME s sistemom obvladovanja cenovnih tveganj. Za zavarovanje pred 
nihanjem borzne cene uporabljamo terminske pogodbe, s katerimi za-
ALUMINIJ številka 5, stran  5
varujemo pogodbeno dogo-
vorjeno proizvodno premijo 
za posamezne programe – 
predvsem program rondelic 
–, ter terminske pogodbe za 
varovanje lastne cene elektro-
liznega aluminija. 
V obdobju od januarja do 
marca 2018 je skupina Talum 
ustvarila 96.039.918 EUR pri-
hodkov iz prodaje, ki so za 9 
odstotkov višji od planiranih 
za to obdobje. Vzrok za pre-
seganje načrtovanih postavk je 
v večjem fizičnem obsegu pro-
daje proizvodov iz aluminija 
za 8 odstotkov, pri čemer smo 
nadpovprečno rast fizičnega 
obsega dosegli pri proizvo-
dih z višjo dodano vrednostjo 
(rondelice, ulitki) ter pri livar-
skih zlitinah. Oskrba s surovi-
nami in materiali je v obdobju 
od januarja do marca 2018 
potekala skladno s planirano 
oskrbo in potrebami proizvo-
dnje. Na dan 31. marca 2018 je 
bilo v skupini Talum zaposle-
nih 1.436 delavcev.
Iz podatkov v skupinskem 
izkazu poslovnega izida za 
obdobje od januarja do mar-
ca 2018 ugotavljamo, da je 
skupina Talum ustvarila pozi-
tiven izid v absolutni vredno-
sti 1.030.653 EUR, kar je za 5 
odstotkov več, kot smo za to 
obdobje planirali.
Trenutne okoliščine na bor-
znih in surovinskih trgih na 
poslovanje prvega četrtletja 
še niso imele večjega vpli-
va, pričakovati pa jih je v 
drugem in tretjem četrtle-
tju. V Talumu tveganja, ki 
jih prinašajo trenutno zelo 
spremenljive in nepredvi-
dljive okoliščine v panogi, 
obvladujemo tako, da za-
gotavljamo nemoten su-
rovinski materialni tok za 
izpolnitev naših prodajnih 
obveznosti. p
STRATEŠKI RAZVOJ 
Dr. Stanislav Kores
Gregor Novak
V okviru projekta MARTINA sodelujemo tudi pri raziskavah in razvoju jekla za delo v vro-
čem in hladnem. Usmerjeni smo razvoj jekla za delo v vročem. Pri tem se jeklo uporablja za 
izdelavo orodij za litje aluminija v manj in bolj kompleksne oblike po različnih tehnologijah.
Napake in poškodbe na orodju 
Na orodjih za litje aluminija (gravitacijsko litje, nizkotlačno litje, visokotlačno litje) se pojavljajo 
napake in poškodbe, ki so nezaželene in ki se jim lahko izognemo s pravilno izbiro materiala in 
tehnologij obdelave. Poškodbe, ki nastanjajo na orodjih za litje aluminija, so različne razpoke za-
radi termičnega utrujanja, erozija, napetostne razpoke in masivni zlomi. Najpogostejša poškodba 
orodij so termične in napetostne razpoke.
Ključni dejavniki, ki vplivajo na lastnosti orodij  
 
Pri izdelavi orodja za litje aluminija so pomembne naslednje lastnosti jekla:
• trdota, 
• trdnost, 
• žilavost, 
• duktilnost* in 
• toplotna prevodnost.  
Zelo pomembna je tudi pravilna izbira materiala (npr. porazdelitev karbidov* v mikrostrukturi), 
tehnični vplivi, ki so bili prisotni pri litju ali valjanju, pravilna toplotna obdelava jekla, koncept 
hlajenja in ogrevanja ter sama konstrukcija orodja.
Razvoj naprednih materialov za litje aluminija
Toplotna obdelava
Konstrukcija
Izbira materiala
Tehnični vplivi taline
Koncept hlajenja / 
ogrevanja
ALUMINIJ številka 5, stran  6
Projekt razvoja jekla
Cilj projekta razvoja jekla za delo v vročem je:
• podaljšanje življenjske dobe orodja, 
• zmanjšanje dodatnih del na ulitkih (čiščenje ulitkov zaradi razpok), 
• skrajševanje cikla litja in
• posledično povečanje produktivnosti. 
Pri skrajševanju cikla litja je zelo pomembna toplotna prevodnost materiala, saj želimo, da se toplota čim hitreje odvede iz orodja. 
Skupaj s proizvajalcem jekla, podjetjem Metal Ravne, smo se lotili razvoja jekla za delo v vročem, pri čemer želimo izboljšati toplotno prevodnost 
materiala. 
Toplotna prevodnost načeloma s temperaturo pada. Pri procesu litja pa želimo, da se toplotna prevodnost s temperaturo ohrani oziroma celo pove-
čuje. Prednost novorazvitega jekla je, da toplotna prevodnost s temperaturo raste. Z razvojno-raziskovalnimi aktivnostmi so bile izboljšane lastnosti 
jekla, ki povečujejo toplotno prevodnost tudi za 60 odstotkov. p
*Slovarček:
Duktilnost 
je lastnost materiala, da prenese plastično deformacijo, 
ne da bi se zlomil. Čim večjo deformacijo je material 
sposoben prenesti brez preloma zaradi krhkosti, tem 
bolj je duktilen.
Karbidi
so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi 
polkovinami (bor, silicij). 
Uporaba 3D tehnologije 
Pri izdelavi orodij za litje aluminija se zaradi določenih speci-
fičnih zahtev in kompleksnosti ulitkov vedno bolj uporabljajo 
tudi 3D dodajalne tehnologije. Napredna orodja za litje aluminija 
morajo dosegati boljšo obrabno obstojnost, toplotno obstoj-
nost, strukturno trdnost, omogočati morajo uporabo senzorjev 
ter termično upravljanje. Litje kompleksnih oblik in izdelava 
kompleksnih orodij omogoča uporaba 3D tiska, in to tako za 
izdelavo hladilnih kanalov za specifične lastnosti ulitkov kot tudi 
za izdelavo gravur za kompleksnejše oblike. Seveda je na tem po-
dročju še marsikaj neznanega in neraziskanega, zato sodelujemo 
na javnem razpisu za spodbujanje razvojno-raziskovalnih pro-
jektov s konzorcijem, kjer se bomo seznanili s 3D dodajalnimi 
tehnologijami za uporabo v orodjarstvu.
ALUMINIJ številka 5, stran  7
Učinkovitejši in produktivnejši 
Namen vseh teh sprememb je olajšati delo in sočasno izboljšati njegovo 
učinkovitost, navzven pa izboljšati odzivnost in konkurenčnost podjetja. 
Digitalizacija torej ne pomeni nič drugega kot povezati naprave in stroje, 
ki so v procesu, z ljudmi s pomočjo sodobnih tehnologij, ki so nam na 
razpolago, da bomo učinkovitejši in produktivnejši. 
Prepoznati izzive v okolju, v katerem delujemo 
Ozrite se po svojem delovnem okolju in razmislite, kako bi lahko nad-
gradili procese s pomočjo digitalne tehnologije. Ali bi lahko na primer 
podaljšali življenjsko dobo nekega stroja, če bi ga opremili s senzorji, 
ki bi opozarjali na obrabo oziroma dotrajanost? Bi lahko bolje obdelali 
naročila ali optimizirali logistiko z uporabo specializirane programske 
opreme? Kako bi se lahko interaktivno povezali s poslovnimi partnerji 
in dobavitelji? Ali lahko povežemo procese v dveh ločenih, a soodvisnih 
delovnih okoljih, da izboljšamo učinkovitost obeh? Ali bi se lahko izo-
braževali prek spletne aplikacije?
Sodelujte v natečaju! 
Če se vam utrne ideja, vas vabimo k sodelovanju v natečaju Upam si! 
Svoj predlog lahko letos oddate po dveh kanalih: na obrazcu ali s spletno 
prijavo na Talumovem intranetu. Na intranetu je povezava do obrazca, 
pri čemer ne smete pozabiti v nabiralnik, označen z logotipom Upam si!, 
oddati listka s šifro, ki ste si jo ob prijavi izmislili. p
Nadgradimo procese
S pomočjo sodobne tehnologije povežimo naprave in stroje v procesih z ljudmi, da bomo učinkovitejši in produktivnejši – tako 
bi lahko na kratko predstavili temo letošnjega natečaja Upam si! 
Letošnji natečaj je posvečen digitalizaciji, ki je pomemben del Talumove strategije za obdobje med letoma 2018 in 2021. 
TOMAŽ KVAS 
VESNA KOŠIR 
INOVATIVNOST
Natečaj poteka od 1. maja do 30. junija. Kot vsako 
leto sodelujoče čakajo nagrade. Upajmo si!
Kaj je digitalizacija?
Podrobneje o tem, kaj je digitalizacija, pišemo v časopisu 
Aluminij že dalj časa, a si vseeno oglejmo kratko, poeno-
stavljeno definicijo: gre za spremembo vseh procesov v 
podjetju (od proizvodnih do organizacijskih) s pomočjo 
najnovejših digitalnih tehnologij. Mednje sodijo avtoma-
tizacija (npr. roboti, senzorika), internet stvari, mobilne 
aplikacije, storitve v oblaku, oddaljeni dostop do delov-
nega mesta, virtualna resničnost, samodejno zbiranje ve-
like količine podatkov za poslovno analitiko, oddaljeno 
upravljanje procesov, elektronsko poslovanje s stranka-
mi in še bi lahko naštevali. V prihodnosti se nam obetajo 
stvari, ki so še desetletje nazaj sodile v domeno znanstve-
ne fantastike, kot sta proizvodnja in upravljanje, podprta 
s strojnim učenjem in umetno inteligenco. 
ALUMINIJ številka 5, stran  8
Pomen tradicije 
V Evropi je osem proizvajalcev aluminijastih rondelic, ki imajo podob-
no kot Talum več kot 30-letno tradicijo pri proizvodnji ozkega traku in 
rondelic. Tradicija in z njo povezane izkušnje so pri tako kompleksnih 
proizvodnih procesih zelo pomembne. Trenutno pokriva Talum 20 od-
stotkov potreb po rondelicah na trgih EU in širše, v določenih skupinah 
rondelic pa še znatno več.
Povečanje dnevne proizvodnje
Povečano povpraševanje po rondelicah traja že skoraj leto dni. V za-
dnjem letu nam je uspelo dnevno proizvodnjo rondelic postopoma po-
večati s 100 na 115 ton na dan, s čimer so postale proizvodne kapacitete 
na skoraj vseh proizvodnih operacijah v celoti zasedene.
Preseganje plana 
Dosežena proizvodnja in prodaja rondelic v obdobju od januarja do 
aprila 2018 kaže, da presegamo plan za 8 odstotkov oziroma da bi lahko 
ob nadaljevanju takšnega trenda do konca leta 2018 prodali 38 tisoč ton 
rondelic.
Strategija razvoja do leta 2022
Povečano povpraševanje po Talumovih rondelicah pa po naši oceni ni 
povezano samo s povečano porabo v Evropi in širše, ampak tudi z vse-
mi našimi prodajnimi in razvojnimi aktivnostmi, ki smo jih sistematično 
izvajali v zadnjih letih. V mislih imam predvsem povečano prodajo ron-
delic na novih trgih in pri novih kupcih ter uvajanje novih zlitin in novih 
dimenzij rondelic. Situacija na trgih, na katerih smo prisotni, kaže na to, 
da bi lahko v tem trenutku prodali še več, zato smo v strategiji razvoja 
do leta 2022 predvideli vse potrebne investicije, ki bodo omogočile na-
daljnjo rast in razvoj tovarne rondelic v Talumu.
Proizvodne kapacitete v 
PE Rondelice v celoti zasedene
Talum je v letu 2017 s proizvodnjo in prodajo 36 tisoč ton rondelic 
postal največji proizvajalec rondelic v Evropi. 
TOMAŽ GODICELJ
FOTO: TOMAŽ GODICELJ  
PE RONDELICE 
Gradnja nove transformatorske postaje TP 11 je v polnem teku.
Povpraševanje po novih so-
delavcih 
Investicije v povečevanje proizvo-
dnih kapacitet pa niso edini izziv, 
s katerim smo in bomo soočeni v 
naslednjem obdobju. Za ohrani-
tev obstoječe ravni proizvodnje 
in nadaljnje rasti bomo v proizvo-
dnji kmalu potrebovali kar nekaj 
dodatnih sodelavcev. Potencialnih 
sodelavcev z ustrezno izobrazbo 
za delo v kovinskopredelovalni 
industriji pa je na trgu delovne sile 
trenutno zelo malo oziroma jih 
skoraj ni. p
Ob tej priložnosti bi se vsem, 
ki neposredno ali posredno 
sodelujete v procesu izdelave 
rondelic, zahvalil za vaš prispe-
vek k doseženim rezultatom.
ALUMINIJ številka 5, stran  9
MOJ DELOVNI DAN
Specialist za izsekovanje
V podjetju Talum sem zaposlen že 17 let, ves čas v poslovni 
enoti Rondelice, kjer sem začel kot operater I pri izsekovanju 
rondic. Zadnja štiri leta sem vodja izsekovalnega dela, opra-
vljam naloge operaterja specialista.
Izsekovanje ali po domače štancanje je operacija, ki sledi litju 
ozkega traku. V naši hali imamo dve liniji za litje ozkega traku. 
Na obeh linijah sočasno lijemo in navijamo približno 920 kg 
težke kolute različnih kakovosti in debelin. Ker imajo koluti po 
hladnem valjanju približno 80 °C, niso primerni za izsekova-
nje, zato gredo najprej na ohlajanje v sosednji prostor. Šele ko 
temperatura pade pod 35 °C, ga prevzamemo v izsekovanje, 
izbira ustreznega koluta pa je razvidna iz delovnega naloga. 
Vsak kolut je opremljen s podatki o teži, številki šarže, kakovo-
sti, debelini traku, številki delovnega naloga. 
Za izsekovanje rondic in rondel iz kolutov ozkega traku upo-
rabljamo šest visoko zmogljivih in natančnih izsekovalnih 
naprav, od tega se jih pet uporablja za izsekovanje rondelic, 
ena pa je namenjena za izsekovanje večjih rondel. Izsekovalna 
orodja izdelujemo v lastni orodjarni, ki spada pod okrilje druž-
be Talum Servis in inženiring.
Rondice so po izsekovanju mastne in takšne niso primerne za 
kupca, zato gredo v žarjenje, kjer v prvi fazi izgori mazalno 
olje, v drugi fazi pa se spremenijo mehanske lastnosti, kar kup-
cu olajša predelavo. Tej fazi sledi še površinska obdelava (pe-
skanje, vibriranje, bobnanje), nato pa pakiranje in skladiščenje 
rondic glede na zahteve kupca.
Postopek izsekovanja rondic se začne s prevzemom koluta. 
Kolut nastavimo na vreteno, ki je z valjčno progo povezan z 
napravo za izsekovanje. Na vretenu sta vedno obešena dva ko-
luta, saj je tako menjava kolutov hitrejša. Izsekovanje poteka 
pri veliki hitrosti, ki je odvisna od debeline traku, sile udarca, 
dolžine hoda in orodja, v povprečju pa naprave izsekujejo ron-
dice s približno 500 udarci na minuto. V eni izmeni izsekamo 
od 10 do 15 kolutov traku, odvisno od premera in debeline 
rondelice. Naprava sama zazna začetek in konec traku in takrat 
rondice avtomatsko izloči. Prav tako lahko s senzorji zaznamo, 
ali je trak kje poškodovan. Tudi v tem primeru rondice avto-
GREGOR JURKO
FOTO: STANKO KOZEL
Milan Kampoš, PE Rondelice
ALUMINIJ številka 5, stran  10
matsko izločimo, del odgovornosti pa nosi tudi operater, ki lahko prekine izsekovanje. Operater prav tako 
preverja dimenzijsko ustreznost izsekanih rondic, ki se preverja vsaj trikrat na posamezni kolut, obvezno 
pa na začetku ob menjavi koluta ali orodja.
Če pride do dimenzijskega odstopanja, gre orodje na brušenje, sicer pa vsako orodje preventivno brusimo 
po približno 1 milijon udarcih. Menjava orodja poteka precej hitro, ta čas smo skrajšali na približno 15 mi-
nut. Glede na hitro rast proizvodnje so časi menjave kolutov, orodja in odvoza polnih palet zelo pomemb-
ni. Delo izvajamo v štirih izmenah, v eni izmeni je 11 ljudi. Vsaka izsekovalna naprava ima enega operaterja 
in pomočnika, ki streže dve štanci naenkrat. Izsekane rondice padajo v kovinski zaboj, zlaganje kovinskih 
zabojev na palete pa poteka avtomatsko z roboti. Pri rondelah je zlaganje ročno in zato precej naporno, saj 
je treba prestaviti kar nekaj ton v eni izmeni.
Moj delovni dan se začne zjutraj, ko z vodjo izmene pregledava delovne naloge in naročila, ki jih razdelimo 
na izsekovalne naprave glede na plan. Časa za koordinacijo ni veliko, saj sledi delo na štancah, operater in 
pomočniki pa si med seboj razdelijo delo, tako da je čim manj zastojev. Glede na rast proizvodnje je delo 
precej zahtevno, saj je treba narediti vedno več v vedno krajšem času. Po službi se zato najraje sproščam v 
naravi, s športom in v krogu družine. p
Milan Kampoš
ALUMINIJ številka 5, stran  11
Petrolkoks
Petrolkoks je najpomembnejša surovina za proizvodnjo ogljikovih ano-
dnih blokov. Proizvodnja koksa poteka s procesom rafinerije nafte, pri 
katerem se pridobiva »zeleni« koks, tj. surovi koks, ki se še pred dobavo 
ustrezno skalcinira.
Skalciniran petrolkoks se dobavlja v zrnati obliki, z zrni maksimalne-
ga premera do 30 mm. Naša dolgoletna glavna dobavitelja sta OMV 
(Nemčija) in Elsid (Romunija). 
Skladišče koksa je stičišče proizvodnje in zunanjih dobaviteljev tega ma-
teriala. Zaradi več vrst koksa, ki jih v določenem razmerju z drugimi 
surovinami uporabljamo pri proizvodnji anod, sta zelo pomembna or-
ganizacija dela in dosledno upoštevanje pravil.
Dobava poteka izključno v razsuti obliki s tovornjaki ali vagoni, ki mo-
rajo biti pokriti, da je material zaščiten pred vlago in drugimi atmos-
ferskimi vplivi. Pred polnjenjem mora biti vagon oziroma tovornjak 
pregledan in očiščen. 
Označevanje koksa v razsutem stanju ni posebej opredeljeno, mora pa 
pošiljko spremljati dokumentacija. Dostavljen koks se skladišči v 13 be-
tonskih skladiščnih silosih. Posamezni silos ima kapaciteto 500 ton. Za 
uskladiščanje in vnos koksa v proizvodnjo se uporablja mostni žerjav z 
zajemalnimi kleščami.
Katranska smola
Katranska smola je osnovna surovina za proizvodnjo ogljikovih ano-
dnih blokov. Skladiščenje smole je proces, v katerem zagotovimo varen 
in neškodljiv pretok tekoče katranske smole iz avtocistern v ogrevane 
rezervoarje, od tam pa v proizvodni proces.
Glavna dobavitelja sta DEZA (Češka) in Rütgers (Nemčija).
Smolo dobavljajo s transportnimi avtocisternami v tekoči obliki, ogreta 
pa je na temperaturo 170–220 °C.
V anodni mešanici znaša količina petrolkoksa približno 65 odstotkov, 
katranske smole pa 15 odstotkov. Preostali delež (20 odstotkov) je po-
vratni ogljikov anodni material. p
Brez vhodnih surovin 
ni končnega izdelka
Surovine v DE Anode
V zadnjem času veliko govorimo in pišemo o vhodnih surovinah, 
katerih cena na nabavnem trgu zelo niha. Prav zaradi tega smo 
se odločili, da v nekaj naslednjih številkah časopisa Aluminij več 
pozornosti posvetimo surovinam. Tokrat smo se osredotočili na 
petrolkoks in katransko smolo, ki sta osnova za proizvodnjo anod, 
brez katerih ne bi bilo elektrolize in aluminija.  
EMILIJAN STRGAR
FOTO: EMILIJAN STRGAR  
SUROVINE
ALUMINIJ številka 5, stran  12
Vodilni Kitajska in Norveška
Vodilni državi na področju elektromobilnosti ostajata Kitajska in Nor-
veška. V kakšnem pogledu? Norveška dosega največji delež na novo 
registriranih e-avtomobilov glede na skupno število vseh na novo regi-
striranih vozil, in sicer rekordnih 47,9 odstotka. V absolutnem številu 
to pomeni 16.181 vozil. Podatki se nanašajo na prvo četrtino letošnjega 
leta. V istem obdobju lani je ta delež znašal 35,3 odstotka. Kitajska pred-
njači po absolutnem številu na novo registriranih e-avtomobilov. Teh 
je bilo v prvem četrtletju letos 142.445, to pa je porast v višini kar 154 
odstotkov glede na enako obdobje lani. Izraženo v deležu, sta to sicer 
skromna 2 odstotka e-avtomobilov v skupnem številu vseh na novo re-
gistriranih avtomobilov. Kot povzema izsledke svoje študije nemški in-
štitut CAM, je Norveška primer, kako hitro lahko pride do spremembe 
v pogonski tehnologiji pri uporabnikih vozil, in ocenjuje, da bo prodaja 
e-avtomobilov na pomembnih trgih bolj porasla po letu 2020. 
Pozitivna dinamika tudi na nemškem, tradicionalno močnem 
avtomobilskem trgu
Dinamika prodaje e-avtomobilov je živahna tudi na drugih trgih, vključ-
no z nemškim. Prav nemškim avtomobilskim proizvajalcem se je očita-
lo, da so pri e-mobilnosti prepočasni in da vztrajajo na dizelskem po-
gonu. Ta očitek ne velja več, saj po podatkih študije nemški trg beleži 
upad na novo registriranih dizelskih vozil. Marca letos je delež teh vozil 
znašal 31,3 odstotka, kar je kar četrtina manj kot v enakem obdobju lani. 
Hkrati je bilo v prvem četrtletju 2018 zaznati močan, 70-odstotni porast 
na novo registriranih e-vozil v primerjavi z enakim obdobjem lani. V 
številkah je to 17.549 vozil. Bolj je poraslo povpraševanje po baterijskih 
električnih vozilih (ang. battery electric vehicle – BEV , za 80 odstotkov) 
kot po priključnih hibridih (ang. plug-in hybrid electric vehicle – PHEV , 
za 60 odstotkov). 
Drugod po svetu: drugi največji trg ZDA
Po podatkih, zbranih v omenjeni študiji, so ZDA drugi največji trg         
e-vozil. Tam je delež čistih baterijskih e-vozil približno enak deležu hi-
bridnih vozil. Podatki so primerjalno z drugimi omenjenimi trgi zbrani 
in prikazani v tabeli 1.
Čeprav velja ugotovitev, da je nemški trg šele na začetku razvoja elek-
tromobilnosti, pa precej hitro dohiteva ameriškega pionirja na tem po-
dročju, Teslo, ki ima že nekaj časa težave v proizvodnji in načrtovanem 
povečanju tržnih deležev na svetovnih trgih. To velja tako za avtomobil-
ske proizvajalce kot za potrošnike, kar je razvidno tudi v tabeli 1: tako 
delež kot porast na novo registriranih e-vozil je v Nemčiji bistveno večji.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija kot zelo majhen trg zaseda zlato sredino, če jo primerjamo z 
državami EU, a je z 0,6-odstotno rastjo prodaje osebnih električnih vozil 
v letu 2017 glede na leto 2016 pod evropskim povprečjem, ki znaša le 
1,4 odstotka. Na vrhu je daleč pred drugimi že omenjena Norveška (glej 
tabelo 2). Skupno število prodanih vozil na alternativna goriva glede na 
vrsto vozila pa je prikazano v tabeli 3.
Ali bo globalna avtomobilnost (kmalu) električna?
Kakšna bo avtomobilska pogonska tehnologija leta 2030? Kako hitre bodo spremembe na področju elektromobilnosti? To so vprašanja, 
ki si jih zastavlja marsikdo, med drugim tudi nemško industrijsko združenje IVG (Industrieverband Giesserei-Chemie) s sedežem blizu 
Hannovra. Odgovore je dala študija nemškega inštituta CAM (Center of Automotive Management) po naročilu omenjenega združenja. 
Nekaj poudarkov in ugotovitev iz študije, objavljene februarja letos, predstavljamo v nadaljevanju.
MAGDA URŠIČ RUPREHT, MARKETING  
TALUM IZPARILNIKI 
 Kitajska ZDA Nemčija Norveška 
Delež na novo registriranih e-vozil* 2 % 1,3 % 2 % 47,9 % 
Porast na novo registriranih e-vozil** 154 % 32 % 70 % 20 % 
Število na novo registriranih e-vozil*** 142.445 54.000 17.549 16.181 
 
*     podatek velja za 1. četrtletje 2018 
**   podatek se nanaša na 1. četrtletje 2018 glede na 1. četrtletje 2017 
*** podatek velja za 1. četrtletje 2018 
Vir: Študija Razvoj trga elektrovozil do leta 2030 (Marktentwicklug von Elektrofahrzeugen für das Jahr 2030: Deutschland, EU, 
USA und China. Eine Szenarioanalyse). 
 
Čeprav velja ugotovitev, da je nemški trg šele na začetku razvoja elektromobilnosti, pa precej hitro 
dohiteva ameriškega pionirja na tem področju, Teslo, ki ima že nekaj časa težave v proizvodnji in 
načrtovanem povečanju tržnih deležev na svetovnih trgih. To velja tako za avtomobilske proizvajalce kot za 
potrošnike, kar je razvidno tudi v zgornji tabeli: tako delež kot porast na novo registriranih e-vozil je v 
Nemčiji bistveno večji. 
 
 
Kaj pa Slovenija? 
Slovenija kot zelo majhen trg zaseda zlato sredino, če jo primerjamo z državami EU, a je z 0,6-odstotno 
rastjo prodaje osebnih električnih vozil v letu 2017 glede na leto 2016 pod evropskim povprečjem, ki znaša 
le 1,4 odstotka. Na vrhu je daleč pred drugimi že omenjena Norveška. 
Vir: Mladina  
Skupno število prodanih vozil na alternativna goriva glede na vrsto vozila pa je prikazano v spodnji tabeli. 
Tabela 1: Na novo registrirana e-vozila po posameznih državah
*     Podatek velja za 1. četrtletje 2018.
**   Podatek se nanaša na 1. četrtletje 2018 glede na 1. četrtletje 2017.
*** Podatek velja za 1. četrtletje 2018.
Vir: Študija Razvoj trga elektrovozil do leta 2030 (Marktentwicklug von Elektrofahrzeugen für das Jahr 2030: Deutschland, EU, USA und China. Eine Szenarioanalyse).
ALUMINIJ številka 5, stran  13
Prihodnost bo električna in avtomobilska panoga potrebuje strategijo transformacije
To sta nedvomni ugotovitvi študije. Strategijo transformacije snujejo in jo že uresničujejo tako pro-
izvajalci avtomobilov kot tudi njihovi dobavitelji. 
Tej prihodnosti se želimo pridružiti tudi v Talumu in s tem namenom bomo od 15. do 17. maja raz-
stavljali na sejmu The Battery Show v Hannovru. Predstavili bomo naše učinkovite rešitve hlajenja 
baterijskih paketov električnih vozil s toplotnimi prenosniki, izdelanimi po tehnologiji roll-bond. 
Udeležili se bomo tudi konference The Battery Show, ki bo potekala vse tri dni, sočasno s sejmom in 
konferenco Electric & Hybrid Vehicle Technology Conference Europe, na kateri se bo zvrstilo več 
kot 150 govorcev, strokovnjakov iz vrst proizvajalcev OEM in baterij ter dobaviteljev tier 1. Med go-
vorci bodo tudi predstavniki startup podjetij ter akademskih, vladnih in raziskovalnih organizacij. p
Možni scenariji do leta 2030
Po optimističnem scenariju naj bi delež na novo registriranih 
e-vozil v Nemčiji leta 2030 znašal 41 odstotkov, od tega kar 
90 odstotkov baterijskih električnih vozil (BEV) in le 10 od-
stotkov priključnih hibridov (PHEV). Temu ustrezno naj bi 
delež vozil na klasični pogon (z motorjem z notranjim izgore-
vanjem, ang. internal combustion engine – ICE) padel na zgolj 
59 odstotkov. 
Pesimistični scenarij napoveduje delež na novo registriranih e-
-vozil le v višini 14 odstotkov, po srednjem scenariju pa naj bi 
ta delež znašal 28 odstotkov. Če se bo uresničil srednji scenarij, 
bodo proizvodne količine klasičnih vozil (z motorjem z notra-
njim izgorevanjem), vključno s vozili PHEV , do leta 2030 upadle 
za 26 odstotkov . 
Razlike v napovedih so precejšnje, težko pa je napovedati, kateri 
scenarij se bo uresničil. To je odvisno od več dejavnikov, najpo-
membnejša med njimi pa sta zagotovo hitrost razvoja ključnega 
dejavnika, tj. baterijskega paketa, in obvladovanje proizvodnih 
stroškov. Na relativne stroške električnih vozil v primerjavi z vo-
zili na klasični pogon bodo odločilno vplivali prav stroški izde-
lave baterijskega paketa.
Prodaja osebnih vozil na alternativna goriva v Sloveniji 
Vrsta vozil   2016  2017
Baterijska električna vozila    144    288
Priključni električni hibridi      46    165
Hibridna električna vozila    369  1055
Ostala alternativna goriva    298    382
Skupaj       857  1840
Vir: ACEA (Mladina)
Prve registracije vseh osebnih vozil v letu 2017: 70.892
Vir: MZI (Mladina) 
Načrtovani videz našega razstavnega prostora
Tabela 2: Povečanje prodaje osebnih električnih 
vozil v letu 2017 glede na leto 2016 v Evropi
Povečanje prodaje osebnih
električnih vozil v letu 2017
glede na leto 2016 v Evropi
Norveška                         39,3 %
Švedska                         5,2 %
Nizozemska                  2,7 %
Belgija                           2,6 %
Finska                            2,6 %
Avstrija                          2,0 %
Velika Britanija            1,9 % 
Portugalska                  1,8 %
Francija                         1,7 %
Nemčija                        1,6 %
EU                                  1,4 %
Madžarska                    1,0 %
Irska                               0,7 %
Slovenija                        0,6 %
Španija                           0,6 %
Danska                           0,3 %
Bolgarija                        0,3 %
Latvija                            0,2 %
Grčija                             0,2 %
Poljska                           0,2 %
Slovaška                         0,2 %
Litva                                0,2 %
Romunija                        0,2 %
Estonija                           0,2 %
Češka                               0,1 %
Tabela 3: Prodaja osebnih vozil na alternativna goriva v Sloveniji
ALUMINIJ številka 5, stran  14
O Talumovih 
piramidah 
in krstu novincev 
V mesecu maju smo k pogovoru povabili 
sodelavca Marjana Cmrečnjaka, ki dela v 
Proizvodnji anod. Verjetno ste opazili, da 
letos več pozornosti posvečamo PE Alu-
minij, kar je tudi prav, saj mineva 30 let 
od projekta MPPAl, ki je tehnološki mej-
nik v zgodovini tovarne. Večje tehnološke 
spremembe pomenijo tudi spremembo 
miselnosti in načina dela, prilagajanje 
in učenje. Sodelavci, ki so sodelovali pri 
projektu, se bodo v kratkem upokojili in 
predali svoja znanja mlajšim sodelavcem. 
Prenos znanja je torej v njihovi domeni, 
naša skrb pa je, da zapišemo njihove 
zgodbe in da med vrstice Aluminija uja-
memo pionirski duh časa, ki so ga s seboj 
prinašale spremembe.
ALEKSANDRA JELUŠIČ 
FOTO: STANKO KOZEL  
TALUMOVE ZGODBE 
ALUMINIJ številka 5, stran  15
Začel je v elektrolizi A 
Marjan Cmrečnjak je v Talumu zaposlen od leta 1986. Po izobrazbi je zidar in je že prej delal v 
gradbeništvu, a pravi, da se je dela v tovarni hitro privadil. Delati je začel v elektrolizi A, kjer so 
bile tedaj razmere za delo težke. »Ob slabem vremenu, ki ga je spremljal nizek pritisk, je bilo ob 
elektroliznih pečeh tako megleno od dima, da nisi videl nekaj metrov pred sabo,« se spominja. V 
elektrolizi je ostal šest mesecev, nato pa se je zaposlil na področju anod. »Delavci smo v elektrolizi 
in tudi v Anodni masi zjutraj, pred »šihtom«, pili čaj, mleko in druge napitke. Pomembno je bilo, 
da si pil veliko tekočine.«
Previdno s smolo 
Delo v Anodni masi se je od njegovih začetkov do danes kar precej spremenilo, saj je projekt 
MPPAl pomenil preskok v tehnologiji. Marjan Cmrečnjak se spominja, da je v tem času smola v to-
varno prihajala v vagonih v trdnem stanju in jo je bilo treba raztovoriti s smolnim žerjavom (žerjav 
v skladišču smole – danes skladišče katodnega materiala). Danes pride smola v tovarno z avtoci-
sternami v tekočem stanju in se prečrpa v rezervoarje. V njih se smola ves čas ogreva, da se ne strdi. 
»Smola v trdem stanju je bila za nas najbolj problematična v poletnem času. Drobni smolni delci 
so se ti prijeli na kožo in se v stiku s soncem segreli, da te je pekla koža.«  
Pri delu s smolo moraš biti previden. 
Učili smo se iz lastnih izkušenj
Ko je Marjan Cmrečnjak leta 1987 začel delati na področju anodne mase, je bila v elektroliznih 
halah še Söderbergova tehnologija. »Kljub spremembi tehnologije ne morem reči, da se je obseg 
dela bistveno spremenil, je pa res, da je bilo nekoč v delovni ekipi po šest do sedem sodelavcev, 
danes pa enak obseg dela obvladujemo trije sodelavci.« Ko se je spremenila tehnologija, je bilo delo 
ekipe zelo pionirsko, saj so se učili pri delu in iz izkušenj. »V tem času je bilo veliko škarta, saj smo 
preizkušali različne možnosti. To je bil edini način, da pridemo do optimalnih rešitev. Žal v tistem 
času o tej novi tehnologiji ni bilo veliko informacij, zato smo se morali znajti kar sami.« V času do 
danes so si sodelavci v Anodni masi pridobili veliko znanja in predvsem izkušenj, ki jih bodo pri 
menjavi generacij prenesli na mlajše sodelavce.
Delo na žerjavu 
Marjan Cmrečnjak dela na žerjavu. Pogoj, da lahko delaš na žerjavu, je, da nimaš strahu pred višino, 
saj se je treba povzpeti devet in več metrov in nato splezati v kabino. Kabina je tako ves dan nje-
gova »pisarna«, iz katere upravlja napravo. O proizvodnji anod smo v časopisu Aluminij že pisali, 
zato na tem mestu proizvodnega procesa ne bomo podrobno predstavljali. 
Skladiščenje anodnih blokov 
Marjan Cmrečnjak nas je v pogovoru opozoril tudi na poseben način zlaganja anodnih blokov, ki se 
imenuje piramida. Več o piramidi si lahko preberete v nadaljevanju. Anodne bloke v skladišču prav 
tako zlagajo s pomočjo žerjava in občasno priskoči na pomoč tudi Marjan Cmrečnjak, ki dela v glav-
nem na koksnem žerjavu in občasno zamenjuje sodelavce na skladiščnem žerjavu v skladišču anod.  
Delo na žerjavu zahteva zbranost 
O tem, kako previden mora biti žerjavist pri rokovanju z anodnimi bloki na sami peči, smo že 
pisali. Previdnost in zbranost pa sta potrebni tudi pri nalaganju anodnih blokov v piramido in pri 
prekladanju koksa. »Tudi pri zlaganju anodnih blokov se je že zgodilo, da je žerjavist po pomoti 
pritisnil napačen gumb na komandni plošči in so se klešče razprle. To je pomenilo, da je vseh devet 
anodnih blokov zgrmelo po tleh in se raztreščilo. Vsak anodni blok tehta 1350 kg. Zdaj smo nare-
dili varovalo, tako da se to ne more več zgoditi,« pravi Marjan. 
Koksni žerjav
Z Marjanom Cmrečnjakom sem se povzpela na koksni žerjav, da bi si ogledala njegovo delovno 
mesto, kjer vsak dan preživlja svoje delovne dopoldneve. Čeravno me je strah višine, sem to morala 
storiti, saj drugače ne bi znala dostojno zapisati reportaže. Njegov žerjav stoji v starem delu Ano-
dne mase. Do žerjava sva se dvignila s tovornim dvigalom, na katerem pa so bili ob posameznih 
gumbih namesto nadstropij zapisani višinski metri (3,2 metra, 6,7 metra, 9,7 metra, 15,8 metra, 23 
metrov in 27 metrov). Koksni žerjav je na 9,7 metra višine. Ko sva prispela na vrh, žerjava ni bilo 
videti, zato sem Marjana povprašala, kje je žerjav. V smehu mi je razložil, da stojim nad njim in da 
se moram v kabino spustiti po kovinskih stopnicah. Izkušnja je bila nenavadna. 
Zaslužen pokoj
Marjan Cmrečnjak se bo predvidoma upokojil čez dve leti in pol. »Doma mi ne bo dolgčas, saj bom 
delal na zemlji in se ukvarjal z vnuki, je razložil.« p
Kako so pri anodah krstili 
novince?
V Anodni masi so imeli navado, da so 
sodelavce, ki so prišli v njihov delovni 
tim, krstili. Novinec nikoli ni vedel, 
kdaj ga bo doletel krst. Krst je izgledal 
tako, da so te polili z vodo. »Spomnim 
se, da sem stal sredi hale in opravljal 
svoje delo in naenkrat sem bil moker. 
To so bili res zabavni pripetljaji,« ra-
zloži Marjan in se ob tem veselo na-
smeji. 
Tudi v Talumu imamo 
piramide  
Ni znano, kdo si je v povezavi s skla-
diščenjem anod izmislil izraz »pira-
mida«. Izraz se je prijel in danes vsi 
sodelavci v anodni masi vedo, kaj po-
meni, in ga tudi uporabljajo. Piramida 
je poseben način zlaganja anod v skla-
dišču. Anode v paketih se zlagajo ena 
na drugo, tako da je struktura res po-
dobna majevskim piramidam. Anode 
morajo biti zložene tako, da je med 
njimi še nekaj prostora in se torej ne 
dotikajo. S tem zagotovijo stabilnost 
piramide. Piramido zložijo s pomočjo 
žerjava.
Spoštovane talumovke, 
spoštovani talumovci!
Prosimo vas, da nas opozorite na ne-
navadne izraze in besedne zveze, ki jih 
uporabljate pri svojem delu oziroma 
so v uporabi v vaših ekipah. Opozo-
rite nas tudi na nenavadne zgodbe in 
pripetljaje, ki s tem, ko se sodelavci 
upokojujejo, izginjajo iz spomina. V 
Talumu sicer zapisujemo uradne po-
datke in rezultate, želimo pa zapisova-
ti tudi zgodbe, ki so »lepilo« tovarne 
in bodo na ta način ostale tudi za ka-
snejše rodove. 
Vabimo tudi upokojene sodelavce, ki 
prebirate časopis Aluminij, da nam 
pošljete svoje spomine na tovarno. 
Pošljete jih lahko na naslov: Ure-
dništvo časopisa Aluminij, Talum, 
d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Ki-
dričevo ali na e-naslov: aleksandra.
jelusic@talum.si. 
S tem bomo obogatili naš vsebin-
ski arhiv!
INTERVJU 
ALUMINIJ številka 5, stran  17
Kot otrok sem se naučil sprejemati različnost 
Tokrat smo k pogovoru za časopis Aluminij povabili sodelavca Rajka Habjaniča, ki zadnja tri leta vodi družbo Ta-
lum Izparilniki. V intervjuju lahko spremljate njegovo zanimivo osebno in poslovno pot. Rajko Habjanič je namreč 
del svojega otroštva preživel v Pakistanu, kjer se je srečal z različnimi kulturami, običaji in navadami. Prav zaradi 
tega – kot pravi – ga danes v smislu medčloveške različnosti ne more skoraj nič presenetiti. Vrnitev v Slovenijo je 
bila za odraščajočega fanta velik izziv, ki ga je sprva s težavo premagoval, kasneje pa se je navadil in vključil v okolje. 
Poslovna pot ga je pripeljala do zaposlitve v Talumu, kjer je zaposlen že več kot dvajset let. Pred kakšne izzive je bil 
postavljen in kakšni ga čakajo v prihodnosti, pa nam Rajko Habjanič razkriva v poglobljenem intervjuju. 
ALEKSANDRA JELUŠIČ
FOTO: STANKO KOZEL 
Pogovor z Rajkom Habjaničem, direktorjem družbe Talum Izparilniki d.o.o.
ALUMINIJ številka 5, stran  18
Del otroštva ste preživeli v tujini. Ste med odraščanjem opazili 
medkulturne razlike? 
Prvi in drugi razred ameriške mednarodne devetletke – v letih od 1973 
do 1975 – sem obiskoval v Pakistanu. Živeli smo v naselju, ki je bilo va-
rovano z bodečo žico. Prav žica je bila meja med lokalnim življenjem ter 
standardom in zahodnjaškim (ameriškim) načinom življenja. V naselju 
smo živeli priseljenci in peščica premožnejših domačinov, v južnem delu 
pa tudi veliko tistih domačinov, ki so opravljali storitve za priseljence 
(kuharji, vrtnarji in drugi). V času odraščanja sprejemaš okolje takšno, 
kot je, in o drugačnosti ne razmišljaš. Šele kasneje, ko sem spoznal še 
drugačne načine, sem se zavedel kulturnih razlik. 
Kako je ta multikulturna raznolikost vplivala na vas? 
Delavci, ki so bili tako kot moj oče zaposleni na hidroelektrarni Tarbela 
Dam, so prihajali iz različnih držav sveta. Vsak je s seboj prinesel svojo 
kulturo in način življenja, ki sem ga spoznaval prek njihovih otrok, s 
katerimi smo se družili. Bili so iz Kanade, Avstralije, Nemčije, Amerike, 
Anglije, Pakistana, iz republik tedanje Jugoslavije … To je bila res popol-
na multikulturna raznolikost, zato me danes drugačnost v smislu kulture, 
običajev, navad ne preseneti ali šokira.
Kasneje ste se vrnili v Slovenijo. Ste imeli težave s prilagajanjem?
Po vrnitvi sem imel velike težave. Priznati moram, da je bila zame šola, 
ki sem jo obiskoval v Pakistanu, bolj prijetna. Pouk se je začel ob 9. uri, 
vmes smo imeli čas za kosilo, nato pa se je pouk nadaljeval še v popol-
danskem času. V razredu je bilo le okoli deset učencev, učilnice pa so 
bile moderno opremljene. Telovadbo smo imeli vsak dan, prav tako pa 
tudi čas za ustvarjanje. Pogovarjali smo se in pisali v angleškem jeziku, 
ob tem pa smo se učili še francoščine. Domačih nalog ni bilo. Če sta bila 
dva učenca v razredu iz iste države, je bilo to že pravo naključje. Ko smo 
se vrnili v Slovenijo, so me starši vpisali na OŠ Breg. Pouk je potekal v 
dopoldanskem in popoldanskem času. V razredu je bilo veliko učencev, 
šola je bila stara in slabše opremljena in tudi način dela se je močno 
razlikoval. Prvi mesec je bil zame zelo stresen in pestile so me težave z 
želodcem. Tudi v šolo nisem več hotel. Težava je bila tudi v tem, da se v 
Pakistanu nismo učili pisanih črk, zato sem moral ostajati po pouku in se 
jih naučiti. Čez čas sem se navadil na življenje v doma, vzdevek »Pakista-
nec« pa se me je še dolgo držal. 
Vsak otrok sanjari o poklicu, ki ga bo opravljal, ko bo velik. Kaj ste 
si želeli postati?
Kot vsak otrok sem se tudi sam ob koncu osnovne šole spraševal, kam 
se vpisati. Veselili so me kemija, fizika in drugi naravoslovni predmeti. 
Sanjaril sem, da bom raziskovalec, ki bo odkrival nove stvari. 
Na katero srednjo šolo in kasneje fakulteto ste se vpisali in zakaj ste 
si izbrali prav ta poklic?
Všeč mi je bilo delo, ki ga je opravljal oče – bil je monter in vodja ekipe, 
ki je opravljala dela na pomembnih objektih in tovarnah. Po drugi strani 
pa sem se želel še naprej ukvarjati z rokometom, ki sem ga začel igrati v 
sedmem razredu osnovne šole. Prav zaradi tega sem šolanje nadaljeval 
na strojni tehnični šoli na Ptuju. Šola je bila v bližini doma in tako mi je 
ostalo več prostega časa, ki sem ga namenil vsakodnevnim rokometnim 
treningom. Sprva sem bil prepričan, da bom po poklicu strojni tehnik in 
se ne bom vpisal na fakulteto, v četrtem letniku srednje šole pa sem si 
premislil. Šolanje sem nadaljeval na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, 
na smeri konstrukterstvo in gradnja strojev. 
Ste za Talum vedeli, še preden ste se v njem zaposlili?
Seveda. Tovarna je bila vedno del našega okolja in se je prepletala z našim 
življenjem. Talum je učencem, dijakom in študentom že prej omogočal 
ogled proizvodnje, tako da sem si jo ogledal, kot dijak pa sem v Talumu 
celo opravljal obvezno prakso. Dodeljen sem bil v oddelek konstrukcije. 
O Talumu sem veliko slišal tudi od sosedov, ki so bili zaposleni v tovarni, 
ter od očeta, ki je nekaj zadnjih let službovanja za ograjo tovarne delal kot 
tehnični vodja gradbišča (zaposlen je bil v podjetju EM Hidromontaža).  
Kako se spominjate svojega prvega stika s tovarno? 
Največji vtis je tovarna name naredila leta 1983, ko sem kot srednješolec 
pri podjetju EM Hidromontaža opravljal počitniško prakso. Že v srednji 
šoli sem bil njihov štipendist. V Talumu smo pomagali pri postavitvi 
prvega plinovoda. V tem času sem se ukvarjal z jeklom in jeklenimi kon-
strukcijskimi elementi. Leto kasneje se mi je pri opravljanju počitniškega 
dela zgodila nezgoda, saj sem ostal brez dela kazalca na desni roki. Spo-
mnim se, da so moji tedanji sodelavci ta del prsta pokopali na območju, 
kjer danes stoji hala PE Rondelice. V šali rad rečem, da sem od takrat še 
bolj povezan s tovarno. O zaposlitvi v Talumu in o aluminiju v tistem 
času še nisem razmišljal. Sta me pa že takrat fascinirali velikost tovarne 
in dobra organiziranost. S spoštovanjem sem gledal delavce, ki so delali 
v takratni elektrolizi in livarni. Iz tistega časa se spominjam tudi malic in 
napitkov. Vsak obrat je imel svojo jedilnico, delivko hrane, izbiral pa si 
lahko tudi med različnimi napitki (sok, kava, mleko ipd.). 
ALUMINIJ številka 5, stran  19
Kdaj ste se zaposlili v Talumu in kako je potekala vaša poslovna 
pot?
V Talumu sem se zaposlil 18. julija 1993. Pred tem sem približno dve 
leti delal za podjetje EM Hidromontaža. To je bil čas po osamosvojitvi 
Slovenije, ko se je začela stopnjevati gospodarska kriza. Mnoga podjetja 
so preživljala težke čase, tudi EM Hidromontaža. V tem času sem želel 
čim več dela opraviti v tujini, saj so bile plače doma mizerne in so priha-
jale z veliko zamudo. Delo bi si lahko poiskal tudi v tujini, a sva si z ženo 
ravno ustvarjala družino in ni bila najbolj navdušena nad selitvijo. Tako 
sem si novo zaposlitev poiskal v Sloveniji in se leta 1993 zaposlil v Ta-
lumu. Dvajset let sem delal kot vodja obrata proizvodnje anod, dve leti 
sem delal v razvoju kot vodja projektov, zadnja tri leta pa sem direktor 
družbe Talum Izparilniki. 
Na poslovni poti ste imeli kar nekaj izzivov. Katere bi še posebej 
izpostavili?
Če se omejim na poslovno pot v Talumu, potem bi bilo treba izpostaviti 
kar nekaj projektov, na katere sem ponosen. Ti so: uvedba triizmenskega 
dela v delu proizvodnje anod, nadgradnja in dodelava grelnega sistema 
za linijo gnetenja, uvedba standardnih merilnih metod za kakovost anod, 
sodelovanje pri vzpostavljanju sistema ISO 9001, dograditev čiščenja di-
mnih plinov na Riedhammerjevi peči (prvi del Fume Treatment Center 
– FTC), obnova dozirnih tehtnic v proizvodnji, projekt »tekoča smola«, 
tehnološka zasnova in nato sodelovanje pri izgradnji in prenovi linij v 
obratu proizvodnje zelenih anod (v okviru projekta MPPAl2) in predela-
va čiščenja dimnih plinov FTC2, črpanje katrana in zagon katranske go-
rilne rampe, izgradnja centralne nadzorne sobe za proizvodnjo zelenih 
anod, uvedba SPC (ang. statistical process control) glede na gostoto z 
regulacijo teže anode, izgradnja in uvedba sistema »vizualna preventiva« 
za izboljšanje sistematičnega vzdrževanja, uvedba proizvodnje anod z 
zarezami, proizvodnja anod za prodajo, popolna zaustavitev in čez dva 
meseca hladni zagon Riedhammerjeve peči, prerazporejanje zaposlenih 
v času gospodarske krize, ekonomska optimizacija proizvodnih proce-
sov proizvodnje anod ter zagotavljanje ponovljivosti, usvajanje pečenja 
katodnih blokov za Carbon Savoie. V teh dvajsetih letih se je nabralo še 
veliko drugih izzivov, ki so bili povezani s proizvodnjo anod. Zavedam 
se, da vsega tega ne bi mogel našteti, če ob sebi ne bi imel dobre eki-
pe, ki je bila ves čas usmerjena v izboljšave, optimizacijo in zanesljivost 
procesov. 
Največji izziv do zdaj pa je zagotovo vodenje podjetja Talum Izparilniki.
Sodelovali ste tudi pri projektu razvoja novih LED svetil. Nam lahko 
opišete to sodelovanje?
Podjetje VIP Virant je imelo patentiran LED svetilni modul, ni pa imelo 
pravšnjega ohišja zanj. V Talumu smo v razvojni delavnici, ki jo je vodil 
Albert Korošec, v cestnih LED svetilih prepoznali tržni potencial. Tako 
je prišlo do poslovnega sodelovanja, ki je bilo za nas nova izkušnja. Izziv 
je bil tudi v proizvodnji ohišja in plastičnih pokrovov (brizganje plasti-
ke), v določitvi skupne lastne cene, pridobivanju potrebnih certifikatov, 
v urejanju avtorskih pravic in pri sami prodaji izdelka. 
S kakšnimi izzivi ste se soočali, ko ste leta 2015 prevzeli vodenje 
družbe Talum Izparilniki?
To obdobje je bilo zame zelo stresno. Prevzel sem vodenje ekipe, kar 
je že samo po sebi izziv, pri tem pa je treba upoštevati še dejstvo, da je 
družba Talum Izparilniki invalidsko podjetje. V tem času je bilo poslova-
nje družbe precej negotovo. Šušljalo se je celo o ustavitvi, a nas je uprava 
podprla. V tem času je tudi podjetje Whirlpool začelo s proizvodnjo pro-
grama NEO. Pri tem programu so sodelavci delali že nekaj časa. Dobro 
je kazalo tudi pri sodelovanju s podjetjem Viessmann, ki naj bi začelo 
tržiti vakuumske solarne kolektorje z našimi absorberji. S sodelavci smo 
se hitro in dobro ujeli, saj smo pred seboj videli skupne izzive, kar nam je 
dalo nov zagon. Leta 2016 smo bili tako že dobro utečena ekipa. 
Trg, na katerem ste prisotni, je podvržen hitremu tehnološkemu 
razvoju. 
Ja, res je. Dogajanje na trgu je treba spremljati ves čas, da lahko novite-
tam in spremembam hitro prilagajaš svoje razvojne aktivnosti. Izziv je 
tudi v tem, da moraš pravilno oceniti smeri razvoja v prihodnosti. Na 
razvoj in tržno dogajanje močno vplivajo tudi dejavniki, na katere nimaš 
vpliva in jih teže predvidiš. Zavedamo se, da smo najmanjše proizvodno 
podjetje v skupini Talum in da se bomo morali za svoj obstanek še boriti. 
Kakšne lastnosti mora imeti dober vodja?
Verjeti mora v to, kar počne, biti mora dober motivator, prisluhniti mora 
sodelavcem in okolju, v katerem deluje, imeti mora empatijo, da razume, 
zakaj se določene stvari dogajajo in kakšen je njihov namen, usmerjen 
mora biti v doseganje zastavljenih ciljev.  
Kakšna je vaša osebna hierarhija vrednot? 
Na prvem mestu je družina – žal jo zadnje čase izpodriva delo. Z leti 
človek tudi vedno bolj ceni zdravje. Veliko mi pomeni, da so moji bližnji 
ALUMINIJ številka 5, stran  20
srečni in zadovoljni, da se dobro počutimo, ko smo skupaj. Za dobre 
odnose je treba vlagati veliko energije in sklepati kompromise. Ta logika 
velja tudi za delovno okolje in odnose s sodelavci. 
Kaj pri sodelavcih najbolj cenite?
Osredotočenost in pripadnost, iskrenost, profesionalnost, usmerjenost 
k rezultatom. Zavedam se, da je vsak človek samosvoj in da ima svoje 
slabosti in vrline. V vsakem človeku je treba prepoznati njegove oseb-
nostne lastnosti, njegove vrline in jih usmeriti na področja, na katerih jih 
lahko nadgradijo in izkoristijo. 
Kakšni izzivi družbo Talum Izparilniki čakajo v prihodnosti?
V prihodnosti bomo spremljali odziv proizvajalcev hladilnikov in zamr-
zovalnikov na spremembe zakonodaje, ki zaostruje področje energetske 
učinkovitosti gospodinjskih aparatov. Pričakujemo povečano povpraše-
vanje po roll-bond izparilnikih, seveda pa moramo počakati, kako se 
bodo odzvali razvijalci tehnologij v velikih podjetjih. Tržno nišo smo 
našli tudi pri proizvajalcih toplotnih črpalk za sanitarno vodo. Tudi na 
tem področju se srečujemo z različnimi tehnologijami in iščemo kup-
ce, ki so pripravljeni na spremembo v tehnologiji njihove proizvodnje. 
Zavedamo se, da je to kompleksen in dolgotrajen proces. Želimo tudi 
povečevati prodajo, dosegati primerno donosnost in se razviti v kom-
petentnega in prepoznavnega dobavitelja ploščatih toplotnih prenosni-
kov v več industrijskih panogah. Znotraj skupine Talum želimo postati 
dovolj pomemben član, da bo status našega podjetja stabilen. Tudi mi 
se srečujemo z izzivi iskanja ustrezno usposobljenih sodelavcev – v krat-
kem nas čaka menjava generacij. Želimo si tudi dodatno zaposlovati za-
radi povečanega obsega proizvodnje. V prihodnosti želimo obnoviti in 
čim bolj avtomatizirati proizvodnjo, poiskati alternativnega dobavitelja 
aluminijastega traku in uvesti še kakšno novo zlitino. Prednost, da delu-
jemo znotraj skupine Talum, vidim v tem, da laže osvajamo certifikate 
sistemov kakovosti, digitalizacijo in druge zahtevne sistemske ureditve 
kot tudi lažje premagovanje finančne likvidnosti pri poslovanju.
Kam se boste usmerili in na katerem področju trenutno vidite naj-
večji izziv?
Letos že čutimo učinek večje prisotnosti na medmrežju, saj nas je že kar 
nekaj strank našlo po tej poti. Tako spoznavamo nove niše na področju 
hlajenja in ogrevanja, kjer so naši toplotni prenosniki zaželeni. Zadnji 
dve leti smo prodajno in razvojno intenzivno delali na kondenzatorjih 
toplotne črpalke, precej tudi za solarne absorberje, letos pa pričenjamo 
z aktivnostmi za prodajo na področju toplotnih prenosnikov za avto-
mobilsko industrijo z osredotočenostjo na elektrovozila. Razvojno se 
sicer s tem področjem ukvarjamo že kar nekaj let. Ta panoga je vsekakor 
med bolj zahtevnimi. Iščemo tudi strateškega partnerja, ki bi nam olajšal 
vstop na tuje trge. Naš razvoj proizvodnje temelji na dodelavi roll-bond 
plošč (nove tehnologije razreza in oblikovanja pločevine), na dodajanju 
priključkov in vstopno-izstopnih cevi (usvajanje tehnologij spajanja) in 
na razvojnih aktivnostih, prilagojenih potrebam kupcev.
 
Kakšne cilje ste si postavili za srednjeročno obdobje?
Verjamem, da si postavljamo visoke, a tudi dosegljive cilje, predvsem 
na področju osvajanja novih trgov in posledično dviga prodaje. Planira-
mo, da bomo v treh letih podvojili prihodke, zlasti na osnovi povečanja 
obsega prodaje dodelanih ploščatih toplotnih prenosnikov. To bo mo-
goče s hkratno nadgradnjo opreme, avtomatizacijo in ureditvijo proce-
sov dodelave. Planiramo tudi vstop na trg dobaviteljev komponent za 
elektrovozila. Ko nam bo uspelo to, si bomo najbrž postavljali še bolj 
drzne cilje.
Kako gledate na inovativno dejavnost v Talumu? 
Po mojih izkušnjah smo v Talumu zaposleni pri svojem delu precej ino-
vativni. Ne bi želel presojati našega sistema beleženja in nagrajevanja 
ter promocije inovativnosti, saj to nekako deluje. Najbrž pa bi bil velik 
učinek oziroma spodbuda, če bi znali redno, sproti in širše predstavljati 
rezultate oziroma realizirane inovacijske predloge.
Kako gledate na medgeneracijske izzive v Talumu? 
Nove generacije potrebujemo, da bomo lahko še naprej proizvajali in 
se razvijali. Verjamem, da počnemo prave stvari in da bomo lahko tudi 
v prihodnje ustvarili dovolj zanimanja za naše dejavnosti. Glede na ve-
liko razliko v starosti med sodelavci, ki odhajajo v pokoj, in tistimi, ki 
prihajajo na njihova mesta, se srečujemo z velikimi medgeneracijskimi 
razlikami v vrednotah in navadah. Tako moramo danes bolj kot kdaj 
doslej upoštevati vrednote mlajših generacij ter jim skrbno prenesti zna-
nja, Talumove vrednote in kulturo. Z novimi generacijami pa moramo 
narediti tudi velik preskok pri uporabljanih tehnologijah. p
Trenutno še veljavni standard je iz leta 2004, prehod na novi standard 
pa bo formalno izveden junija 2018. S stalnimi izboljšavami in skladno-
stjo z zakonodajo ter drugimi zahtevami predvsem preprečujemo one-
snaževanje okolja. Z novo revizijo okoljskih vidikov in njihovega oce-
njevanja tveganja pa smo stopili na pot sprememb, dopolnil in uvajanja 
nove izdaje standarda. Prav tako se tudi notranje presoje že izvajajo po 
novi verziji standarda. Potekajo usposabljanja za različne skupine v sku-
pini Talum in zunaj nje, npr. za pogodbene izvajalce. Sistem za ravnanje 
z okoljem je predvsem orodje za obvladovanje nenamernih produktov 
(npr. emisije v zrak, vode, tla, odpadki), zadovoljevanje potreb zainte-
resiranih strank in izboljševanje učinkov za ravnanje z okoljem, kar je 
eden izmed sestavnih elementov trajnostnega razvoja. Uvedeni sistem 
ravnanja z okoljem uspešno vzdržujemo že od leta 2001. 
Kaj prinašajo spremembe? 
Ključne spremembe, ki jih vpeljujemo v že obstoječi sistem, so pred-
vsem naslednje:
• navezava na strateške usmeritve podjetja od 2018 do 2022,
• večja zavezanost uprave (voditeljstvo),
• večje varovanje okolja v smislu proaktivnosti in stalnih izboljšav 
učinkovitosti okoljskega ravnanja,
• upoštevanje življenjskega cikla proizvodov iz aluminija ali storitve,
• procesi, oddani v izvajanje zunanjim izvajalcem,
• učinkovito komuniciranje in
• dokumentacija kot dokumentirana informacija.
Smo sredi izvajanja aktivnosti za učinkovito vključevanje okoljskih tve-
ganj in priložnosti na vse ravni in funkcije podjetja ter pri tem, da revi-
dirani sistem za ravnanje z okoljem privedemo v poslovanje, procese, 
strateške načrte in jih uskladimo z drugimi poslovnimi cilji. p
Pred junijskim certificiranjem 
novega sistema ravnanja z okoljem
Leta 2015 je izšla nova izdaja standarda sistema za ravnanje z oko-
ljem ISO 14001. 
DR. MARKO HOMŠAK
SISTEMI UPRAVLJANJA
ALUMINIJ številka 5, stran  21
V zadnjih nekaj mesecih smo pospešeno delali tudi na avtomat-
skem sistemu naročanja ogledov, z namenom, da si poenostavimo 
delo in zagotovimo boljšo organiziranost in sledljivost. Obrazec 
je bil sicer že doslej dostopen na naši spletni strani, a smo ga v 
zadnjih mesecih nadgradili in še bolj avtomatizirali. p
E-obrazec za naročanje obiskov
V zadnjih letih beležimo porast interesa za vodeni ogled naše 
tovarne. Na ogled najpogosteje prihajajo učenci devetih ra-
zredov osnovne šole, dijaki in študentje ter druge interesne 
skupine. V zadnjem letu smo še povečali kakovost ogledov 
– prepoznali smo namreč težavo, da večje skupine obiskoval-
cev v obratih ne slišijo dobro razlage. Z avdiosistemom lahko 
tako brez težav obvladujemo tudi večje število obiskovalcev. 
ALEKSANDRA JELUŠIČ 
PIAR 
NAJAVA OBISKA 
Izobraževalne institucije in druge interesne skupine vabimo 
na ogled naše proizvodnje. Ogled lahko najavite v spletni 
prijavi, ki je dostopna na spletni strani:
www.talum.si/events/events.php.
ALUMINIJ številka 5, stran  22
Pomen neposredne komunikacije 
Čeprav obstajajo najrazličnejši komunikacijski kanali, je za naše zapo-
slene, katerih večina pripada generaciji X (analogni generaciji), izjemno 
pomembna prav komunikacija iz oči v oči – neposredna komunikacija. 
Prav takšno je vsakoletno srečanje, ki se ga je letos udeležilo 307 sode-
lavk in sodelavcev iz vseh delovnih okolij skupine Talum.
Predsednik uprave Marko Drobnič nam je predstavil dogajanje v pa-
nogi, globalne trende na trgu aluminija, rezultate poslovanja in strate-
gijo 2019–2021. Poudarke iz njegove predstavitve smo lahko prebrali v 
aprilski številki časopisa Aluminij, v majski številki pa izpostavljamo še 
izzive, ki jih je poudaril predsednik.
Kadrovsko področje 
Vlasta Stojak, pomočnica direktorja za kadrovsko področje, nam je 
predstavila demografske trende in s tem povezano stanje na trgu delov-
ne sile ter izzive, ki nas čakajo pri zagotavljanju kandidatov za zaposlitev. 
Po njenih besedah je »cilj ustvariti privlačno delovno okolje za zaposle-
ne, takšno, ki živi zapisane vrednote, krepi medgeneracijsko sodelova-
nje, izboljšuje medsebojne odnose in komuniciranje. Ključne aktivnosti 
na kadrovskem področju pa so sedaj in bodo tudi v prihodnje pridobi-
vanje, razvoj in ohranjanje zaposlenih.«
Mateja Hergula nam tokrat ni predstavljala tehnik sproščanja, ampak 
nas je seznanila s projektom NAPREJ – zdravo in aktivno v prihodnost. 
Mateja je poudarila predvsem skrb za duševno zdravje, ki po njenih be-
sedah ni le odsotnost težav ali bolezni, ampak je duševno zdrav tisti 
posameznik, ki se dobro počuti, se uspešno sooča z različnimi izzivi in 
zahtevami v vsakdanjem življenju, uresničuje svoje potenciale in prispe-
va k okolju, v katerem živi in dela.
Področje inovativnosti 
Vesna Košir, skrbnica sistema inovativnosti , nam je predstavila dosežke 
v lanskem letu: več kot 1000 predlogov, čez 300 različnih predlagateljev 
in doseženega 0,86 predloga na zaposlenega. Povabila nas je k sodelova-
nju v akciji Upam si! – Nadgradimo procese, v kateri se tokrat spogledu-
jemo s področjem digitalizacije in iščemo rešitve. 
Področje kontrolinga 
Mirko Veselič, vodja kontrolinga, nam je na zelo enostaven in nazoren 
način predstavil aktivnosti za uresničevanje strategije, pomen digitaliza-
cije poslovnih procesov in razvoj poslovnih modelov. Poudaril je, kako 
pomembno je, da znamo »opisati« analogno delovanje procesov, da jih 
lahko spreminjamo. Poudaril je tudi pomen digitalne zrelosti, kulture 
organizacije, da bomo lahko na čim boljši način sposobni povezati so-
dobno tehnologijo, procese, naprave in zaposlene. 
Strateški razvoj 
Stanko Kores, vodja Strateškega razvoja, nam je v svoji predstavitvi 
»Raziskave in razvoj – gonilo napredka« predstavil dosežke tako na po-
dročju temeljnih kot tudi aplikativnih raziskav, sodelovanje z univerzo, 
inštituti, raziskovalnimi organizacijami, kupci kot našimi partnerji, sode-
lavci, sodelovanje v različnih mednarodnih projektih. Na področju ra-
zvoja in raziskav pod njegovim vodstvom imamo resnično kaj pokazati 
in njegova predstavitev je bila med udeleženci najbolje sprejeta.
V njegovem nastopu je bilo čutiti izjemno zavzetost, celo strast, 
zavedanje, kako pomembno je, da smo drugačni, inovativni, krea-
tivni, da si upamo, predvsem pa, da sodelujemo.
Uspeh poganja strast
… Biti drugačen, inovativen, podjeten, kreativen, upati si! …
Čeprav je 7 pravljično število, na 7. letnem srečanju predsednika uprave s sodelavci nismo obravnavali pravljic, ampak izzive, s katerimi se 
vsakodnevno srečujemo pri svojem delu, in napoved izzivov, s katerimi se bomo ukvarjali v prihodnje. 
LILIJANA DITRIH
FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ 
UPRAVA
Biti drugačni od konkurence, 
saj kupci ne kupujejo samo 
naših proizvodov, storitev, 
temveč celovite rešitve.
Biti pripravljeni učiti se 
in spreminjati 
vsak dan.
Na slikah so navedeni trije Talumovi izzivi, ki so pomembni za uspeh podjetja.
Vtisi zaposlenih 
 
Silvo Zajc, PE Livarna  
Na srečanju s predsednikom uprave so podane tudi infor-
macije, s katerimi se pri svojem vsakdanjem delu ne sre -
čujem. Dobljene informacije mi predvsem pomagajo ra-
zumeti širšo sliko problematike Taluma kot celote. Upam, 
da se bo tradicija srečanj nadaljevala. 
 
Mateja Herak, Talum  
Kot za novozaposleno v družbi Talum je bila udeležba na 
letnem srečanju s predsednikom zame zelo dobrodošla, 
koristna in zanimiva. Imela sem priložnost neposredno 
slišati še več informacij o naši družbi, realizaciji preteklih 
ciljev, zastavljenih prihodnjih ciljih, izzivih, s katerimi se 
soočamo, in tistih, ki so še pred nami. Hkrati sem imela 
priložnost spoznati sodelavce z drugih oddelkov in enot 
in tako združiti prijetno s koristnim. 
 
Darko Tomanič, Talum Servis in inženiring  
Na srečanju s predsednikom se je veliko govorilo o digita-
lizaciji v Talumu in o gibanju cen surovin in aluminija na 
svetovnem trgu. Takšna nihanja vplivajo tudi na poslova-
nje Taluma. Zaradi tega je nabava surovin otežena ali pa 
jih sploh ni dobiti, če povzamem besede predsednika.
 
Nejc Ogrinc, PE Ulitki
Teme srečanja nam dajejo dodaten pogled na širino pano-
ge, v kateri delujemo. S tem pridobivamo jasnejšo sliko, 
kateri dejavniki vse imajo posreden ali neposreden vpliv 
na uspehe delovanja naše družbe. Seznanjanje s takšnimi 
temami je tako za nas zaposlene kot za celotno skupino 
prednost v primerjavi z drugimi podjetji v »aluminijasti« 
industriji. p
Ustvarjati takšno organiziranost, 
kulturo podjetja, ki bo na kratki 
in dolgi rok zagotavljala 
našo uspešnost.
ALUMINIJ številka 5, stran  24
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, 
SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
 
ALUMINIJ   {tevilka 2, stran 24
ZDRAVO TALUM
Kako se znebiti
nadle`nega ka{lja
Nad ka{elj z doma~imi 
zdravili
V teh hladnih dneh marsikoga
napade silovit ka{elj. Ta je lahko
suh ali produktiven, kar pomeni,
da izka{ljujemo tudi sluz. ^e
ka{ljanje ne spremlja kak{ne res-
nej{e bolezni, si lahko poskusimo
s kak{nim doma pripravljenim
naravnim zdravilom pomagati kar
sami.
»^e ka{elj traja od dva do osem
tednov, govorimo o akutnem
ka{lju. Kadar pa traja ve~ kot
osem tednov, gre za kroni~ni
ka{elj,« pojasni dru`inska zdrav-
nica Lili Lo~ni{kar, dr. med. Pri
kroni~nem ka{lju je treba ~im prej
obiskati zdravnika. S pregledom
pa ni dobro odla{ati tudi v nasled-
njih primerih:
– ~e ka{elj po kak{nem tednu dni
ni ni~ bla`ji ali ~e se celo stop-
njuje;
– ~e je ka{elj tako mo~an, da
pono~i ne moremo spati;
– ~e poleg tega, da ka{ljamo, tudi
te`ko dihamo in smo brez sape;
– ~e opazimo, da je frekvenca
dihanja pove~ana (za primerja-
vo: obi~ajna frekvenca dihanja
pri odraslem je od 12 do 16 vdi-
hov na minuto);
– ~e ima ka{elj podoben zvok, kot
je laje` psa (v tem primeru gre
namre~ lahko za tako imenova-
ni oslovski ka{elj);
– ~e ka{elj spremlja povi{ana tele-
sna temperatura, kajti v tem pri-
meru je velika verjetnost, da je
ka{elj spremljajo~i znak kak -
{ne ga virusnega obolenja;
– ~e bi bil vzrok ka{ljanja lahko
tujek v dihalnih poteh;
– ~e v izka{ljani sluzi opazimo
tudi kri, kajti to je lahko znak
plju~nice, bronhitisa, plju~nega
edema, celo plju~nega raka;
– ~e opazimo, da so roke, obraz,
jezik rahlo pomodreli.
^e ka{elj ni nevaren in ne zahteva
posebnega zdravljenja, bo zdrav-
nik verjetno naro~il, da je treba
piti zadosti toplih napitkov in
po~ivati. 
Ka{elj lahko povzro~i virus
ali bakterija
Ka{elj najpogosteje spremlja viru-
sna in bakterijska obolenja (pred-
vsem dihal). Obi~ajno se pri virus-
nih oku`bah dihal pojavi suh
ka{elj, pri katerem ne izka{ljuje-
mo nikakr{ne sluzi, obi~ajno pa
je zelo dra`e~ in naporen. Ker se
bolnik zelo napreza, ga pogosto
bolijo trebu{ne mi{ice in mi{ice
prsnega ko{a. Pri bakterijskih
oku`bah je ka{elj obi~ajno pro-
duktiven, kar pomeni, da bolnik
izka{ljuje sluz.
Od tega, kaj povzro~a ka{elj, je
odvisno tudi zdravljenje. ^e je
ka{elj povezan z bakterijsko
oku`bo, zdravnik predpi{e anti-
biotike, ~e pa gre za virus in ~e
seveda ka{elj ni nevaren, je treba
po~ivati, piti zadosti toplih napit -
kov in telesu zagotoviti tudi
dovolj vitamina C. Morda bo
zdravnik predpisal zdravila, ki
ka{elj zavirajo ali ki ga spodbujajo
in s tem tudi laj{ajo izlo~anje sluzi
iz dihalnih poti. V lekarni lahko
povpra{amo tudi po pastilah ozi-
roma sirupih za bla`enje ka{lja
oziroma za izka{ljevanje. »Lahko
poskusimo z br{ljanovimi pri-
pravki, lizanjem islandskega
li{aja, pitjem prsnega ~aja trikrat
dnevno, smrekovimi vr{i~ki,« sve-
tuje dr. Lo~ni{kar. »Ob izka{ljeva-
nju pazimo na pove~an vnos
toplih teko~in, lahko si pomaga-
mo s sirupi za izka{ljevanje.«
Nad ka{elj z doma~imi 
zdravili
^e ka{elj ne zahteva obiska zdrav-
nika in zdravljenja z zdravili, ki jih
zdravnik predpi{e, ga lahko
posku{amo pozdraviti sami. Raz -
dra`ena dihala pomiri `ajbljevo
mleko. Priprava tega doma ~e ga
zdravila za laj{anje ka{lja je
povsem preprosta: sladkor kara-
meliziramo, zalijemo z mlekom in
dodamo `ajbelj. Potem to me{ani-
co na majhnem ognju segrevamo
pribli`no pet do deset minut.
Tak{no karamelizirano mleko z
`ajbljem pijemo ve~krat na dan.
Lahko pa ~rno redkev prere`emo
na pol in lijakasto izdolbemo,
potem pa vanjo zlijemo med.
»Izdolbeno redkev z medom po -
tem postavite nad kozarec ali
posodo in pustite stati prek no~i,
JO@ICA JUNGER
POVZETO PO: HTTP://VIZITA.SI/CLA-
NEK/BOLEZNI/NASVETI-ZA-ZDRAVLJE-
NJE-NADLEZNEGA-KASLJA.HTML
HTTP://MOJALETA.SI/CLANEK/S-TEM-
SUPER-RECEPTOM-BOSTE-ZARES-
ODPRAVILI-KASELJ-IN-ZDRAVILI-BOLE-
ZNI-DIHAL
FOTO: SPLET
V preteklosti so si ljudje ob raznih boleznih pomagali z rastlinami in
doma~imi zdravili, ki so si jih sami pripravili. Nekaj ~asa so bila doma~a
zdravila skoraj v pozabi, zdaj pa se veliko ljudi spet odlo~a za naravne
na~ine zdravljenja. V okviru skrbi za zdravje smo se odlo~ili, da bomo
v Aluminiju objavljali ~lanke, kako si lahko doma pripravimo rastline in
si simptome bolezni laj{amo z zeli{~i z doma~ega vrta ali z rastlinami,
ki jih lahko sami naberemo na travniku.  
Recept:
Trdovraten ka{elj je v~asih zelo nadle`en, ne pomagajo niti zdravila. Zato
preizkusite ta u~inkoviti recept. To zdravilo pozdravi ka{elj in tudi druge
plju~ne bolezni.
Zlato naravno zdravilo so uporabljali `e na{i predniki. Potrebujemo le
zelje in med!
List surovega zelja za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, da postane
topel in mehak. Nato ga damo na papirnato brisa~ko in ga po eni strani
nama`emo z medom. Stran z medom si polo`imo na gole prsi, nato pa
se pokrijemo s toplo brisa~o in {e z odejo. Najbolje je, da tak obkladek
naredimo zve~er, saj ga lahko imamo celo no~. Zjutraj oblogo odstranimo
in se umijemo s toplo vodo. Dobro se obri{emo in toplo oble~emo.
Postopek ponavljamo vsak ve~er, dokler ni bolje. 
Pri bronhitisu traja zdravljenje teden dni, pri drugih boleznih dihal pa zdrav -
ljenje izvajamo, dokler je treba. 
Kaj ponuja spletni portal? 
Na portalu boste našli obilo zanimivih in uporabnih informacij s 
področja duševnega zdravja:
• spremljajte objavljene članke in se seznanite z 10 koraki do boljšega 
duševnega zdravja ter podobnimi napotki,
• rešite različne kvize in preverite svoje znanje na področju duševnega 
zdravja,
• izpolnite zanimive vprašalnike in izvedite več o svojem duševnem 
zdravju,
• oglejte si kratke izobraževalne videoposnetke oziroma webinarje in 
spremljajte, s kakšnimi težavami se srečuje Miha na delovnem mestu 
ter kako jih rešuje. p
Kako se registriram oziroma prijavim na portalu? 
Pojdite na spletno stran http://portal-naprej.eu 
(bližnjica je objavljena tudi na intranetu).
1. korak: Odpre se polje, ki je prikazano na sliki – kliknite na: 
Se še niste registrirali?
2. korak: Registrirajte se na spodnjem obrazcu 
Na portal se preprosto registrirate z geslom: ZDRAVJE, nato pa 
si lahko vsebine ogledate kadar koli, kjer koli, tudi na vašem pame-
tnem mobilnem telefonu! 
3. korak: Na portalu je poleg webinarjev in drugih gradiv na voljo 
tudi anonimno brezplačno svetovanje.
 
Izkoristite aktivnosti, ki so vam na voljo, in stopite korak NA-
PREJ v zdravo in aktivno prihodnost!
Projekt 
NAPREJ – zdravo in aktivno v prihodnost
Dolgoročna psihofizična kondicija  v najširšem pomenu je ena na-
ših ključnih smernic pri izvajanju aktivnosti za zdravje, s katerimi 
spodbujamo naše zaposlene, da skupaj z našo pomočjo naredijo 
nekaj za svoje zdravje.  V naslednjih treh letih boste tako lahko za-
posleni v okviru Programa PSDT izkoristili različne brezplačne ukre-
pe za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja.
MATEJA HERGULA
ZDRAVO TALUM 
BREZPLAČNI TELEFON 
Na brezplačni telefonski številki 080 17 16 
vam je 24 ur na dan vse dni v letu na voljo 
izkušeni svetovalec (psiholog, psihiater, 
psihoterapevt), ki vas bo poslušal in vam 
pomagal pri reševanju težav. 
SPLETNA REGISTRACIJA 
Registrirajte se na spletni portal: 
http://portal-naprej.eu.
ALUMINIJ številka 5, stran  25
Če bo nagajalo vreme, bo koncert prestavljen na naslednji dan, 10. junij, 
ob isti uri. Vstop na koncert, ki ga pripravljajo organizatorji, odgovorni 
tudi za priljubljeni festival Arsana, je prost, zato si ljubitelji klasične glas-
be na koledarjih kar podčrtajte drugi konec tedna v juniju.
Pokrovitelj opernega večera
Generalni pokrovitelj opernega večera je Talumova hčerinska družba 
Vargas-Al, d. o. o. S storitvami varovanja so že prava stalnica na večjih 
družabnih prireditvah na Ptuju, tokrat pa so se odločili za vlogo general-
nega sponzorja, saj letos praznujejo 25-letnico svojega obstoja. 
Ta jubilej želijo obeležiti tudi s povečanjem svoje prepoznavnosti in is-
kanjem novih poslovnih priložnosti, to pa je v skladu z njihovo strategi-
jo povečevanja prihodkov zunaj skupine Talum.
Glasba pod zvezdami
V soboto, 9. junija, ob 20.30 čaka ljubitelje kulture na griču Ar-
heološkega parka Panorama na Ptuju pravo razvajanje ušes. 
Obeta se koncert priljubljenih odlomkov iz najbolj znanih sve-
tovnih oper v izvedbi Opere SNG Maribor s Simfoničnim orke-
strom, zborom in solisti pod taktirko dirigenta Simona Krečiča.  
TOMAŽ KVAS 
DOGODKI 
Ne zamudite
Junij 2018
  2. junij  16. Poli maraton 
  9. junij  Operni večer na Panorami  
  (Arheološki park Panorama na Ptuju)
10. junij   Koncert pihalnega orkestra Talum Kidričevo  
  (restavracija Pan, Kidričevo)
17. junij  Gledališka predstava 
  En dan življenja – mama Juanita
   (restavracija Pan, Kidričevo)
21. in 22. junij Zunanja presoja 
  (ISO 14001:2015 in OHSAS 18001)
23. junij  2. Talumov družinski dan  
  (Terme Ptuj) 
NAPOVEDNIK DOGODKOV IN OBISKOV
ALUMINIJ številka 5, stran  26
AKTIV KRVODAJALCEV TALUM
Predstavljamo krvodajalce 
Družba Vargas-Al  
Obvestilo sodelavkam in sodelavcem, zaposlenim v družbah skupine Talum, v Silkemu in Pra-
liku
Krvodajalska akcija v maju bo v torek, 29., in četrtek, 31. maja 2018, med 7. in 11. uro na transfuzijskem 
oddelku ptujske bolnišnice oziroma vsak torek in četrtek v mesecu.
MARJETKA LEDINEK
FOTO: ARHIV KRVODAJALCEV
Drago Smolinger Janko Moravec Mirko Fruk
Življenj ne rešujejo le zdravniki, rešujete jih tudi tisti, ki darujete kri! Hvala za vsako enoto darovane krvi!
Drago Smolinger
Kri sem prvič daroval leta 1989 med služenjem 
vojaškega roka v Benkovcu. Takrat sem to sto-
ril bolj zaradi prostih dni kot zaradi humanosti, 
danes pa se zavedam, da je darovanje krvi veliko 
več kot le to. Občutek, ko veš, da lahko z majh-
nim, nesebičnim dejanjem rešiš človeško življe-
nje, je res neprecenljiv. Po letu 1993 sem začel 
redno darovati kri, predvsem z željo, pomagati 
ljudem. Do danes sem kri daroval že 48-krat, 
sam pa je še nikoli nisem potreboval. S krvo-
dajalstvom želim nadaljevati, vse dokler mi bo 
zdravje to dopuščalo.
Janko Moravec
Kri sem prvič daroval leta 1990 na Ptuju. Takrat 
mi je sodelavec Ivan Voršič, zdaj že upokojenec, 
predlagal, naj se mu pridružim pri krvodajal-
stvu. In tako sem šel. Od takrat naprej sem kr-
vodajalec. Preden ti odvzamejo kri, preverijo, ali 
si primeren za darovanje, in do danes me niso 
še nikoli zavrnili. Krvi na srečo še nikoli nisem 
potreboval. Ponosen sem, da z darovanjem krvi 
pomagam sočloveku ali mu celo rešim življenje. 
Mirko Fruk
S krvodajalstvom sem se prvič srečal na služe-
nju vojaškega roka, saj smo takrat fantje naredili 
vse, da smo lahko odšli predčasno domov. Tudi 
ko sem se zaposlil v tedanjem TGA, smo mladi 
fantje naredili vse za dodatni dan dopusta, kaj 
šele za dva dodatna dneva. V tistem času na-
mreč ni bilo interneta, niti se ni veliko govorilo 
o humanosti, solidarnosti in nujnosti darovanja 
krvi.
Sčasoma, z leti so se zavest o darovanju krvi in 
vrednote, ki so povezane s tem dejanjem, nase-
lili vame in danes je krvodajalstvo stil mojega 
življenja. Ne bom na dolgo in široko razlagal 
– krvodajalec sem zato, ker se zavedam, da z 
darovano krvjo pomagam sočloveku. To je 
zame ena najplemenitejših oblik pomoči. Zelo 
sem vesel in ponosen, da se tudi sin zgleduje 
po meni. 
Izjave krvodajalcev
»Ni ti treba biti zdravnik, da bi reševal življenja. Daruj kri – je enostavno, varno in rešuje življenja.«
Marjetka Ledinek, predsednica 
aktiva Talumovih krvodajalcev 
Tudi sama sem imela nasmeh na 
obrazu, ko sem zabeležila 73 kr-
vodajalcev, ki so se v aprilu udele-
žili krvodajalske akcije. Med njimi 
je bilo kar osem novincev, ki so se 
na ta način pridružili našemu ak-
tivu. Hvala vam za vsako kapljico 
krvi!
Čarobna moč nasmeha  
Nasmeh je majski slogan Rdečega križa (8.–15. maj 2018). Nasmeh omogočimo vsem ljudem, 
ki nas obkrožajo! Na obraze ljudi v stiski pomoč sočloveka pričara nasmeh. Ta nasmeh moramo 
znati videti. Iskrica upanja na obrazu je enaka nasmehu. Manj obupa, strahu in občutka osamlje-
nosti, manj jeze in gneva so znanilci bližajočega se nasmeha.
ALUMINIJ številka 5, stran  27
Darovalci v aprilu 
(številka v oklepaju pove, 
kolikokrat je posameznik 
doslej že daroval kri):
Bojan Magdič    (9)             
Boštjan Zamuda  (16)
Janko Moravec  (52)           
Emilija Vesenjak  (10)
Rudi Nahberger  (30)          
Marinka Krajnc      (9)
Gregor Janžekovič   (8)        
Jani Gojčič  (12)
Branko Selinšek  (35)          
Franc Trafela  (35)
Robert Merlak  (49)            
Drago Furek  (89)
I g o r T u r n š e k  ( 5 3 )               
Franc Sluga  (34)
U r o š P e r n a t    ( 9 )                  
Jožef Lončarič   (51)
Marjan Vindiš  (44)             
Danijel Roškar  (16)
Sabina Predikaka  (11)        
Nada Cimerman  (34)
F r a n c Č u č e k  ( 5 1 )                
Darko Emeršič  (76)
L e o n P i š e k  ( 4 1 )                   
Boris Gorišek  (64)
Davorin Lubej  (54)             
Daniel Lačen  (12)
Kristjan Mlakar  (12)          
Aleksander Bezjak  (40)
I v a n P e t e k  ( 3 6 )                  
Goran Ivezić  (13)
D u š a n V o r i h  ( 3 8 )               
Drago Smolinger  (48)
J o ž e f G o d e c  ( 1 2 )                
Rok Zakelšek  (12)
Marko Planinšek  (23)        
Anton Planinšek  (62)
Leon Trofenik    (8)               
Slavko Vek  (59)
Kristjan Gajšek      (6)             
Srečko Gajšek  (44)
Robert Tušek  (21)            
Franjo Mihelač  (47)
Denis Pušnik  (14)         
Andrej Golob  (35)
Marijan Pernek  (58)    
Marjetka Ledinek  (39)
Enis Suljkanović  (15)   
Dragica Leskovar  (65)
Milan Prapotnik                (109)     
Boštjan Lešnik  (71)
Bojan Krajnc  (50)           
Janez Tominc  (21)
Janez Vertič  (53)           
Olga Fras  (22)
Franjo Levstik    (9)          
Sandi Svenšek  (18)
Janko Zavec  (34)         
Krvodajalci, ki so kri 
darovali do petkrat:
Denis Kolarič  (5) 
Metka Skaza  (4)
Sašo Hergula  (4)
Tanja Flajs  (3) 
Jernej Žunkovič    (3)
Alenka Kotnik    (3)
Uroš Satler  (2) 
Matej Trunk  (2)
Amadej Rosić  (1)
Marcel Klaneček    (1)
Kristjan Zadravec    (1)
Peter Belec  (1)
Samo Malek  (1)
Ramiz Duraković    (1)
Silvo Vinter  (1)
David Stergar  (1)
Miran Predikaka Emilija Vesenjak Jože Murata
Miran Predikaka 
Prve krvodajalske akcije sem se udeležil v času 
služenja vojaškega roka v JLA. Takrat smo fan-
tje darovali kri, da smo lahko odšli prej domov. 
Nato sem se zaposlil, si ustvaril družino in začel 
razmišljati, da se jaz sam, moj otrok ali partner 
lahko znajdemo v situaciji, ko bomo nujno po-
trebovali kri. To me je spodbudilo, da nadalju-
jem s krvodajalstvom, ki je human in solidaren 
način pomoči sočloveku. Nikoli namreč ne veš, 
kdaj boš darovano kri potreboval ti sam ali tvoji 
bližnji. Krvodajalec bom tako dolgo, dokler mi 
bo služilo zdravje!
Emilija Vesenjak
Krvodajalka sem od leta 2012. Do zdaj sem kri 
darovala 10-krat. Krvodajalka sem postala zato, 
ker vsakdo lahko naredi nekaj dobrega, nekaj 
plemenitega za sočloveka. Pomena krvodajal-
stva se ljudje še vedno premalo zavedajo. Z da-
rovano krvjo podarjaš del sebe, in to človeku, ki 
ga niti ne poznaš. Lepo je pomagati.
Jože Murata
Kje naj začnem? Morda kar pri prvi krvoda-
jalski akciji, ki sem se je udeležil. Kakor mnogi 
drugi, ki spadajo v mojo generacijo (nekaj let 
dol ali gor), sem tudi jaz daroval kri na služenju 
vojaškega roka v takratni JLA. Kot voznik sem 
vsak dan opravljal naloge na relaciji od Sinja do 
Splita. Ker je eden od vojakov nujno potrebo-
val tretje darovanje krvi »zbog skračenja vojnog 
roka« (torej: zaradi skrajšanja vojaškega roka), 
sem ga peljal v vojaško bolnišnico v Split. In ker 
sem bil že tam, sem še jaz daroval kri, in nato 
še enkrat, prav tako v času služenja vojaškega 
roka. Kasneje sem s krvodajalstvom nadaljeval. 
Tudi moj oče, ki je bil zaposlen v TGA, je bil 
dolgoletni krvodajalec. Ne želim pisati ogulje-
nih fraz, treba pa je kljub temu poudariti, da je 
krvodajalstvo humano dejanje in da se človek 
po darovanju dobro počuti. p
ALUMINIJ številka 5, stran  28
Vsaka regija je lahko prijavila po eno moško in eno 
žensko ekipo. Tekmovanja se je tokrat udeležila le mo-
ška ekipa regijske organizacije Skei Ptuj in okolica (v 
nadaljevanju ReO Ptuj). Tekmovanje je potekalo po 
pravilih Kegljaške zveze Slovenije. Vsaka ekipa je bila 
sestavljena iz štirih tekmovalcev in enega rezervnega 
tekmovalca. Tekmovalci so odigrali 10 lučajev za ogre-
vanje, na tekmovanju pa so odigrali 60 lučajev. Rezultat 
se je sešteval ekipno in tudi posamezno. Med tekmova-
njem je bilo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo.
Po končanem tekmovanju je predsednica Skei Slove-
nije Lidija Jerkič najboljšim ekipam in posameznikom 
podelila pokale in medalje. Ekipa ReO Ptuj je s 1001 
podrtim kegljem zasedla solidno 5. mesto. Kegljači 
smo preživeli družabno in zabavno soboto. 
Veselimo se že poletnih iger Skei Slovenije, ki bodo 
potekale 26. maja 2018 na Koroškem. Vabljeni. p
Kegljaška sobota
V soboto, 14. aprila 2018, je bilo 7. državno prven-
stvo SKEI Slovenije v kegljanju na asfaltu. Poteka-
lo je na kegljišču Kegljaškega kluba Gorica v Novi   
Gorici. Organizator in izvajalec kegljaškega tekmo-
vanja je bil Skei, Regijska organizacija Posočje.
IGOR JEZA 
FOTO: IGOR JEZA
SINDIKAT 
Mesto Ime in priimek 
13 Stanislav Horvat 172 84 4 256
16 Franc Turnšek 180 72 6 252
18 Mirko Štagar 180 69 9 249
24 Dušan  Vorih 173 71 5 244
Milan Petrič Rezerva
Ptuj - 5. mesto 705 296 24 1001
ALUMINIJ številka 5, stran  29
Uvodoma je goste nagovoril Igor Jeza, predsednik Skei Talum. Po ogledu predstavitvenega filma smo 
se skupaj odpravili na ogled elektrolize in naše druženje zaokrožili s pogostitvijo v restavraciji Pan. 
Gostom so razkazali tudi ptujski grad, orožarno in etnološki muzej ptujskih mask, ekskurzijo po Ptuju 
pa – kot se za našo regijo spodobi – zaključili z degustacijo vin. p
V prihodnosti se veselimo našega obiska v jeklarni in priložnosti za ponovno druženje.
Obisk sindikalnih predstavnikov iz jeklarne Acroni
V petek, 6. aprila, smo v Talumu gostili 12 sindikalnih predstavnikov iz jeklarne Acroni z Jesenic. 
V okviru svoje ekskurzije so si namreč želeli ogledati naš proizvodni proces.
IGOR JEZA
SINDIKAT 
Zahvali
Ob boleči izgubi našega dragega
očeta, dedka in pradedka
Antona CENARJA
iz Mezgovc ob Pesnici, 55 B,
upokojenca Taluma,
se iskreno zahvaljujemo sindikatu
družbe Talum za darovane sveče
in odigrano žalostinko ter vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji poti ter darovali cvetje in
sveče.
Vsi njegovi!
Ob boleči izgubi očeta, tasta, 
dedka in pradedka
Cirila JAZBECA
iz Bolečke vasi 6B, nazadnje sta-
nujočega v Pobrežju 103A, Videm
pri Ptuju, upokojenca družbe 
Talum,
se iskreno zahvaljujemo sindikatu
družbe Talum za darovane sveče
in odigrano Tišino ter vsem, ki ste
darovali sveče, izrekli sožalje in ga
pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala.
Njegovi najdražji
ALUMINIJ številka 5, stran  30
KOLUMNA
Navada je železna srajca, pravijo, 
oziroma v našem primeru alumi-
nijasta srajčka. Mehanske lastnosti 
železa in aluminija so ob tem hi-
trem razvoju že precej podobne, 
le teža »lahke kovine prihodnosti« 
je precej manjša. Da ne dolgovezi-
mo, vem, da nimate časa prebirati 
te cenjene revije (razen če uživate 
zasluženi pokoj), je bolje, da kar ta-
koj preidemo na bistvo, zgrabimo 
bika za rogove in že kar takoj, v 
startu razkrijemo, kakšno neopri-
jemljivo bogastvo skrivamo pod 
rumeno čelado. Tokrat bo pisana 
beseda tekla o navadah in običajih, 
ki se nam zdijo tako samoumevni, 
da jih sploh ne opazimo več, razen 
če nas na to kdo spomni. 
Šege in navade so sestavni del 
naše kulture. Čeprav smo global-
no usmerjeno, moderno podjetje, 
bomo kulturne običaje in navade 
obravnavali lokalno, do koder nam 
pač seže oko – in to ni preveč da-
leč, odkar smo porušili tisti zna-
meniti dimnik. Glavni običaji na 
Dravskem polju so še vedno pust, 
koline, barvanje pirhov, trgatev in 
morda še ličkanje koruze, ampak 
zadnji običaj je v zatonu, odkar so 
Francozi, Korejci in Japonci začeli 
izdelovati tako dobre motorje za 
luščilnike koruze, »šrotarje« po do-
mače. Nemci so na srečo ostali v 
avtomobilski industriji.
Tudi v našem podjetju imamo ne-
kaj lepih običajev, s katerimi negu-
jemo tradicijo, recimo tovarniški 
praznik, dan odprtih vrat, godba, 
ko se nekdo za vedno poslavlja, 
žur za 8. marec, ko pošljemo žene 
in dekleta na izlet, in še kaj bi se 
našlo, če bi brskali po spominu.
Poleg običajev pa imamo tudi na-
vade oziroma dejanja, ki jih pona-
vljamo, so privzgojene in so del 
našega vedenja. Navade prinese-
mo že od doma ali pa jih prido-
bimo v službi. Ene so bolj sim-
patične, druge manj, tretjih se pa 
sploh ne da pojasniti. Nekateri se 
radi gugajo na stolih, drugi vstopa-
jo v viličar samo z desno nogo in 
roko, z desne strani, spet tretji si 
morajo vsak dan pospraviti mizo, 
kot da jih ne bo več nazaj, ugaša-
jo luči, gredo vsak tretji četrtek v 
mesecu na pijačo, eni žigosajo ma-
lico vsak dan, drugi za cel mesec, 
skratka, kar želimo povedati, je, da 
je teh navad za eno malo, panon-
sko morje.
Če pa vržemo oko še malo v tuji-
no, glede na to, da štrlimo ven med 
izvozniki, lahko vidimo, da imajo 
čudne navade tudi druga podjetja, 
kaj šele podjetja v tujini. Pri Japon-
cih, ki jih imamo za bolj delaven 
in službi predan narod, obstaja 
recimo navada, tako imenovani 
»inemuri«, kar pomeni »biti priso-
ten med spanjem«. Japonci mislijo, 
da ni nič narobe, če oseba na se-
stanku ali pred drugimi ljudmi ob-
časno zaspi, saj je to znak, da tako 
predano delaš, da občasno nisi več 
zmožen ohraniti budnosti, važno 
je le, da se istočasno trudiš, da bi 
ohranil oči odprte. Gre za tako 
imenovani častni prekršek manjše-
ga pomena, ki ti lahko še dvigne 
ugled pred sodelavci. Poizkusite, 
odprtost je ena naših vrlin!  
Iznajdljivost je bila vedno dome-
na balkanskih plemen, tole od 
Japoncev je simpatična navada, 
prav tako kot španska siesta, le 
da mi po triurnem počitku ne bi 
več prišli nazaj. Gotovo bi te tuje 
navade, ki bi nam ustrezale, znali 
prevesti v naš balkansko-german-
ski oziroma včasih zelo delaven – 
včasih zelo len, vedno pa iznajdljiv 
tip nacionalnega karakterja. Če ne 
bi bili takšni, ne bi občasno precej 
štrleli ven na raznih mednarodnih 
lestvicah, recimo po številu medalj 
na število prebivalcev ali po števi-
lu traktorjev na glavo ali po števi-
lu hokejistov, ki so občasno prav 
tako zelo uspešni, čeprav nimamo 
pravih pogojev za vadbo.
Rutina in navade so lahko velik 
zaviralec sprememb oziroma za-
radi njih stvari ostanejo takšne, 
kot so, oziroma se še naprej pre-
močrtno gibljejo (2. Newtonov 
zakon), razen če, pozor, te rutine 
in navade razbijemo, začnemo 
nekaj delati drugače, vsak dan, in 
tako naredimo prostor za nove na-
vade. Inovativni predlogi, kritično 
razmišljanje, strast. Samo navade 
je treba spremeniti. Pojdite jutri v 
viličar z leve strani, spijte čaj na-
mesto kave, pojdite v Haloze pre-
ko Rogaške Slatine, razbijte rutino. 
Brez spremenjenih navad ne bo 
sprememb. p
Strast
GREGOR JURKO
FOTO: ANDREJ BRUMEN
Ljubezen in strast sta v zraku ...
ALUMINIJ številka 5, stran  31
KRIŽANKA
RIŠEMO IN PIŠEMO 2    18
“Nekaj ugrizov sadja na dan odžene vse bolezni stran.”
V četrtek, 24. maja, ob 16.30 uri, 
se bomo otroci in starši zabavali ter spoznavali zdrave sadne vitamine na
Dobimo se v parku pri upravni stavbi. V primeru slabega vremena bo dogodek potekal 
v Športni dvorani Kidričevo. Pripravili smo zabavne igre za majhne in velike, 
ki jih bomo zaokrožili z okusnim sadnim sladkanjem.
SADNEM KARNEVALU