PROIZVODNJA V MAJO 1970
QKS.
. SlORS !
'J ,y
ŽELEZAR
St. 6 — 25. junij 1970
DELAVSKI SVET ZDRUŽENEGA PODJETJA
4. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA SLOVENSKE ŽELEZARNE
12.	junija se je v Štorah sestal na četrti redni seji delavski svet združenega podjetja Slovenske železarne. Predsednik Tomaž ERTL je za dnevni red poleg pregledov sklepov, sprejetih na zadnji seji in poročila o delu poslovnega odbora med obema sejama predlagal tudi razpravo o poslovanju ZPSŽ v obdobju januar — april, o rentabilnosti poslovanja do leta 1973 in oblikovanje direkcije ZPSŽ. Vabilu so bila priložena vsa tri poročila in jih v povzetku tudi posredujemo našim bralcem, medtem, ko bomo podrobnosti o seji in o sklepih poročali v prihodnji številki.
Delo poslovnega odbora
Poslovni odbor je na podlagi sklepov 2. seje DS ZPSŽ in programa dela za leto 1970 in glede na tekočo problematiko v tem času svojo aktivnost usmeril v izdelavo sanacijskega programa, zasnovo proizvodnje za obdobje 1971 do 1975, kreditno problematiko, normativne akte ZP, projekt OECD, organizacijska in kadrovska vprašanja in analizo poslovanja v prvem tromesečju.
Sanacijski načrt zasleduje o-snovni cilj, da ZP doseže ob relativno skromnih naložbah in
povečanem skladu trajnih obratnih sredstev takšno rentabilno poslovanje, da bi za nove investicijske naložbe bilo sposobno ob svoji soudeležbi zahtevati nadalnje kredite. Poleg zahtevkov, ki jih je vložilo ZPSŽ in ki se nanašajo na olajšave kreditnih pogojev, sanacijo obratnih sredstev in razbremenitve podjetij glede plačevanja obresti od poslovnega sklada, bo potrebna tudi trajna borba za čim doslednejše izpolnjevanje lastnih sanacijskih ukrepov, Sanacijski načrt vsebuje enotna stališča, ki jih je sprejel poslovni odbor in ga predlaga DS v o-bravnavo po prvi varianti.
Srednjeročni razvojni načrt je grajen na sprejetih osnovnih stališčih, d.a se vsa predvidena investicijska vlaganja usmerijo na višjo stopnjo obdelave in predelave jekla, to je finalizacijo in specializacijo proizvodnje ter kakovostno izboljšavo strukture proizvodnje, za večjo rentabilnost in gospodarnost poslovanja. Sprejeto je bilo tudi stališče, da se v perspektivi še poveča obseg medsebojne blagovne izmenjave ob polnem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti na osnovi ekonomskih na-(Nadaljevamje na 2. strani)
V maju znaša proizvodnja 8,9 % letnega plana. Planska dvanajstina je presežena za
6,4	%. V kumulativi januar—maj je proizvodnja presežena za 6,0 odstotka letnega plana. Presežena je pri vseh obratih razen livarne II in livarne I pri koki-Iah. Operativni plan je v maju presežen za 3,1 %. Pod operativnim planom so ostale samo livarne.
ELEKTROPLAVŽ ima v maju
9,3	% letnega plana proizvodnje. To je najvišje dosežena proizvodnja v letošnjem letu. Dvanajstina letnega plana je pre-seežna za 11,4 % in operativni plan za 1,7
JEKLARNA je dvanajstino plana presegla za 20,3 in operativni plan za 3,1 %. Izmeček je nad normativom.
VALJARNA ima v maju 8,1 % letnega plana proizvodnje. Pri finih profilih je operativni plan presžen za 9,1% in pri hladno vlečenem in brušenem jeklu za
1,7	%. Plan je presežen zaradi
V soboto 23. maja so se dopoldne zbrali delegati in predstavniki treh slovenskih železarn, na čelu z generalnim direktorjem Združenega podjetja Slovenske železarne tov. Gregorjem Klančnikom, predstavniki organizacij ZK, in ZMS treh slovenskih ’železarn ter predstavnikom republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije v Domu železarjev na Teharjih na konstituantno sejo koordinacijskega odbora sindikata združenega podjetja slovenskih železarn.
Po poročilu predsednika iniciativnega odbora sindikata ZP SŽ tov. Srečka Mlinariča, ki je opisal delo sindikatov in j ih prizadevanja, da bi uredili nekatera sistematska vprašanja, s poudarkom, da bo treba v prihodnje še bolj utrjevati medsebojno zaupanje znotraj združenega podjetja in si prizadevati za enotnejšo politiko naložb v akumulativnejšo proizvodnjo, predvsem v boljše oplemenitenje jekla in železa, je generalni direktor Gregor Klančnik zbranim opisal položaj Združenega podjetja SŽ (sloven, železarn), prizadevanja vseh institucij tega podjetja, da bi krenili v črni metalurgiji Slovenije na bolje in nanizal dosedanje uspehe.
Nato so zbrani delegati potr-
spremembe programa valjanja v zadnjem tednu. Namesto planiranih finih profilov so valjali srednje in lahke profile.
LIVARNA I ima v maju 8,3 % surovih valjev, 7,3 kokil in litine in 7,7 % obdelanih valjev. Pri kokilah in litini je ostala za
14,5	% pod plansko dvanajstino. Tudi pri operativnem planu zaostaja za 12,3 %. Glavni vzrok je pomanjkanje naročil za ko-kile, zlasti znižanje naročil Železarne Jesenice. Med mesecem je prišlo tudi do okvare stružnice za kokile in tako jih je ostalo 50 t neobdelanih.
LIVARNA II je ostala v maju za 32,5% pod plansko dvanajstino in za 12,1% pod operativnim planom. Obrat ima v maju pri nodularni litini 81 več izmečka, kot ga dovoljuje plan na dosežčno proizvodnjo.
SAMOTNA je dosegla v maju
10,2	% letnega plana proizvodnje. Operativni plan je presežen za 21,7 %. Kapaciteta je bila koriščena z 90,4 %. Izmeček je v okviru normativa.
dili predlog osnovnih sindikalnih organizacij za sestavo Koordinacijskega odbora sindikata ZP SŽ (združ. podj. sloven, železarn) in izvolili Izvršni odbor, za predsednika pa tov. Ocvirka Franca iz železarne Štore in za njegovega namestnika tov. Tomaža Škrinjarja iz Železarne Jesenice. Potrdili so predlog pravil sindikata ZP SŽ, program dela koordinacijskega odbora in finančni plan tega odbora. Osnovna funkcija koordinacijskega odbora je vsklajevanje dela, političnih akcij, stališč, predlogov ter sklepov osnovnih organizacij sindikata v treh slovenskih železarnah (Jesenice, Štore in Ravne). Vodil bo skupne politične akcije, zastopal osnovne sind, organizacije pri organih in organizacijah izven Združenega podjetja, posredoval delavskemu svetu združenega podjetja in drugim organom tega podjetja mnenja in stališča osnovnih organizacij do problematike in poslovanja združenega podjetja. Vse delo bo imelo cilj, ustvariti možnosti za stalno naraščanje materialnega in kulturnega standarda slovenskih železarjev, razviti demokratične, samoupravne in humane odnose med ljudmi in trajno uveljavljati socialno varnost delovnega človeka.	R. U.
Delovno predsedstvo na skupnem sestanku družbeno-političnih delavcev naših železarn
SKUPNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA
IZVOLJEN JE KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKATA ZDRUŽENEGA PODJETJA SLOVENSKE ŽELEZARNE
Dipl. ing. MATEVŽ
HAFNER
V Ljubljani je 29. maja t.l. po dolgi in mučni bolezni umrl dipl. ing. Matevž HAFNER,_ bivši generalni direktor Železarne Jesenice.
Z velikimi črkami bo zapisano njegovo ime v zgodovini razvoja zeniškega metalurškega kombinata, kjer je bil dolga leta vodja kapitalne graditve. Poln poleta in nezlomljive volje je kot odličen organizator postavil temelje današnjemu zeniškemu gigantu. Prav tako zagnano je delal na Jesenicah, ko je prevzel mesto generalnega direktorja. Bil je tudi predsednik odbora investicijskih komisij pri združenju jugoslovanski^ železarn.-Izdelal je načrt razvoja jugoslovanske črne metalurgije in določil v tem razvoju tudi mesto združenim slovenskim železarnam. Neizmerno veliko je pomenil vsemu našemu železarstvu in slovenskemu železarstvu še posebej. Kot strokovnjaka z izredno inteligenco in veliko zavestjo odgovornosti so ga cenili pri metalurškem inštitutu v Ljubljani, pri zavodu za varjenje, pri zvezi rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov, pri tehniškem muzeju v Ljubljani in še v mnogih zavodih in inštitucijah širom naše dežele. Pod strogfm videzom tega zaslužnega moža se je skrivalo dobro, čuteče srce za družino, za mladi metalurški naraščaj, za štipendiste, pa za novo-došle inženirje in tehnike, vsi lahko potrdijo, da je bil dober človek, možak na mestu.
DELAVSKI SVET ZDRUŽENEGA PODJETJA
(Nadaljevanje s 1. Strani)
čel. Načrt, ki je v izdelavi, bo predložen DS ZP na prihodnji seji.
V združenem podjetju je še vedno prisotno vprašanje pomanjkanja obratnih sredstev zaradi povečanega obsega proizvodnje, slabe likvidnosti in podražitve surovin in reprodukcijskega materiala. S pristojnim republiškim sekretariatom za finance. je dosežen sporazum, da ZP sklene pogodbo za najetje kredita, medtem, ko jamstveno obveznost za vračanje prevzemajo posamezne organizacije združenega podjetja.
Poslovni odbor je razpravljal tudi o splošnih aktih direkcije, ki zajemajo področje delovnih odnosov, delitve dohodkov in delovne varnosti. To je osnova, da direkcija na podlagi statuta in pogodbe ZP postopno prične z organiziranim delom. Te akte je poslovni odbor sprejel s predpostavko, da je organizacija dela z lastnimi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi. Imajo pa začasni značaj, ker naj bi se po sklepu poslovnega odbora izdelalo skupne okvirne normative zakonodaje za celotno združenje. Le-ti naj bi preprečili v bodoče neusklajeno sprejemanje pravilnikov in sistemov po tovarnah. Ti akti naj bi bili u-sklajeni do 30. septembra, na tem pa bo delala posebna delovna grupa.
Da se doseže največja učinkovitost. ki je zasnovana že v sami integraciji, so bili že skupni sestanki, na katerih so določili naloge, ki naj bodo vsebovane v projektu OECD. Namen projekta je doseči čimvečjo rentabilnost združenega podjetja. Projekt vsebuje delitev funkcije med direkcijo ZP in tovarnami ter makro organizacijo ZP, makro organizacijo po tovarnah, uvedbo sistema neposrednih stroškov, sistema načrtovanja proizvodnje, elektronske obdelave podatkov ter gospodarnost z materialom. Delo je tako obsežno, da bo treba z njim nadaljevati tudi prihodnje leto. Organizacije združenega dela bodo tudi skupno koristile elektronski računalnik železarne Jesenice.
Poslovni odbor je obravnaval tudi kadrovska vprašanja v zvezi z zasedbo sistemiziranih delovnih mest na direkciji in težave v zvezi, s poslovnimi prostori direkcije in stanovanji za bodoče sodelavce direkcije.
Stališče poslovnega odbora je tudi, da se ustanovi koordinacijski odbor ZPSŽ in železarne Si-
sak za usklajevanje in aktiviranje tržne raziskovalne dejavnosti, usklajevanje tehnoloških raziskav ter koordinacijo v sredstvih za dolgoročno načrtovanje. Imenovani sta bili že delovni grupi za področje tržnih raziskav (marketing) in za po-, dročje tehnoloških raziskav z ločenimi nalogami za vsako podjetje.
Poslovni odbor je sklepal tudi o enotni evidenci proizvodnih podatkov (gibanje proizvodnje, finančni rezultati, produktivnost dela, gibanje osebnih dohodkov) in o izdelavi enotnih obrazcev ter postavil roke za mesečna in trimesečna poročila.
V	zvezi z oblikovanjem cen v čini metalurgiji, poslovni odbor ugotavlja, da lani predložen sistem, po katerem naj bi se o-blikovale cene v odvisnosti od gibanja cen na trgu, kljub nenehnim pritiskom še do sedaj ni bil realiziran. Proti tako počasnemu reševanju je poslovni odbor energično protestiral in od ustreznih organov zahteval, da se črna metalurgija rešuje enako kot ostale gospodarske veje.
Iz poročila je razvidno, da se je poslovni odbor v tem času ukvarjal z zelo konkretno, pestro in osnovno problematiko združenega podjetja. Najbolj u-činkovit je bil odbor pri reševanju kreditiranja, da so podjetja lahko nemoteno poslovala niti niso bila ogrožena izplačila osebnih dohodkov. Ostala področja dela so bolj obsežna in bo rezultate tega dela mogoče ovrednostiti pozneje, večjo u-činkovitost pa ovira tudi to, da iz objektivnih razlogov operativno delo direkcije ZPSŽ v vseh svojih fukcijah še ni v celoti zaživelo.
Poslovni rezultati januar—april
Rezultati za prve štiri mesece kažejo, da je združeno podjetje doseglo blagovno proizvodnjo nasproti poprečju doseženem v letu 1969 s 101,9 %, medtem ko je pod računskim delom letnega načrta, oziroma je le-ta izpolnjen le z 98,3 %. Delno to odstopanje opravičuje dinamično načrtovana proizvodnja. Železarna Jesenice je dosegla 98,1 % blagovne proizvodnje nasproti poprečju iz leta 1969, Ravne 108,8 % in Store 112,7 %.
V	realizaciji je bil v prvih štirih mesecih presežen lanskoletni rezultat pa tudi v gospodarskem načrtu predvidena realizacija je bila dosežena s 103 %• Pri tem je treba upoštevati povišanje cen valjanemu in vlečenemu jeklu za 8,15 %, ki
bo letos veljalo vse leto, medtem, ko je bilo lani v poprečju to povišanje zajeto le z okrog
2,5	%. (V poročilu ni prikazan vpliv podražitve osnovnih metalurških surovin in reprodukcijskega materiala ter drugih uslug, ki ima tudi že določen vpliv na realizacijo. Op. u.). Nasproti poprečju lanskega leta je železarna Jesenice dosegla 110 %, Ravne 114 % in ravno toliko Železarna Store.
Združeno podjetje kot posamezne železarne so bile uspešne tudi v doseženi produktivnosti, izraženi v mesečni poprečni realizaciji na zaposlenega. Železarna Jesenice nasproti poprečju leta 1969, je dosegla v prvih štirih mesecih 115 % (12.660 din na zaposlenega), Ravne 109 % (9.440 din na zaposlenega), Store 114 % (6.481 din na zaposlenega. Rezultat produktivnosti v realizaciji na zaposlenega je u-goden, vendar je tudi pri tem rezultatu treba upoštevati spremembo cen.
Poprečni mesečni neto dohodki so znašali v Železarni Jesenice Ì.250 din (nasproti poprečju 1989 — 110 odstotkov), Ravne 1.284 din (110 %), Store 1.219 din (111 odstotkov) in združenem podjetju 1,251 din (110,6 %). Poprečno povišanje osebnih dohodkov za vse podjetje ni na nivoju prikazane produktivnosti, kar je ob upoštevanju povišanja cen naših izdelkov razumljivo.
Čeprav je cfilj vsake poslovne dejavnosti donosnost, se črna metalurgija z visoko donosnostjo ali akumulativnostjo ne more ponašati. Obračun za prvo četrtletje nakazuje, da bomo tudi to najvažnejšo sestavino gospodarstva dosegli. Ostanek dohodka za sklade ali dobiček so dosegle železarna Jesenice 3.321.615 din, Ravne 9.901.953 din, Store 3.337.936 din oziroma združeno podjetje 16.561.507 din. Seveda pa te številke niso dokončne, ker je obračun za prvo četrtletje narejen brez inventure in zalog, da se del razmejft-venih stroškov pojavi z zamudo in to, da so zaloge, zlasti nedokončane proizvodnje dostikrat precenjene.
V štirih mescih je združeno podjetje znižalo dolgovanja kupcev za 36 milijonov ali za 12 %. Dolgovanje kupcev znaša v Železarni Jesenice na dan 30. 4. 1970 - 181.445.000 din (31. 12. 1969	—	180.660.000 dinarjev),
Ravne 98.559.000 din (31. 12. 1969 — 122.577.000 dinarjev), Štore
26.937.000	din (31. 12. 1969 -
39.861.000	din.) To je rezultat zniževanja vezave pri odjemalcih na Ravnah in v Štorah, Jesenice pa so ostale še na isti višini kot
(Nadaljevanje na 3. strani)
KADROVSKE IN ORGANIZACIJSKE SPREMEMRE
V	preteklem in tekočem mesecu je v vodstvu nekaterih sektorjev prišlo do kadrovskih sprememb, ki jih tu navajamo kot informacijo članom delovne skupnosti našega podjetja.
Nečemar Boris, dipl. met. ing. je podal upravnemu odboru podjetja ostavko na položaj direktorja tehničnega sektorja predvsem iz zdravstvenih razlogov. Prav tako je podal ostavko na položaj direktorja komercialnega sektorja tov. Suhar Anton. Ing. Nečemer je bil na tem položaju 9 let, tov. Suhar pa 11 let. Upravni odbor je na svoji 41. redni seji dne 5. marca 1970 ostavki sprejel. Obenem je UO postavil razpisno komisijo v sestavi: dipl. ing. Cernak Feliks — predsednik, člana: Ocvirk Franc in Haler Ferdo.
Poleg zasedbe izpraznjenih delovnih mest je komisija opravila razpis tudi za zasedbo delovnega mesta direktorja finančnega sektorja, na katerem je bila razporejena pred enim letom tov. Čuvan Olga, kot vršilka dolžnosti in je bilo treba zasedbo tega delovnega mesta ponovno razpisati. Razpis je bil objavljen v »DELU« dne 29. 4.
1970.
Na osnovi prijav kandidatov za zasedbo razpisanih delovnih mest je komisija po opravljenem delu sestavila poročilo o kandidatih in predlog o izboru, katerega je upravni odbor obravnaval na svoji 44. redni seji dne 30. maja 1970 ter odločil imenovati na delovno mesto:
Za »direktorja tehničnemu sektorja« je imenovan STARC MILKO, dipl. met. ing. Dosedaj je bil na delovnem mestu »glavni inženir proizvodnje«. V Železarni Štore je zaposlen 19 let.
Za »direktorja komercialnega sektorja« je imenovan BE-LEJ MARJAN, ekonomist, dosedaj je bil na delovnem mestu »šef prodajnega oddelka« v komercialnem sektorju. V Železarni Štore ima 16 let delovne dobe.
Za »direktorja finančnega sektorja« je imenovana ČUVAN OLGA, dosedaj vršilka dolžnosti na tem delovnem mestu. V Železarni Store je zaposlen pri finančnem poslovanju 25 let.
V	teku meseca junija se mora izvršiti primopredaja poslov in novo imenovani direktorji prevzamejo svoje dolžnosti.
V	zadnjem času smo imeli tudi druge kadrovske spremembe, ki iso sledile organizacijskim spremembam v tehničnem sektorju. Formirani sta bili dve grupi — proizvodni enoti, in sicer 114 grupa z elektro-plavžem, jeklarno, valjarno in šamotarno. Za vodjo te grupe je imenovan kot vršilec dolžnosti (v. d.) tov. JOŽE URBANČIČ, dipl. met. ing., prej obrato-vodja valjarne.
Drugo grupo sestavljajo: livarna valjev, livarna specialne litine in obdelovalnica valjev. Za v. d. vodja grupe je imenovan JANEZ BARBORIC, dipl. met. ing., prej obratovodja livarne valjev.
S tem, da bi kadrovsko okrepili razvojni oddelek s kadrom iz obratov, so v ta oddelek razporejeni: Vlado MAGAJNA — obratovodja livarne II, Franc GORJANC — obratovodja jeklarne, Osvin PEČAR — obratovodja šamotarne, Branko MLAČ,
asistent obratovodje v livarni II, ter dipl. met. ing. GORIŠEK Ciril in dipl. met. ing. Miran PIPAN, ki sta bila sprejeta v delovno razmerje. Peter KNEZ, dipl. met. ing. — obratovodja elektroplavža, pa prevzame nove dolžnosti v okviru ekonom-sko-planskega biroja.
Na izpraznjena obratovodska delovna mesta so bili razporejeni kot v. d.: Plahuta Miha za elektroplavž — prej asistent na plavžu, Logar Zdravko za jeklarno — prej asistent v jeklarni,
Krajnc Emil za valjarno — prej asistent v valjarni, Leban Jože, met. ing., za livarno valjev — prej asistent v livarni II, Gabršček Jože, ing. org. dela v livarni II, prej vodja operativne priprave v oddelku priprave proizvodnje, Rukavina Dane za šamotarno, prej asistent v samotami.
Reorganizacija v tehničnem sektorju je še v teku in spremembe, ki bodo v zvezi s tem nastale, bomo še objavili.
R. M.
DELAVSKI SVET ZDRUŽENEGA PODJETJA
(Nadaljevanje z 2. strani)
ob koncu leta. Prizadevnost pri znižanju vezave naših sredstev pri kupcih, bo potrebno nujno povečati, ker stalno ne bo mogoče s kratkoročnimi krediti blažiti krizo pri oskrbovanju z reprodukcijskim materialom. Le dodatni krediti v višini 702 milijonov din, ki jih je ZP dobilo pri KBHL, so omogočili redno obratovanje in izboljšanje likvidnosti.
Dolgovi pri dobaviteljih pa so bistveno padli, in sicer za 140 milijonov din, tendenca padanja pa se še nadaljuje. Železarna Jesenice je dolgovala 30. 4. 1970
-	120.407.000 din (31. 12. 1969
—	213.778.000 din), Ravne
22.251.000	(31.	12.	1969	-
50.893.000), Štore 14.619.000 din (31. 12. 69 - 33.274.466 dinarjev). Ob tem pa je treba upoštevati razlog, ki je znižanje dolgov omogočil in težave, ki bodo nastopile, ko bo treba kratkoročne kredite vračati. Delna tolažba je le v tem, da ZP pred tem mo-
ra dobiti dolgoročni kredit, vendar je ta, razen 51 milijonov iz republiškega kredita še negotov. Banke, ki se ZP obrača nanje za kredit, upravičeno odgovarjajo, da naj železarne najprej izterjajo svoj denar pri kupcih in šele potem naj ga zahtevajo od njih.
Zaloge so znižali na Jesenicah in Štorah, medtem, ko so se na Ravnah ponovno dvignile. Gospodarjenje z zalogami bo potrebno prav tako izboljšati, saj te znašajo 88 % štirimesečne realizacije, pri tem pa nekaterih materialov manjka, drugih pa je preveč.
Poprečno je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta zaposlenih v ZP 11.572 delavcev, in sicer na Jesenicah 5.910, na Ravnah 3.521 in v Štorah 2.141 delavcev.
Pismo izvršnemu svetu
V gradivu za 4. redno sejo DS ZPSŽ, je priloženo tudi pismo izvršnemu svetu Slovenije v zvezi s prizadevanji za rentabil-
Krvodajalci prejeli
zaslužena
Ob mednarodnem Dnevu krvodajalcev — 4. juniju — so tudi krvodajalcem iz Štor in okolnih naselij podelili zaslužena priznanja.
V kulturnem domu se je v soboto 6. t. m. zbralo nad 150 povabljenih. Mešani pevski zbor osnovne šole, pevski zbor gasilcev iz Šentjurja in Celjski instrumentalni kvintet s solistoma in humoristom Poldetom (Andrej Mazej) so najprej izvajali bogat kulturni program. Polde jih je nasmejal do solz. Potem je primarij celjske transfuzijske postaje dr. Štraus Stanislava nagovorila zbrane krvodajalce, se jim zahvalila za pokazano zvestobo načelom človekoljubij a, nakar je podelila dolgo letnim darovalcem krvi 6 diplom, 12 zlatih in 35 srebnih značk, posebni nagradi (ročni uri) pa sta prejela tov. Ivanka
priznanja
Kresnik iz Laške vasi ter tov. Jože Kočar, valjar iz Štor, ker sta že 50-krat darovala kri. Za darovalce, ki so že tridesetkrat darovali kri pa sta krajevni odbor RKS in Komisija za krvodajalstvo pri osnovni sindikalni organizaciji železarne namenila 24 nagrad.
V sproščenem razpoloženju so potem ostali še kako urico in tako zopet enkrat skupno preživeli lepo popoldne ti plemeniti ljudje, ki vedno radi darujejo dragoceno kri za one v nesreči, za tiste, ki se morajo podvreči težkim operacijam in za matere, kadar so ob težkih trenutkih materinskega poslanstva potrebne zanesljivega okrepčila, človeške krvi. Želimo le, da bi krvodajalci imeli pri nas vedno veliko število posnemalcev, novih darovalcev te dragocene tekočine.
no poslovanje slovenskih železarn. Pismo poleg dosedanjih prizadevanj za rentabilno poslovanje in tabelarični prikazi poslovanja do leta 1973, vsebuje tudi prošnjo, da izvršni svet ob obravnavi problematike slovenskega železarstva, ki naj bi jo uvrstili na eno svojih sej, o-dobri predlog:
—	da se ZPSŽ dodeli dodatni kredit iz priliva v republiški kapital 1971—1975 v višini 75 milijonov din;
—	da se izvrši bonifikacija obresti dolgoročnih kreditov, ki presegajo 4 % obrestno mero.
Razen tega pa je v pismu zaprošena pomoč izvršnega sveta pri reševanju zahtev ZPSŽ za dolgoročni kredit pri KBHL za obratna sredstva v višini 334 milijonov din in za osnovna sredstva v višini 153 milijonov din, vključitve železarn v inozemski kredit, pospešitev odobritve zahteve za črtanje inter-kalarnih obresti, rešitvi vloge Združenja jugoslovanskih železarn za povišanje deviznega dela amortizacije in povečanju retencijske kvote.
Ta pomoč IS Slovenije je potrebna za uresničitev srednjeročnega načrta razvoja in modernizacije tovarn oziroma za povečan delež jekla slovenskih železarn slovenski kovinskopredelovalni industriji.
KAKO UKREPAMO
USPESEN NASTOP GASILSKIH PIONIRJEV
V	nedeljo, dne 31. maja 1970 je bilo v Škofji vasi občinsko prvenstvo gasilskih pionirjev, na katerem je nastopalo 14 ekip. Gasilsko društvo Železarne Štore je poslalo na to prvenstvo tri ekipe pionirjev, od katerih sta ekipi starejših in mlajših pionirjev osvojili prvo mesto in s tem dva prehodna pokala, dočim je bila druga ekipa mlajših pionirjev na šestem mestu. Obe ekipi sta tudi sodelovali na medobčinskem tekmovanju, ki je bilo 14. t. m. v Slivnici, kjer sta prav tako osvojili prvo mesto.
V	nedeljo, 21. t. m. pa so se naši pionirji udeležili medrepubliškega srečanja v Zaboku. Med slovenskimi ekipami so osvojili prvo mesto ter prejeli lep pokal.
LIL revija pevskih zborov v Štorah
Osnovna šola v Štorah je letos že v tretje priredila revijo mladinskih pevskih zborov pod geslom »Otroci staršem«. Nastopili so pionirji in mladinci iz Štro, Kompol, Teharij in Svetine. Posebno ganljiv je bil nastop otročičkov iz vrtca v Što-
rah. Presenetili so tamburaši s samostojno točko, ki so spremljali tudi mešani pevski zbor. Revija je pokazala, koliko truda so vložili zborovodje v vzgojo pevskega naraščaja na šolah. Uspeh nastopajočih je bil očiten.
Če hočemo požar pogasiti rabimo:
—	v prvi minuti kozarec
—	v drugi minuti vedro
—	v tretji minuti pa cisterno vode
To geslo nam pove, da je u-speh gasilne akcije odvisen predvsem od hitre in pravočasne intervencije, nam pove, da ne smemo odlašati in čakati na prihod gasilcev, temveč moramo takoj pričeti z gašenjem, pri tem pa uporabljati ustrezna gasilna sredstva.
Za vsak nastanek ognja so ne-obhodno potrebni trije pogoji:
—	vnetljiva snov
—	potrebna količina kisika
Trdne snovi, kot so premog, les, papir gasimo z vodo
— potrebna količina toplote
Če pa hočemo ogenj pogasiti, moramo vsaj enega od navedenih pogojev odstraniti. Tako na primer ugasne ogenj, če zapremo dovod plina po ceveh, če zapremo ventil na Disous jeklenki itd. S tem smo namreč odstranili, oziroma prekinili dotok vnetljive snovi. Nadalje preneha gorenje, če pokrijemo gorečo snov z raznimi pregrinjali, s tem smo namreč preprečili dostop kisika. Če gorijo vnetljive tekočine na tleh, lahko gorečo površino posipamo s peskom,
Gorečo snov v posodah (olja, maščobe) pogasimo tako, da jo pokrijemo
Razlite vnetljive tekočine (olje, benzin, nafta) gasimo s peskom
zemljo, žlindro itd. Tudi kemična gasilna sredstva, kot so: pena, prah, ogljikov dioksid, so zelo uspešna za gašenje takih požarov. Pena pokrije gorečo površino in izolira gorljivo snov od kisika, prah in ogljikov dioksid pa spodrivata kisik in na ta način ogenj zadušita. Več o tem bo govora pri opisu gasilnih aparatov. Tudi obleko na človeku pogasimo tako, da s pregrinjalom ovijemo osebo in s tem ogenj zadušimo.
Trdne snovi, kot so premog, les, papir, itd., pa ne moremo pogasiti s prej naštetimi sredstvi, temveč jih lahko pogasimo le tako, da zmanjšamo toploto
Prvo kar je potrebno storiti ob požarih v bližini plinskih jeklenk je potrebno zapreti ventile
plamenišča. To pa lahko storimo z vodo, ki pri spajanju z gorečo snovjo odvzame toploto. Iz navedenega je razvidno, da je sredstev in možnosti za prekinitev ognja dovolj in da lahko vsak delavec uspešno sodeluje pri gašenju požarov.
Vsakih pet minut nastane v Jugoslaviji po en požar. Kaj pa mi? Tudi mi večkrat ne delamo prav in s tem ogrožamo imetje.
NEZGODE PRI DELU
V mesecu maju 1970 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: elektroplavž 1, jeklarna 1, valjarna 4, livarna I. 10, livarna II 6, modelna mizama 1, obde-lovalnica valjev 2, energetski obrat 2, OTK 1, skupaj 28.
Na poti na delo sta bili prijavljeni dve nezgodi, in sicer: ena iz jeklarne in ena iz livarne
II.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: samotama, mehanična delavnica, elektroobrat, promet, ekspedit, razvojni oddelek, komunalni oddelek, ostale službe.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
JELENC Ivan je delal pri razlivanju grodlja. Pri tem mu je brizgnila kapljica tekočega železa za gamašo in ga opekla po levi nogi.
Pa sem ti rekel, da imajo v skladišču samo čelade in čevlje ne pa tudi glave in noge
JEKLARNA:
ZAPUŠEK Avgust. Pri ulivanju tekočega grodlja v SM peč je nekaj železa brizgnilo preko žleba, pri tem je nekaj železa padlo imenovanemu v čevelj in ga opeklo po nartu leve noge.
VALJARNA:
ŽAFRAN Ivan je vlačil valjane palice na ravnalno klop, pri čemer mu je na namaščenih tleh spodrsnilo tako, da je padel ter si poškodoval levi gleženj.
LEMUT Slavko je nakladal gredice za potisno peč II. Pri tem so se gredice zrušile in ker ni pravočasno odmaknil roke,
ga je stisnilo za kazalec in sredinec leve roke.
MARKOVIČ Stane je nakladal valjane palice na štiriosnik. Pri tem se mu je ena palica zakotalila po roki in ga opekla po podlahti.
POSPEH Miha je zakladal
Meni se to, kot se je onemu spodaj, ne more zgoditi
gredice y peč. Pri tem ga je sodelavec nehote udaril s kavljem po desnem očesu.
LIVARNA VALJEV:
SKALE Jože je privijal lijake na kalupe za valje ter se pri tem naslonil na nepritrjen lijak, zaradi česar mu je spodrsnilo ter je padel med kalupe ter se udaril na levo stran reber.
JUNTEZ Darko je nameščal tračnice na podstavek, pri čemer mu je ena tračnica zdrsnila ter ga udarila po stopalu leve noge.
KOROŠEC Milan je pri skladanju kalupnih okvirjev naravnaval kalupne okvirje enega na drugega, pri čemer mu je zgornji okvir zdrsnil ter ga je pri tem stisnilo za palec desne roke.
TOMPLAK Marjan je v raz-bijalnici zapenjal hruško, pri čemer so ga klešče prijele ter mu stisnile palec leve roke.
CEBULIN Mihael je z žerjavom izpraznjeval kalupne okvirje. Pri odpenjanju je kalupni okvir zanihal, ga udaril in vrgel po tleh. Poškodoval se je po stegnu leve noge.
VARJAClC Zvonko je odstranjeval žleb pri kupolki, pri čemer ga je ročica udarila po rami.
MECILÖVSEK Franc je pri nakladanju kalupnih okvirjev na voz sušilne peči stal z eno nogo na balansu, z drugo pa na vozu. Pri tem se je balans pre-
vrgel, zaradi česar je imenovani padel ter se udaril na levi kolk.
ANTLEJ Marjan je nasajal kladivo na ročaj. Pri tem je kladivo zdrsnilo po ročaju ter ga stisnilo za dlan leve roke.
PELC Ivan je odpenjal uteži s kalupnih okvirjev, pri čemer ga je stisnilo za mezinec desne roke.
TACER Marjan je s sodelavcem prekladal kokile na stolici. Pri tem je ena padla na tla. Palica, ki je bila v kokili ga je udarila po nartu desne noge.
LIVARNA II.
SALEZINA Franc je ulival tekoče železo v elektropeč. Ker je ulival s premočnim curkom, je talina brizgnila ter mu je kapljica padla za očala in ga opekla na veki desnega očesa. Nosil je očala.
MOHORKO Stanko je na vsip-ni odprtini kupolke nameščal nosilec za pritrditev škripca. Pri tem se je zastrupil z ogljikovim monoksidom.
BEZGOVŠEK Milan je odbijal nalivke na ulitkih. Pri tem ni nosil zaščitnih očal. Od ročnega brusilnega stroja, s katerim je v neposredni bližini brusil sodelavec mu je šop isker priletel v obraz tako, da je dobil tujek v desno oko.
ŠKORJANC Vinko je brusil na stabilnem brusilnem stroju. Pri tem mu je ulitek zdrsnil iz
»Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol...«
rok, z roko pa je zadel v brusni kolut ter si poškodoval prst na desni roki.
BOBNIČ Jože je odbijal uliv-ke na ulitkih, pri čemer mu je vrglo pesek v levo oko. Zaščitnih očal pri tem ni nosil.
LUGARIČ Jože je po očiščenju vrgel ulitek z mize na brusilnem stroju na voz, pri čemer se je z rokavico zapel na ulitek. Pri tem si je poškodoval sredinec na levi roki.
MODELNA MIZ ARNA:
VENGUST Ivan je stružil notranjost jedrovnika. Zaradi neenakomerne rasti lesa mu je zbilo nož iz rok ter si je pri tem poškodoval mezinec in dlan desne roke.
OBDELOVALNICA VALJEV:
BELCER Branko je pritegoval linete na stružnici W 9. Zaradi pretiranega napora je začutil bolečine na levi strani dimelj.
STEFANČIČ Vlado je hladil ležaj na valju s komprimiranim zrakom. Pri tem mu je cev zaradi prevelikega pritiska pritisnila kazalec desne roke ob ležaj valja in strugarski nož.
ENERGETSKI OBRAT:
KOLARZIK Drago je pri obračanju kretnice držal za spodnjo stran uteži in ne za ročko. Pri tem ga je stisnilo za sredinec desne roke.
MAJER Jože je montiral manometre v oljni jami v novi valjarni. Pri tem je padel v nezavarovan jašek ter si na pri-robnici vodovodne cevi presekal nogo pod kolenom.
OTK:
MARČIČ Anton je z ročnim brusilnim strojem brusil vzorec, pri čemer mu je padel drobec v levo oko.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem nadzorne službe za prejeto darilo. Iskrena in prisrčna zahvala še posebno tistim, ki so me v času bolezni obiskovali na domu in mi skušali s prijaznimi besedami lajšati bolečine. Prejeto darilo mi bo trajen spomin na mnogo naših skupnih lepih delovnih dni in na vse tiste, ki so prispevali za nabavo darila.
Še enkrat se vsem iskreno zahvaljujem, obenem želim vsemu kolektivu v nadalje kar najboljše delovne uspehe.
Slava Mlakar
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Iz JLA sta se oglasila naša sodelavca Kosi Slavko in Kragelj Stanko. Oba pošiljata pozdrave kolektivu železarne in želita veliko delovnih uspehov. Tovariš Kosi služi vojaški rok v Križevcih, tov. Kragelj pa v Novi Gradiški.
Množično, pestro kakovostno, zadovoljivo
Pionirski partizanski mnogoboj
OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO V PARTIZANSKEM MNOGOBOJU ZA LETO 1970
V soboto 30. maja popoldne se je v telovadnici in na stadionu TVD Partizan-Kovinar v Štorah odigralo občinsko pionirsko prvenstvo v partizanskem mnogoboju. Nastopili so pionirke in pionirji iz društev Celje-mesto, Celje-Gaberje in Štore.
Pri pionirkah nižje stopnje so zasedle 1. mesto pionirke Partizana Gaberje, II. mesto pa pionirke Partizana Celje-mesto Prvih 6 mest so zasedle Gaber-čanke: Vlasta Blaznik, Venin-šek Simona, Cvetka Sojč, Dragica Lončar, Vanja KniLic ih Darja Kojnik, 7., 8., in 9. mesto pionirke iz Celja-mesto, 11. mesto Gaberčanka, 12., 13., 14., im 15. mesto pa zopet meščanke.
Pri pionirkah višje stopnje so ekipno zasedle I. mesto pionirke iz mesta in dosegle skupaj 249,1 točke, pionirke iz Gaberja pa 2. mesto z 230,2 točke. Med posameznicami je bila prva Bora Lončarjeva z 49,3 točke, 2.
Romana Mežnar s 47,1 točke in tretja Katja Sambolova s 40,2 točke itd.
Pri pionirjih nižje stopnje, je zasedba naslednja:
I.	mesto Partizan-Kovinar Štore I z 273,9 točke, II mesto Partizan-Kovinar štore II z
257,5	točke.
Med posamezniki so se uvrstili: 1. mesto Aleš Kavka s 46,0 točk, 2. mesto Mladen Zelič 45.9 točk, 3. mesto Ervin Košir 43,6 točk, 4. mesto Gorazd Tratnik
43,3	točke in tako naprej.
Pri pionirjih višje stopnje so ekipno zasedli I. mesto pionirji Partizana Gaberje s 326,7 točke,
II.	mesto pionirji Partizana Celje-mesto s 313,3 točke.
Posamezno: 1. Rajko Florijan, Gaberje 55,0 točke, 2. Viktor jevšenak, Celje-mesto 54,8 točk, 3. Dušan Vodlan, Gaberje 54,7 točk, 4. Milan Kenda, Gaberje
52,7	itd.
R. U.
Zmagovalna vrsta naših pionirjev na občinskem prvenstvu
Vesti s kegljaških stez
Občinsko prvenstvo posameznikov in parov za leto 1970.
Tekmovalni skupnosti Kegljaške zveze Celje se je za občinsko prvenstvo prijavilo rekordno število članov iz posameznih klubov in sindikalnih podružnic celjske regije. Številka 162 tekmovalcev nam zgovorno kaže, da se ta šport v občini dobro razvija in bi moral biti deležen od strani Občinske zveze za telesno kulturo večje pozornosti.
Prvenstvo je bilo v mesecu maju in juniju ter razdeljeno na dva dela: spomladanski z dvema nastopoma na kegljišču Ingrada in dvema nastopoma na kegljišču Hmeljarja v Žalcu.
Jesenski del pa po en nastop v Celju in Žalcu. Tekmovanje se je odvijalo po izločilnem sistemu, tako da se rezultati seštevajo in v naslednje kolo se plasirajo res najboljši. Seštevek podrtih kegljev doseženih na spomladanskem delu se ne upošteva za jesenski del tekmovanja. S tem je dana enaka možnost vsem 20 nastopajočim, da ponovno dokažejo kdo je najboljši, oziroma katerih 8 se plasira na republiško prvenstvo. Naša sekcija je za to prvenstvo prijavila 10 tekmovalcev, uspehi le-teh pa so naslednji:
Ingrad: I kolo 162 tekmovalcev:
Javornik — Koroška Bela, 241,11., 4. Fram 240,8 t., 5. ŠTORE 237,0 točke itd.
Pionirke višje stopnje:
1.	Partizan Kidričevo 329,3 t.,
2.	Novo mesto 327,9 t., ?. Železničar Maribor 316,9 t., 4. Ptuj 307,01., 5. Nova Gorica 295,9 t. itd.
Pionirji nižje stopnje:
1.	Železničar Maribor 312,4 t.,
2.	ŠTORE 309,2 t.. 3. Šentilj 306,1 t., 4. Fram 304,7 t., 5. Novo mesto I. 267,0 t. itd.
Pionirji višje stopnje.
1. Partizan Kidričevo 406,5 t., 2. Železničar Maribor 393,6 t.,
3.	Ptuj 390,0 t., 4. Ljubljana-Šiška 382,8 1., 5. Maribor-Tezno
379.7	t, 6. Maribor Center 348,6 točk itd.
Uvrstitve posameznikov :
Pionirke nižje stopnje:
1.	Bojana Kos Trbovlje, 54,6 t.,
2.	Marjana Podmernik, Trbovlje
49.7	t., 3. Marija Zupanič, ŠTORE 47,0 točk itd.
Pionirke višje stopnje:
1. Danica Mesarič, Kidričevo
58,6	točke, 2. Darja Zorčič, Hrastnik 58,2 t., Jožica Erjavec Javornik, 58,0 t.
Pionirji nižje stopnje:
1. Aleš KAVKA, ŠTORE I. 56,9 točke, 2. Mladen ZELlO, ŠTORE 56,2 točke, Slavko Vrtin, Šentilj 55,8 t., itd.
Pionirji višje stopnje:
1. Miki Prstec, Ptuj 71,8 točke, 2. Milan Ranfl, Kidričevo I.
71,3	t., 3. Srečko Zamuda, Železničar Maribor 70,5 t., 4. Srečko Škrjanec, Kidričevo, 69,5 točke itd.
Za nami je veliko tekmovanje, pestro in bogato po vsebini, vesel dogodek, ki nam bo ostal še dolgo v spominu, saj so se naši tekmovalci zopet dobro odrezali. Posvetimo telesni vzgoji zato še več pozornosti in podpore!
R. U.
Imamo republiškega prvaka
Zaupali so nam organizacijo republiškega pionirskega prvenstva v partizanskem mnogoboju, to je priznanje za TVD Partizan-Kovinar Štore, ki smo ga tudi opravičili. Tekmovanja so se odvijala v redu, večjih nezgod ni bilo, zaradi zamude vlaka so nekatere ekipe pozno prispele in tako se je tekmovanje zavleklo do 14. ure. Nastopilo je
Pokal naši pionirski vrsti za prvo mesto v Sloveniji
48 ekip s 484 tekmovalci. O-gromno dela za organizatorje, sodnike in nastopajoče. Kljub vsemu so bili ob 15. uri že znani rezultati in podeljena priznanja, pokali in diplome. Predsednik republiške zveze TVD Partizana Tone Florjančič in sekretar Mile Ogrin sta izrazila zadovoljnost nad dobrimi pripravami in nemotenem odvijanju ter zaključku tekmovanj, tako tudi vsi nastopajoči.
Uvrstitve ekip: Pionirke nižje stopnje:
1. Partizan Trbovlje 264,5 t., 2. Železničar Maribor 241,61., 3.
Ludvikova in Ocvirkova na svetovnem prvenstvu
Svetovno prvenstvo v kegljanju je vsaki dve leti v drugi državi. Letos je bilo 8. svetovno prvenstvo v Bolzanu (Italija). Nastopilo je 11 držav, med katerimi je bila Jugoslavija ena od kandidatov za najvišje naslove, saj so računali, da bo moška ekipa prva ali druga, v najslabšem primeru tretja. Za ženske pa so menili, da bodo vsaj tretje. Prav tako smo imeli v konkurenci posameznikov biv-
vano v konkurenci parov zasedle 3. mesto in s tem osvojile edino kolajno za Jugoslavijo.
Ce površno pogledamo navedene rezultate smo Jugoslovani letos res razočarali. Potrebno pa je pogledati stvar tudi iz druge strani. Samo majhna primerjava je na primer, da so se Vzhodni Nemci intenzivno pripravljali za nastop na svetovnem prvenstvu že 6 mesecev pred tekmovanjem, Zahodni Nemci in Ro-
Veselje ob povratku s tako velikega tekmovanja
šega svetovnega prvaka iz leta 1968, Mira Steržaja, ki je moral braniti svoj naslov pa tudi v parih smo računali na najboljšo uvrstitev. Na žalost pa smo Jugoslovani na letošnjem svetovnem prvénstvu precej razočarali. Moški so ekipno zasedli 5. mesto, ženske pa so bile zadnje. Moški tudi v parih niso imeli uspeha, posamezno pa je naš bivši svetovni prvak zasedel 5. mesto, medtem ko se je Česen Anton iz Kranja plasiral na 8. mesto. Zenske pa so nepričako-
muni pa 3 mesece med tem, ko smo Jugoslovani imeli le 5 dni sistematskih priprav. To je samo eden od številnih vzrokov, ki so vplivali na razmeroma skromen uspeh Jugoslovanov. Lahko bi naštevali poleg neprimernih krogelj, montažnega kegljišča, ki ga nismo vajeni, še dosti drugih podrobnosti in bi končno prišli do zaključka, da pod danimi pogoji naši tekmovalci dobro zastopali svoje barve, saj je ostalo dosti držav brez vsakega odličja, mi pa smo
Vesti s kegljaških stez
(Nadaljevanje s 6. strani)
Lubej 881 kegljev, Sivka J. 819, Petrič 814, Rukavina 806, Kranjc E. 804, Pešak 797, Kavka M. 795, Sivka D. 775, Faktor 752, Krmuzel D. 712 kegljev.
Ingrad: II. kolo 100 tekmovalcev:
Lubej 1681, Sivka J. 1634, Rukavina 1618, Kavka M. 1616. Kranjc E. 1593 kegljev; Petrič in Pešak odstopila.
Hmeljar: III. kolo 60 tekmoval-cev
Lubej 2491, Sivka J. 2420, Kavka M. 2413, Kranjc E. 2403 kegljev; Rukavina odstopil.
Hmeljar: IV. kolo 40 tekmovalcev :
Lubej 3343, Sivka J. 3235, Kavka M. 3208, Kranjc E. 3185 kegljev.
Iz zgoraj navedenih rezulta-
tov vidimo, da so naši tekmovalci dosegli solidne rezultate, čeravno tekmujejo na tujih kegljiščih. Posebno dobro je kegljal Lubej Ciril, ki se je edini iz naše sekcije plasiral med 20 najboljših ter s tem na zključni del jesenskega tekmovanja. TEKMOVANJE V PARIH:
V mesecu maju pa se je odvijalo tekmovanje v parih in to po en nastop v Žalcu in Celju. Od 40 nastopajočih parov od katerih se je 8 parov plasiralo na republiško prvenstvo so naši tekmovalci dosegli , naslednje rezultate: 9. mesto Sivka — Rukavina 3289, 17. mesto Faktor — Sivka D. 3205, 22. mesto Lubej — Kranjc E. 3176, 24. mesto Kavka — Petrič 3163, 31. mesto Pungeršek — Kačičnik L. 3027 kegljev.	M. Kavka
osvojili vsaj eno bronasto kolajno. Tudi v konkurenci posameznikov je bil že uspeh, da se je kdo v tako močni konkurenci plasiral za finalni nastop kjer je nastopala samo polovica najboljših tekmovalcev. Upoštevali so namreč dva fiastopa, tj. ekipno in v parih, za uvrstitev v finale. Jugoslovani smo imeli .v moški konkurenci 2 tekmovalca, ki sta zasedla 5. in 8. mesto, pri ženskah pa dve tekmovalki, ki sta se uvrstili na 5. in 16. mesto.
Organizacija letošnjega svetovnega prvenstva je bila več kot odlična. Tekmovanje je potekalo od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer, brez vsakega najmanjšega spodrsljaja v organizaciji. Čim je tekmovalec zaključil svoj nastop, je glavni sodnik že pri pozdravu objavil
končni rezultat, poleg tega pa so bile v hodnikih pred glavno dvorano pregledne table na katerih so bili v najkrajšem času objavljeni vsi rezultati. Po končanem- prvenstvu pa je še vsak tekmovalec dobil točen pregled prvenstva od prvega do zadnjega dne.
Iz našega društva sta bili v državni reprezentanci kar dve predstavnici, tj. Sonja Ocvirk in Eva Ludvik, ki sta dobro zastopali naše društvo, saj je Ludvikova dobila bronasto kolajno in se tudi plasirala za nastop v finalih za posameznike, Ocvirkova pa je v paru s Kodrnja Nado iz Zagreba, zasedla 16. mesto, kar je pri tako močni konkurenci in pod izredno težkimi pogoji, lep uspeh.
Naši kegljačici republiški prvakinji
V nedeljo, 14. 6. 1970 je bilo republiško prvenstvo v parih na avtomatskem kegljišču Triglava v Kranju. Sodelovalo je 30 parov iz vse republike in so bili doseženi zelo dobri rezultati na-pram lanskim. Naše vodstvo se je odločilo, da prijavi 4 pare, in to celotno tekmovalno ekipo in dve mladinki, katerima daje možnost, da si pridobita tekmovalno rutino. Zelja vseh pa je bila, da dosežejo čim boljše
tat Vebrove 442 in Urhove 365 kegljev oz. skupno 807 kegljev, je bil tudi edini, ki je prekoračil znamko 800 ter s tem prinesel obema republiški naslov v parih. Rezultat Vebrove je bil tudi najboljši na tem tekmovanju. Tudi drugi par Ludvig 392 in Ocvirk 391 kegljev ali skupno 783 kegljev je bil dovolj za dosego 5. mesta oz. plasman med 8 najboljših v Sloveniji ter pravico sodelovanja na državnem
Ekipa, ki je osvojila državno prvenstvo v Crikvenici (spredaj: Veber, Perpar, Cater, Ocvirk; zadaj Urh, Ludvik, Krajnc)
rezultate ter potrdijo slovès katerega uživajo v republiki in državi. Rezultati, ki so bili doseženi pred nastopom naših tekmovalk pa so dali jasno vedeti, da bo plasman med 8 najboljših v republiki težko dosegljiv; toda nastop najmlajših na tem prvenstvu Čatrove in Mulejeve je dal spodbudo ostalim parom, da z malo truda in športne sreče lahko dosežejo zadovoljive rezultate.
Res misli in tihe želje vseh čalnic pa so se uresničile z nastopom Vebrove in Urhove, ki sta dosegli najboljši skupni rezultat, ki je do konca tekmova-
nja ostal nespremenjen. Rezul-prvenstvu. Par Kranjc 386 in Perpar 371 kegljev ali skupno 757 kegljev za 11 mesto ter Čatrove 374 in Mulejeve 352 kegljev ali skupno 726 kegljev za 19. mesto, kar je za njiju v takšni konkurenci izreden uspeh.
Zgoraj našteti rezultati posameznic oziroma parov pa nam dajo vedeti, da sredstva vložena v to panogo niso zaman. Na državno prvenstvo, ki bo 28. junija v Slavonskem Brodu sta se plasirala para Veber—Urh in Ludvig—Ocvirk, katerima tudi na tem prvenstvu želim čim več podrtih kegljev.	M. Kavka
KADROVSKE VESTI
V	mesecu maju so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti:
Iz JLA se je vrnil tov. COKLC SILVESTER, strojni ključavničar in se zaposlil v valjarni.
Novi člani delovne skupnosti:
V mehanični delavnici so se zaposlili GOJTAN JOŽE, dela-lavec, BORŠTNER JOŽEF, strojni ključavničar, DOLENC FRANC in PUŠNIK BOGOMIR — oba strojna ključavničarja. V valjarni: ILIČ ĐURO, MARKOŠ BRANKO, JUGARIC ANTON, GOBEC ALOJZ, KLADNIK DUŠAN, ALIN IDRIZ - vsi delavci. Na elektroplavžu : DIMEČ ANTON, RACMAN ANTON, LONČAR MIRKO, ŽERAK IVAN, FRECE VINCENC - vsi delavci. V obdelovalnici valjev: BELCER BRANKO, strugar, ZAVRŠNIK ALBERT, delavec.
V	Elektroobratu : KRISTAN MILAN — obratni elektrikar; na ekspeditu: LOJEN JOŽEF — delavec ; v jeklarni : ŠKET IVAN, VRAČKO JANEZ, KOVAČEVIČ IVO — vsi delavci. V livarni valjev: VODUŠEK STANISLAV, BUKŠEK FELIKS, LJUTOLI BEJTUŠ, DRAGOSLAV DUŠAN, vsi delavci. V livarni sive litine: VRBAJAC MILAN, TE-SIC BOŠKO, DRAGOSLAV PETAR — vsi delavci. Na prometu se je zaposlil HLADIN BOGOMIR, v jeklarni GAJŠEK ANTON, v samotami KNEZ MIHAEL in ŠKRABLIN JOŽE -vsi delavci.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli:
CENE BRANKO, strojni ključavničar iz valjarne, HAŽIČ FRANJO, delavec iz livarne valjev, PUŠNIK IVAN iz livarne valjev, LOGAR VIKTOR, dipl. metal, inženir, iz energetskega obrata, DROBNE ALBIN, delavec v livarni sive litine, PETRE J RUDOLF, strojni ključavničar iz livarne valjev, GRAJŽL BOJAN, strojni ključavničar iz obdelovalnice valjev, KRAM-PERŠEK STANISLAV, žerjavo-vodja iz elektroplavža, GAJZER KARL, delavec iz ekspedita, KOROŠEC ALOJZ, delavec iz
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo de-lovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jernej šek, Anton Vfackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1970
livarne sive litine, KOLAR STANKO, strugar iz mehanične delavnice, TOPLIŠEK VINCENC, delavec iz livarne sive litine, RECKO MARTIN, delavec iz energetskega obrata, JAZBEC MIRKO, delavec iz livarne sive litine, ŠALAMON IVAN, delavec iz valjarne, KOPRIVC BRANKO, delavec iz livarne sive litine, ŠEŠERKO ROMAN, delavec iz livarne valjev, KRČ MIRKO, strugar iz obdelovalnice valjev, GAJŠEK BOGDAN, klepar iz mehanične delavnice, SALOBIR DRAGO, delavec iz ekspedita, ŽAVSKI MARJAN, delavec iz li vare sive litine, CENTRIH DANIEL, delavec iz valjarne.
Po lastni želji so odšli iz podjetja
CMOK IVAN, delavec iz livarne sive litine, GUČEK MARJAN, delavec iz valjarne, LE-šEK ANTON, zidar iz stanovanjske enote.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje
KISELJAK VINKO, delavec iz jeklarne, MARKUS MILAN, delavec iz valjarne, IVANUŠA MARJAN, kovinostrugar iz mehanične delavnice, BREZTN-ŠČEK IVAN, delavec iz eks»'1-dita, FERLEŽ MILAN, delavec iz jeklarne, SUBOTIČ VID iz livarne valjev, KOVAČIČ MARJAN, strugar iz mehanične delavnice, PAŠČINSKI BOŽIDAR iz prometa, ŠTANCER FRANC, premikač iz prometa, DEBELJAK STANKO, kurjač iz prometa, GOLEČ DRAGOTIN, delavec iz jeklarne, VODEB EDVARD, delavec iz valjarne, KRIŽNIK FRANC, delavec iz razvojnega oddelka in HLADIN KONRAD, strugar iz mehanične delavnice.
•
Naraščaj v družini so dobili:
SINKAR IVAN iz livarne sive litine, PUGELJ MILAN iz mehanične delavnice, BALON JANEZ iz priprave proizvodnje, HORJAK ANTON iz livarne sive litine, POVALEJ FRANC iz prometa, ANTLEJ FRANC iz stanovanjske enote, PILKO MARTIN iz prometa, KOJNIK AVGUST iz razvojnega oddelka.
Čestitamo !
Na novo življenjsko pot so stopili:
PILKO ANTON iz valjarne, ANTLEJ HENRIK iz valjarne, GRADIČ LEOPOLD iz mehanične delavnice, MERNIK OLGA iz rekreacijske enote, JAGODIČ KARL iz prometa, KOLAR VINKO iz obdelovalnice valjev,
ŽABERL SILVO iz prometa in KARNOVŠEK FRANC iz šamo-tarne.
Na novi življenjski poti jim želimo mnogo družinske sreče!
Upokojeni v meseci* maju
ŠEGA IVAN, rojen 14. maja 1915 v Lembergu, stanuje Kor-pule pri Šmarju. Po poklicu čevljar. Poklica se je izučil piri svojem očetu, pri katerem je tudi
nekaj časa delal. Delal je tudi pri raznih obrtnikih in podjetjih.
Avgusta 1952 je opustil delo
V mesecu maju se je komisija sestala dvakrat in obravnavala 23 primerov kršitev delovne dolžnosti. V 5 primerih je kršitelje oprostila kazini, v dveh primerih pa je izrekla najblažji ukrep opomin, v 3 primerih pa je bil kršiteljem izrečen zadnji javni opomin.
Z zadnjim javnim opominom:
1.	Kiseljak Vinko, jeklarna — 16. 4., 19. 4., 29. 4., in 30. 4. 1970 neopravičeno izostal — zadnji javni opomin.
2.	Gajšek Mirko, nadzorna služba — 30. 4. 1970 samovoljno zapustil delovno mesto in pijan-čeval med delom — zadnji javni opomin.
3.	Penič Danijel, jeklarna — 21. 3. 1970 ponovno neopravičeno izostal — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom:
4.	Romih Franc, livarna valjev in kokil — 18. 4. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
5.	Pungeršek Vladimir, livarna valjev' in kokil — 18. 4. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
6.	Inkret Zlatko, livarna valjev in kokil — 15. 5. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
v poklicu in se zaposlil v Železarni Štore kot delavec v obratu jeklarna, kjer je delal na različnih delovnih mestih do invalidske upokojitve dne 21. maja 1970.
VRABEC ANGELA, rojena 19.
1.	1936 v Babni reki pri Šmarju, sedaj stanuje v Štorah. Pred prihodom v Železarno Štore je
bila zaposlena na Kmetijskem gospodarstvu v Loki pri Žusmu, dne 11. 6. 1965 pa se je zaposlila v našem podjetju, komunalnem oddelku kot čistilka. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je bila po invalidski komisiji dne 11. maja 1970 invalidsko upokojena.
7.	Murn Jurij, livarna valjev in kokil — 23. 4. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
8.	Lesjak Franc, jeklarna — 20. 10. 1969 se je prepiral s sodelavcem in pri tem grobo izpadel proti čistilki — javni opomin.
9.	Gračner Ivan, jeklarna —
10.	2. 1970 neopravičeno izostal
—	javni opomin.
10.	Kolar Ivan, jeklarna — 19.
4.	1970 neopravičeno izostal javni opomin.
11.	Štarlekar Franc, mehanična delavnica — 27. 4. 1970 neopravičeno zapustil delovno mesto — javni opomin.
12.	Žolger Franc, jeklarna —
3.	5. 1970 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
13.	Knez Mirko, jeklarna -
19.	4. 1970 neopravičeno izostal
—	javni opomin.
14.	Užmah Vinko, jeklarna —
19.	4. neopravičeno izostal — javni opomin.
15.	Vizjak Jože, jeklarna —
20.	4. 1970 neopravičeno izostal
—	javni opomin.
16.	Pergamož Jože, jeklarna —
18.	4. 1970 neopravičeno izostal javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI