Slike iz vo]no. Kako smo^se umikali iz Srbije. Ivan Robar, doma iz župnije Sv. Jerneja prl Ločah, stražmojster pri dragoncih, piše g. Jožefu Stelcarju v Mariboru dne 7. februarja z južnega bojišfSa: Ljiibdjeni prija^elj! Jaz sem še vedno pri brigadnerm generalnem štabu ter sem hvala Bogu ostal dosedaj še zdrav in nepošktodovan, čeravno sem bil dostikrat v veliki nevarnosti. Videl sem dovolj pretresljivih in strašnih dogodkov, katerih pa Ti tu.kaT ne morem popisati, Odkar smo prekorafiili Drino ter stopili na srbsko ozemlje, ni bilo skoro noč in dan miru. Lo parkrat smo bili tako snečni, da smo bili pri sv. maši na prostem. Vselej pa, ko se je brala taka sv. maša za padle vojake, so so<:lelovali častniki s petjem krasinh žalostink. Posebno ganljiv prizor je bii na večer Vseh svetnikov. Naš pre6. g. vojnl lairat jc spregovoril nekaj krasnih besed na grobo^h na§il; tovarišev, katere smo, kolikor j© bdlo mogoft©, oklnčali ter prižgali nekaj svečic Ob koncu pa je oflmevala glasna molitev navzočih vojakov po bližnjem gozdu. Opazil sern, da so bi|e skoro vse oči vojakov rosne od solz, kar je bil dokaz, da s«ga bratska vojaška Ijubezen hrabrih Slovencev m Hrvatov tudi onkraj groba. Pozabil tudi ne bom onih večerov, ko smo so vračali iz Srbije. Bile so skoro same gore in strm' bregovi. Jezditi ni bilo mogo6e, ampak šli smo skorai pet dni peš, konje pa smo vsak svojega vodili za seboj. Vreme je Wlo grozno. iSneg i,n dež in silen veter so nas pozdravljali. Neki yečer butne moj tovariš oli nekaj trdega. Kaj je bilo? Pogledal je natančneje in apazil je mrtvega Srba, Kmalu najdem tudi jaz celo vrsto mrličev. Bili so večinoma Srbi, ki so ležali po vrsti po pobočju nekega hriba. Nas vse je stresel nekoliko mraz po životu. Za danes dovolj. Ko bodo zafeele zopet pokati puške in grmeti topovi, Ti poroCam voč. Bog daj, da bi se v kratkem sovražniki umirili. Titidi moj mlajš' brat Stetan je odgel na severno bojiSfte. Po vojski To obiščem. Ostani zdrav! Tvoj Ivan Rcflaar, c. in tr. stražmojster. Kako smo se Slovenci borili s Srbi. Jožef Mlldavc, kmet iz Križ pri Gorniemgra- du, p:Łe svoj ženi dne 24. jan. 1915: Južno bojno polje, 24, ianuarja. Ljuba moja žena! Danes imam priliko in hočena Ti nekoliko popisati mojo rajžo. Ali naitančno ti ne morem popisati, ti bom komaj ustmeno povedal, ako mi ljubi Bog oliraoi nadaljno življenje. Naša stotnija je odšla iz Tolmina dne 12. oktobra y Bosno. V prvi ogenj smo prišli dne 21. oktobra. Tri dni in tri noči se je brez nehanja streljalo s kanoni in puškami, da je bila groza. Vojaki so padali kakor snopje in mi smo jih nosili tri ure dale6 v bolnišniico. To je bilo trpljenje! In potem smo hodili vsak dan po Bosni in iskali Srbe. Menda so vsi pobegnili. Pa mi smo no6 in dan marširali za njimi. Strašno smo trpeli. Ko smo marširali dalje, smo šli 6ez Drino. Cez to vodo smo šli dne 7. novembra in smo dobro podili Srbe, Dne 11. novemibra smo zopet prišli v liud boj, ki je trajal dva dni in dve no6i, Krogle so šle kakor dež in čiv, čiv, 6iv so tulile mimoglave. Ka. noni so pokali, da so se tresli hribi in doline, vse je bilo razbito in oropano koder smo šli. Ni6 se ni dobilo za piti, nič za jesti. Pozneje sino bili mnogokrat v bolj majhnih bojih po nekaj ur. Slovenfii smo s e h r a b r 0 vojskovali! Dne 4. decembra so iias zopet SfblJ napadtt. Našim je zmanjkalo  Že dva dni smo streljali samo s puškami,. Srbi so na vso moč zaoeli streljati s kanoni. Bili, smo na nekem velikem liribu, kjer smo se umikali, Dve uri sem hitel kar mi je bilo mogoCe in sem se kar Bogu in Mariji izročil. Angel varih in sv, Jožef sta me rešila nesrefte, da sem prišel srečen in zdrav skozu Veliko naših vojakov so tam ujeli, ker je bilo že dosti bolanih in kruljavih, pa tudi dosti sanitete je bilo med njimi ko sem bil jaz koinaj 50 korakov od njih oddaljen, so tudi našega zdravnika drt Serneoa iz Celja ujeli. Po cesti smo gazili blato do kolena. To je bila groza! Ve6 tsoč konj je popadalo v blato in poginiio. In potem smo marširali iz Srbije nazaj dolgih šest dni in smo prišli nazaj na naše ozemlje čez Savo dne 11. decembra. V Slav,oniji smo bili, na enem mestu do 20. januarja in zdaj smo prišli v Bosno nazaj, Veliko smo prestali hudega, veliko mraza, veliko gladu, hudega marširanja in nič spanja. Zdaj so nam tukaj častniki povedali, da smo hujše že prestali, odslej se bodo drugi za nami vojskovali, Molite za me, da mi ljubi Bog dodeli milost, da se še vrnem v svo.j domači kraj. Z Bogom ljuba žena in sinfcek! Dal Bog in sreča junaška zmago našemu orožju in pogin našim sovražnikom! Usoda štirih prijateljev. Franc N«niec, doma od Sv. Jurlia ob Sčavnl- ci, ki je služil pri 26. domobranskem pešpolku na severnem bojišču, nam piše dne 14. februarja iz bolniiš. nioe v BestereEebamja: Celih 6 mesecev smo bili 4 prijatel.ji skupaj ter s« vojskovali proti sovražniku. Veliko smo prestali. Ti štirje prijatelji smo bili: kor]>oral Frano Segula, Frano Perko iz Kapele, Karl Rep od Male Nedelje In Frano Nemec od Sv. Jurija ob Sčavnici, Bilo je dne 26. januarja. Pričakovali smo sovražnika, Predpoldne ob 10. tiri zagledamo v celih bojnih vrstah sovražnL ka korakati proti nam.. Naša 6eta po^aka, da se nam Rusi približajo. Na 80f korakov začnemo z mrtvaško uro. Rusi so padali, kakor bi žel žito z veliko koso. Kar slišim vpiti zraven mene Franoa Perko ,,Jezus, Marija!" Dobi'1 je dum-dumrkroglo ter obležal takoj mrtev. Tovariš K, Rep vpraga: ,,Ali je prjatelj Perko mrtev?" Ddgovorim mu: ,,Da", V tem trenutku je do. bil Rep kroglo v grlo ter je izdihnil v 4 minutah. Jaz jima naredim grob med padanjem krogel ter zasadini na grob mojima padlima tovarišema križ. Poslovilsem se od groba v molitvi. Tri dni zatem me zadene sovr ražna dum-dum-krogla v levo roko ter me težko ranL Ležim v bolnišnioi na Ogrskonu Blarga žena K« Ftepa ia dobri stariSi Fr. Perko bodite potolaženi! Franr ,,Slovenski Gospodar" obišče slovenskega vojaka ob Nidi. Jancz Fistravec, doma iz Placerovcev pri Sv. Marieti nižePtuja, piSo dne 3.1. jaauarja svojemu bra. tu Francu Fistravec, pismonoši v Lašltem trgu s severnega bojišča: Preljubi bratec! Najprej se Ti zahvaljujem za božicno darilo, katero sem že željno prifiakoval, pa dobil sem ga šele dne 6. januarja. »Slovenskega Gospodarja" že dolgo nisein čital in sera ga bil izredno vesel, ko me je i;a bojišču obiskal. Zelo me je razveselilo, da lahko eitam novice v svojem maternem jeziku, Dtie 1. avguste sem zapustil svojo preljubo mamico in očeta, ki sta bridko jokala za svojima dvema smovoma, k"i sta ju morala zapustiti,. Tudi meai je prišla solza v oči, pa ne zaradi tega, da sem moral v vojsko, ampak zato, ker sem videl pred seboj žalostao mamico in očeta. Na veselo svidenje! sem jiraa zaklical, ko je brzovlak zapustil postajo Moškanjci. Pripeljal sem se na Diunaj kot korajžen slovenski junak. Due 11. avg. sem zapustil Dunaj in se peljal v Budimpešto i'n od tain skozi Slezijo v Galicijo in daljo skozi Krakov v Jaroslav. Vozil sera se pet dni ia pet no.Si. Dne 23. avg. smo prekoraeili rusko mejo. Sovražnika smo šele zasačili dne 27. avg. Po hudem boju, ki je trajal od štirih zjutraj do enajstih, smovzeli mesto Zamof!. Drugi dan gremo za jijim. Pričakoval nas je pri Komarovera. Boj se je pričel dne 29. avg. zvečer ob 5. uri ia je trajal do teme. D-rugi daa je bila nedelja, sovražnik je zaoel v prvem svitu streljati. Strojne puške so kar s^ipale krogle, da so rojile kakor sršeni, tudi naše so imele velike uspelie. Topovi so grmeli, da se je zemlja tresla. Ruska art lerija je streljala salvo, na desai in levi so bili zadeti naši vojaki, tudi meni je vrgel kos krogle kapo z glave. Iinel sem včasih polne oči prsti1. Moji prijatelji pa so stokali od velikih bolečin,. Poveljnik je zaklical: ,,Naprej!" Zdravi smo šli naprej, več ko polovica vojakov pa je ostala zadaj, bili so ranjenci ia ubiti. V pondeljek se še ni prav zdanilo, že so začele brenčati krogle ia zemlja se je začela tresti kakor bi mislil bitl sodaji dan. Srapneli in granate so padale na nas, da je bila groza. Morali smo se ob 3. uri popoldan umak. niti. Imeli smo povelje, sovražnika zadržavatl tako dolgo, da je pr'šel naš 10. kor, ki je prepodil sovraž. nika. Celi kupi mrliuev so ležali na bojišču. Izgube so bile na obeh slraneb. velike. Zapustili smo rusko deželo, ker je Rus po drugi strani prodiral v Galioijo. Dobili smo povelje, sovražnika zadržavati pri Lvovu. Dne 7. sept. smo trči- 11 s sovražnikoai skupaj pri Berešici. Ižoj je trajal do 12 sept. No6 in dan so pokale 'puške. Bil sera v prvi bojai vrsti. Srapneli in granate so žvižgale eez mojo glavo, da je bilo groza. Ravno pred meaoj se je razpočil šrapnel. Kos šrapnela mi je priletel na nogo, odtrgal mi peto na čevlju, meni pa se ni zgodilo ni6 žalega. Ko smo se dne 12. sept. ob treh popoldaa rno. rali umakniti nazaj zaradi sovražnikove preraoSi, sem šele videl žrtve sovražnikovih šrapnelov in granat. V enem kraju je ležala roka,. v drugem kraju noga, v tretjera truplo brez glave, v enem kraju je bilo sedem mrtvili raztrganih na kose, zopet drugi ranjenec je klical pomoči, imel je raztrgan trebuh, da so se mu videla čreva. Nihče mu ni mogel pomagati, ker so nam bili Rusi za petanri. Samo par minut je manjkalo, da me niso ujeli kozaki. Pa vendar sem sre5no odncsel pete. Tudi Rusi so imeli velike izgube., ker naši iopničarji zelo dobro streljajo. Zadržal; smo sovražriika s svojo hrabrostjo tako dolgo, kakor smo imeli nalogo. iSpet smo trfiili na sovražnika dne 19. oktobra pri Tempno. Bil je zopet hud boj. Naši topovi so imeli velike uspehe. Podili smo sovražnika do reke San. Sovražnik se je umakail 6ez reko in razstrelil most, da nismo mogli do njega. Cez vodo smo se pozdravUali drug drugega. No6 in dan so pokale puške in grmeli topovi. Dne 4. nov. smo zapustrli rove in korakali skozi Gradiško na Tepico, tara smo šli dne 17. novembra na železnico. Peljali smo se skozi nemško cesarstvo na Rujsko v PonŠin. Od tam snio korakali naprej, Sovražnik nas je pričakoval pri mestu Vlodovice na Rusko-Poljslcem. Dne 17. nov. smo poskusili naskok, ki se nam pa ni posrečil. Drugi dan smo poskusili drugi naskok in uieli okoli 400 Rusov. Pri mestu Senkovioe se je sovražnik utrdil v velikih pečinah, Ko smo dne 19. nov. poskusili naskok, smo bili zopet odbiti. Sovražnikove strojne puške so kar sipale točo krogel na nas, tudi naše niso molčale. Pa vendar nismo mogli pjgpoditi sovražnika. Zakopali smo se v rove, v katerih smo bili do 15. decembra. Najhujše je bilo zvefcer, ker smo si morali iti pol ure daleč po menažo. Vsakokrat srao izgubili enega ilo dva prijateija. ki je bil ranjen ali pa ubit. Sedaj sem ob Nidi. Pozdravljamo se drug drugega s kroglami, da nara je bolj kratek čas, Na sv. veCer ob polnoci sem stopil v služ)x), ko se jo doma služila sv. maša. Na Božič pa sem poCival v svoji majhni bišici, ki je podobna našim repnicara.. V tej liišici stanujomo ftfrje najboljši prijatolji, ki se delimo z hudira ia dobrim. Kar dobi kateri od doma, imamo vsi, če pa ne, pa nima nobeden nič. Najbolj me veseli, da imam tako zveste prijatelje. Doma so iz Dunaja, sami kršSansko-mislefii Nemci. Jaz som edini Slovenec med njimi pri pešpolku. žvižgamo si in pojemo, da je veselje, Čeravno se nam vsako sekundo ponuja smrt z veliko koso na rami, Smo zmiraj korajžni avstrijski junaki, ki se bojujemo za dora in pre- svitlega oesarja. Nemci me spoštujejo, ker rue poznajo kot pravega slovenskega j-unaka, kise ne boji ruskih krogalin b a j o n e t o v. S pozdravom Tvoj brat Janez. Pri slovenskih vojakih v Karpatih. Dobili smo dopisnico s sledečo vsebino: V Karpatili ob prelazu Toroayja pri Bukoviai dae 12.. februarja. Daaes sem dobil na- bojišče štiri številko Vašega ceaj. lista. Kako smo ga bili slovenski vojaki veseli! Zakiicali smo: ,,Bodi pozdravljen naš vrli slovensko-katoliški list, ki aas prideš obiskat in tolažit v našem irpecera položaju!" Ko sem imel liste v rokali, so me naeakrat obdali mo]i sctovariši in z radostjo čakali vsebine. Razdelil sem posamezne številke raed tovariše, kateri so prebifali našega prijatelja, da je bilo veseljo. Vsak je rekel: Ko se vrnera v ljubo siovensko domovino — če nam Bog da io milost — si bom .,Slov. Gospodarja" gotovo naročil in ostal zvest njegov naročnik. — Dne 26. januarja smo potsaili sovražuika z aaskokom 32 kjn daleč proč od njegovAh dosedanjih postojank. Snoči je zopet moral bežati 12 lan daleč. Cutimo in vsa znamenja kažejo, da se na južai strani Lvova bije velika bitka. Daaes imamo tu na bojišču po 14 dnevnem liudern mrazu zopet južao vreme, lep gorki spomladanski dan. Iskrene pozdrave uredniku ia vsem zuancem! Josip Holc, doma od Sv. Jurija ob Sčavnici, čeiovodja pri gorskem topničarskem polku št. 3. havbična koloaa št. 1, vojna pošta št, 210. Dva brata se snideta na boj • • V V lsca. Dva brata od Sv. Antona v Slov. goricali: re- zervist-korporal Frauc Fekenja od 47. pespolka ia mlajši Jožef Fekonja, ki služi pri topničarskem polku št, 3. se nahajata v vojski v Galiciji in pišeta z dne 28. januarja svojim starišera in sestri: Ljubi stariši in sestra! Najprisrčnejše Vas pozdravljava in Vam želiva vse najboljše. Dragi oče, mati in sestra! Naznaajava Vam z najvefijim veseljem, da se je danes dne 23. januarja izpolnila želja, katero sva že dolgo časa gojila dva ljubeča se brata, da bi se tukaj v tujih bojnih krajih še zdrava snidla. " Hvala Bogu in Mariji, ta želja se je izpolaila. fe,z mlajši, ki sem že pet mesecev v vojski, sem imel toliko časa in priložnosti, da sem po vpraševanju našel svojega starejšega l>rata, kateri ]e še samo ea mesec tukaj na vojski. Veselje, ki aaju je ob svidenju navdajalo, se ne more |>ppisati. Velika radost je zavladala v najinih srct^^iko sva si z najprisrčnej&o bratovsko ljubeznijo podala roke, se objela in poljubila. Tri ure sva bila skupaj ter sva se nekoliko pogovorila, kako se nama godi sedaj v vojaškem stanu. In te tri ure so zelo liitro pretekle. Zdrava še sva in prehudo se nama še tudi ne godi. Sedaj se morama spet lofiiti in iti vsak k svojemu' oddelku. Zeliva si Š& zdravje, blagoslov bož]i, zopetno veselo svidenje tukaj in enkrat tudi doma pri Vas, ljubi doniači, S prisrčnim pozdravoin ostaneva Vaša sina in brata Jožef in Franc. Z Bogom in Marijo! Vse za vero, dom, cesarja! Hvaljen bodi Jezus Kristus! HrepeneDje po domovini. V nekera poročilu o taborišfu srbskih ujetnikov v Mauthhausnu poroča ,,Salzburger Volksblatt": In vendar so zopet trenutki, ko človek ne more odrekati temu proti Avstriji nahuiskanemu narodu svoje sofiutje. Mnogokrat se ]e dogodilo, da je bolae Srbe, ki so čutili, da se jim bliža zadnja ura, obvzelo silno hrepeaenje po njiliovi domovini, ki so se izražali v prizorih, ki oelo ogrskim honvedom, ki jim gotovo niso dobrohotao naklonjeni, vzbujajo sočutje. Tako je težko bolan Srb z naporom svojih zadnjih mofii vstal s postrelje, se popolnoma oblekel, si oprtal nahrbtnik in odšel i'z barake. S težavo se je privlekel do izhoda iz taborišča. Prvemu stražnemu vojaku^ ki ga je srečal, je molil perišče denarja in proseče jecljal le besedi: »Eiselbahn! Eiselbahn!" Vojak, ki ob pogledu na u. božčka ni mogel b!ti osorea ž njim, ga je tolažil, da se bo potera, ko bo vojna konftana, mogel odpeljati z železnicOj da pa mora sedaj nazaj v barako. Žalostao je na smrt bolni Srb gledal nekaj minut v smeri proti kolodvoru, potem pa se je počasi obrnil, PriŠel je komaj dvajset korakov daleft, pa se je zgrudil brez gla^ su na tla, Bil je mrtev . . . Grozote pomorske vojne. Na podlagi pripovedovanj reSenih nemških mornarjev s križarke ,,Bliicher" objavljajo ,,,Times" sledečo sliko: Bitka se je pričela točno ob devetih dopoldne po nemškem času. Angleške ladje so bile oddjaljene 15 do 16 km, ko so pri&ele streljati. Krogle so padale pred križarko v vodo, vsled česar so se neprestano dvigali veliki valovi, podobni goram. Ljudje, ki so se nahajali na krovu, so jib opazovali in so bili najbrže prevzeti od teh velikanskih, nenayadnih prizorov. A kmalu se je dvignil pred križarko velikanski val, ki je bil okrog 100 m visok in je poplavil ves krov. — Streli so prihajali vedno bližje ladje in ko je prvi zadel, je bila za Angleže daljava ugotovljena in ples se je lahko pričel. Sedaj so bile granate zelo Številne in so prihajale s strahovitim tuljenjem. Napravile so ta~ koj škodo. Električne niaprave so bile uničene in na ladji je postalo temno. Pod krovom sta vladala strah in zmešnjava. Terau se je pridružilo še vpitje in hropenje raajeniii, ki je postajalo vedno strašaejše, 6iru več granat je udarila na kro/v. Še le pozneje, ko se ni več streljalo na, veliko razdaljo, so pričele udarjati krogle v stranske stene knžairke. Najprej se je zdelo, kaikor da bi prihajal& z neba; prebile so krov in prišle celo v kurilnico. Zaloge premoga so se užgale. V strojnici se je razpofiila neka granata v olju in na mošivo se je vlil pravi dež modrih in zelenih plamenov. Mornarji so se poskrili v najbolj skrite kotičke, toda povsod so jih pregnali gi-aoiatni drobci. Smrt je imela bogato žetev btrahoviti zračui pritisk, ki je vladal vsled razstreljenih granat v zaprtih prostorih, je strašno uplival na moštvo. Vrata so bila dvignjena, Težka železna vrata so bila upognjena kakor kaka plofievinasta vrata. Sredi krogel in granat so vrveli ljudje kakor listje v jesenskem vjetru in so našli smrt ob železnih stenah. BU je strašen prizor, ki ga je povefiala le Še tema. V strojnici so zašli ljudje v str.ahovit vrtinec, in so bih vrženi sredi med stroje, Ravno tako groznc in morda še hujše je bilo to, kar se je godilo na krovu. ,,Blucher" je stal po'd ognjem različnih sovražnih ladij. Celo majhni rušilci torpedovk so ga obsipavali s kroglarai. Topni&arji so imeli tako težke izgube, da so morali prinašati municijo kurjači. Ljudje so sevlegh na tla, da bi bili bolj varni. Krov je bil kakor kaka železna puščava, Neko baterijo sfa opravljala samo dva vojaka, ki sta vstrajala junaško do zadnjega in premikala velike topove prav težavno po gibanju ladje. Kljub vsemu. temu nemški mornarji niso izgubili vse nade na rešitev. ,,Blucher" je nadaljeval Š& aVojo pot; toda bil je brez krmila. Videti je bilo, da je popolnomaizgubljen. Pričeli so zvoniti zvonovi ki khčejo ob nedeljah mornarje k službi božji. Tu so se zbrali ;vsi, ki so še mogli, na krovu. Mnogi so prišli na krov z ranjenci. Mnogi so se silno trudili, da bi splazili skozi luknje, ki so jih napravile sovr^ažne granate. Ko je bilo vse moštvo na ladijinem, krovu, je zaklicalo trikrat ,,,hura!" in zapelo ,,Die "VVacht am Rhein." Nato je bilo dafao povelje, da se sme zapustiti izgubljeno bojno ladjo in angleške ladje so ogeni ustavile. Med tem so angleške torpedovke dokončale svoje uničevalno delo. ,,,Blucher" se je nagnil na stran, se konfino prevrnil in izginil v vrtincu.' Neka anglešk.a križarka in torpedni lovci so rešili, kar se je dalo. Živali v angleških polkih. NaVada, da se živali, ki so Jast polkov, odvedejo v vojno, sicer ni razširjena samo pri Angležih, vendar pa je pri njih ta običaj Se posebno razvit. — AngleŠM, škotski in kanadsJci polki vodijo s sebojii pse, koze, jelene, medvede, race in gosi. Posebno ša znamenit med polkovnimi psi je postal neki J-aok, ki si je priboril pod zidovi trdnjave Sebastopol krimsko kolajno, ker se je boril hrabro kakor lev in je tudi bil ranjen na nogi. Neki drug pes, imenom Bob, si je stekel slavo v afganski vojni, kjer je bil parkrat ranjen. Pri slofvesnem uhodu čet v London je stopal Bob na 6elu čet. Kraljica mu je sama obesila na vrai vojno kblajno. No, v za<injem času so prišli polkovnt psi nekako iz mode in se daje prednost kozam. Prvega koštruna je odvedel s seboj neki polk, ki ga Je dobil osebno od kraljice v dar. Sploh je kraljica Vi~ ktorija pok.lonila skoro vsakemu polku po eno belo k<K zo. Ena izmed njih, Taffy III, je postala znamenita zlasti zaradi tega, ker je bila posebno ponosna, da pripada redni^četi in zato nikajcor ni mogla trpeti —¦. prostovoljcev. Kakbr hitro je zapazila kjakega takcn zvanega volunters, se je navalila nanj in ga pognala v beg. Nekega dne pa se je poslčusila celo s polkovnikom in le to ji je rešilo življenje, ker jo je poklonila kraljica. Enako svojeglaven je bil tudi jelen». ki je pripadal 21. Škotskemu lovskemu bataljonu. Ta: nikakor ni mogel trpeti, da bi vojaki poBivali. Kakor hitro je našel kakega vojaka, ki je postajal, se je že, navalil nanj in ga pognal v beg. Nekega dne je « svojimi rogovi razbil šipe poslopja požarne brambe in sklical vse ognjegasce. 17. ulanski polk v Indiji je vodil s seboj medveda. Toda nekega lepega dne medveda ni bilo vefi. Iskali so ga po vseh krajih in kon6no tudi naŠli. Neki vojak ga je najnrefi zasačil prl< neki potujoči družbi, kjer je kazal razne vojaSke van je. Odvedli so ga slovesno nazaj jn ga hranili jod tan krat naprej z mlekom in kruhom. Dobival je vsaK dan iz kanline tudi vrč vina. Slabše se je godilo pa 3. pešpolifii z nekim tigrom. V zatčetku se je igral tiger z vojaki kakor mačk.a; ko pa mu je dal neki vo-' jak krvavo meso, so je takoj pobudila v njem divja narav. Ker niso mogli veS izliajati ž njim, so gfi dali v okove. Neki grenadir v nekem kaTiadskem polku je zapazil, ko je stal na straži, neko gosko, ki je Sepala. Kl.jub strogim vojaškim prednisom je pokleknil jn izrezal male lesene plofice, med katere je postavil zlomljena prsta gosi. Noga je ozdiravila in goska je ostala pri polku. Kmaln se ji je midila prilika, da sa oddnlži. Ko je nekoč neka straža za.spala in ni zapaziia bližajofiega se sovražnika, se je goska zaletela vanj. Sovražnik se je tako prestraSil, da je res radi tega nepričakovanega napaaa zgrešil svoj cilj.