List 11.
Gospodarski pomenki.
O zasadbi golega Krasa z drevjem.
Iz Kr. na Krasu smo prejeli dopis, čegar prvemu delu vredništvo ne pritrdi, ker je prepričano, da bistroumni deželni poglavar tržaški se ne dd po enostranskih le kancelijskih nasvetih napotiti, da bi se o pogojzde-vanji Krasa kaj ukazalo, kar je le nekterim na korist, drugim pa na škodo. Ako hočemo kamor koli drevja posaditi, moramo drevesa pred imeti, in zato je naprava drevesnic tudi prva stvar. Sicer pa ne vemo na tanko, kako je vse to na Tržaškem vredjeno, da bi mogli to zadevo na drobno pretehtati; zato pa tudi želimo, da bi nam o dotičnih ukazih popolnoma podučen mož to napravo v „Novicah" do dobrega razjasnil, da se podučijo tudi tisti, ki jih dotični ukazi zadevajo in zdaj še ne sprevidijo koristi njene naprave. Ako je takih morebiti veliko, kakor je naš dopisnik, je toliko bolj potreba, da se razjasni stvar. Iz tega namena pa tudi menimo, da bi ne bilo dobro, ako bi v tako važni zadevi, kakor je zasadba golega Krasa z drevjem, ne dali tudi nasprotnim glasom odduška. Naj pove vsak, kar mu srce teži; porazumljenje je potem toliko ložeje. Čeravno tedaj, kakor smo rekli, ne moremo verjeti, da bi stvar tako bila, kakor nam jo dopisnik iz Kr. pripoveduje v prvem delu, mu pa vendar tudi ne moremo ovreči, kar o razdelitvi pašnikov govori 5 razdeljenje pašnikov
-----   84    -----
smo v ,,Novicah" že zagovarjali kot prvi pogoj vsa-koršne kulture. Pričakovaje tedaj od druge strani razjasnila, natisnemo dopis odkritosrčnega gospodarja M. K. iz Kr., ki se tako-le glasi:
„Po želji in zapovedi našega visocega spoštovanja vrednega gospoda deželnega poglavarja v Trstu se po ukazu c. kr. okrajnih predstojnikov in občinskih županov po Krasu narejajo vrti za ajlantovo drevje in drugo rastje, ktero se bo po pašnikih ali po goličavah posadilo. Ti vrti so napravljeni skoraj v vsaki vasi, najmanj pa v vsaki soseski; nekteri so bili že obsejani pred dvema letoma, drugi lani, letos pa jih bo največ. Al skoraj vsak selan mrmra, posebno pa borni kmetic, ker mora vse te naprave narejati; bogati le ukazujejo in se še norčujejo iz reveža, ki namesti da bi si kruha služil, mora delati v zastonini (roboti). Kdor nima volov za vožnjo, mora vse samotež storiti (ali je to prav?); kdor ima vole, vozi morebiti pol dneva in že mu je preveč; revež pa dela celi teden, in pravi, kaj bo to meni koristilo? saj nima potrebe drv; on gre po pest brinja za kurjavo. Dalje revež toži, da mu pašniki (gmajne) nič ne koristijo, ker blaga (živine) nima ali k večemu eno govedo, največ je takih na Krasu, da imajo eno kravico. Premožniši pa ima po 3, 4 do 6 goved in po 10 do 20 ov&c. Ako se hoče kadaj Kras ozeleniti, bi se moralo po mojih mislih tako ravnati. Moralo bi se dati vsakemu selanu (sosedu) pašnika en oral, kjer je največ golo; vsak, kdor je kaj dobil, bi moral pod kaznijo obsaditi svoj del in iz njega potrebiti kamnje, kar je največ mogoče; vsakemu pa bi se moralo dajati dreves iz tistih vrtov. Skor vsakega slišim govoriti: „ko bi se saj enmalo pašnikov razdelilo, bi rad delal; tako pa snejo vse le bogatini." Vsak sebi ima najbolj veselje za delo. Potem bi se kmali kamnite goličave ozelenile, drugače bo godba brez glasu. Svetoval bi tudi zasajati na Krasu več tukajšnjih domačih dreves, posebno bresti in topole. Brest se lahko seje, in vse-jani brest zraste 5 do 6 sežnjev visok in lepo raven; njegovo listje je dobra klaja za goveda in ovce, bodi si frišno ali posušeno, in na Krasu kaj rad raste. Skušnje kažejo, da kjer se le eden vsadi, tam okoli je brž goščava iz korenin, samo da živina ne sme blizo; brestov les je za vsako rabo, za sodarje, mizarje, kolarje, pa tudi obroči se prav lepi iz njega naredijo. Pri nas se seme lahko dobi; h koncu maja ježe zrelo; potem se vseje in v 8 do 10 dnevih se ozeleni in kali prav hitro in močno raste v visoko in pa košato drevo; vsaka prst mu je dobra. Tako tudi topol ima dobro listje, posebno za ovce, ki ga pozimi kaj rade jedo! Sadi se brez korenin , potaknejo se le same veje. — Ako bi se tako pa pridno ravnalo, v malo letih kraške goličave pokrije zelen klobuk, in spominjali bi se še čez tisoč in tisoč let potomci naši Njih ekscelencije c. kr. deželnega poglavarja tržaškega, kakor se spominjamo nekdanjega predstojnika Tominca v Sežani, ki je dal delati ceste na Krasu."