Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). ************************************** Srečno in uspešno novo leto X * X X * * -X- XX X X XXX * ****** * * * XXX * X * * * * X * *~X 51 Delati Marjan Prelec, dipl. gr. inž. glavni direktor: Naša ustaljena praksa je, da ob izteku starega leta napravimo obračun našega dela in ob tem že ugotavljamo, kakšna bo naša prihodnost. Stabilizacija našega gospodarstva brez katere si tudi mi, gradbinci, ne moremo zamišljati boljšega jutri, z dneva v dan močneje trka na naša vrata in nas resno opozarja, da se s Skrajnimi napori zavzamemo za izboljšanje našega dela in gospodarjenja ob stalnem poglabljanju samoupravnih odnosov. V preteklem letu smo bili dovolj angažirani. Gospodarili smo glede na težke pogoje dela še kar dobro, vendar vemo, da bo treba postoriti še mnogo več, če želimo vzdržati v težkem komercialnem boju, ki nas čaka v prihodnje. Konkurenca bo neizprosna. Pozorno bomo morali spremljati in usmerjati aktiviranje še neizkoriščenih notranjih rezerv pri izrabi delovnega časa, strojev in voznega parka, organizaciji gradbišč in naših delovnih področij, varčevanju z ma terialom, kakor tudi pri organiziranosti celovitega delovnega procesa. Treba bo enkrat resnično preiti od besed k dejanjem. Pogledati je treba končno resnici v oči in ugotoviti, da bomo morali več in bolje delati ter da nedisciplina in slabo delo ne bosta smeli imeti mesta med nami;. Trenutno je zelo težko realno oceniti gospodarski več in položaj gradbeništva v prihodnjem letu, kajti izredno pomembno in neugodno je dejstvo, da je gradbeništvo v resolucijskih izhodiščih v Sloveniji opredeljeno z negativno stopnjo rasti (—5%), ki pa bo lahko še neugodnejša. Ob 15 odstotnem povečanju cen in verjetno še hitrejši rasti materialnih stroškov, bo tako dohodek v najboljšem primeru ostal na enaki višini, kakor v letu 1981. Ob takih ugotovitvah je iskati rešitve v tem, da se maksimalno angažiramo pri pridobivanju del na domačem tržišču, da se bolj vključujemo v dela v sosednjih republikah, zlasti pri gradnji objektov zelenega plana, saj je proizvodnja hrane v resoluciji prioritetna in kot zadnje, odločujo-če-večje angažiranje na delih v tujini, saj si brez ustvarjanja lastnih deviz ne moremo realno več predstavljati našega normalnega dela iin naidaljinjega kvalitetnega razvoja. Ker je računati, da bo rast dohodka v gradbeništvu v letu 1982 mnogo počasnejša kot v ostalem gospodarstvu, se prav lahko zgodi, da bo ta povzročila še dodatni padec realnih osebnih dohodkov, kajti ekonomski učinki prevzetih poslov v tujini se bodo pokazali šele v naslednjih letih, manj pa v letu 1982, na kar tudi ne bi smeli pozabiti. Vse Skupaj se bo močno odražalo na naši lastni investicijski porabi, saj bo nižja Stopnja akumulacije negativno vplivala na naše nove naložbe, do katerih bomo morali imeti zelo selektiven pristop. Ugotavljam, da nas tako stanje ni našlo nepripravljene. Mnogo smo se trudili, da smo pridobili člmveč del za vnaprej na domačem in tudi nekaj na inozemskem trgu. V Iraku smo v sodelovanju s SCT prevzeli večja dela in računamo še na nddaljna. Se več pozornosti bomo namenjali usposabljanju naših strokovnih in ostalih delavcev za nastop na inozemskih tržiščih, ker se močno zavedamo, da dela doma ne bo dovolj za vsa bolje gradbena podjetja in da naše gospodarstvo še kako potrebuje devizna sredstva. Zavest, da delamo zase in za našo socialistično skupnost, nam mora vliti moči, da bomo storili vse, kar nam bo povečalo uspešnost našega poslovanja. Izredno pozornost bomo posvetili smotrnemu zaposlovanju, zaostritvi odnosa do dela, proučitvi možnosti sezonskega zaposlovanja, boljši razporeditvi delovnega časa, diferencirati nagrajevanje z večjim poudarkom na proizvodnem delu, racionalizirati stroške poslovanja, spodbujati inovacijsko dejavnost ter smotrno in previdno investirati v najnujnejše in še bi lahko našteval. Vse te naloge bomo dosegli db najodgovornejšem delu voljenih delegatov. Vsak član delavskega sveta, izvoljeni predstavniki sindikata, posebno pa člani ZK simo pdlno odgo- vorni, da bo vsak na svojem področju opravil vse kar mora. Zavzemati se moramo za najširši skupni interes, ne pa podlegati ozkim in posameznim gledanjem. Za nas gradbenike ni to prvič in verjetno ne tudi zadnjič, da se moramo prilagajati zaostrenim pogojem gospodarjenja. Dosedanja praksa nam kaže, da smo se vedno ob takih težavah z njimi resno spoprijeli in iz njih izšli kot zmagovalci. Naš kolektiv je tako prekaljen, da bo sposoben kljubovati tem razmeram in uspeh ne bo izostal. Moja iskrena želja je, da bi se ob vstopu v novo leto vsi do zadnjega ob kar naj-večji pomoči samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zavestno vključili v stabilizacijska prizadevanja in da bi vsak pri svojem delu kar največ doprinesel k uspehu na' šega kolektiva in tako celotne družbene skupnosti. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem delavcem delovne organizacije Ingrad, kakor tudi predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, članom samoupravnih organov, za uspešno in plo-no delo v letu 1981. Vsem članom kolektiva, kakor tudi njihovim dragim, želim mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstvo v -letu 1982. IZ VSEBINE V glasilu moramo stremeti po izvirni informaciji, za katero stoji oseba, dejstvo, ime ... O obveščanju v združenem delu berite na 2. strani. Nesprejemljivo je dejstvo, da se samoupravljanje smatra samo kot dolžnost, ne pa tudi kot pravica delavca. O organiziranosti v TOZD Mehanizacija, na 3. strani. Posnemanja vreden zgled, racionalne gradnje, na 4. O iskanju poti do bolj strani. Glas mladih. Na 5. strani. Iz prakse sodišča združenega dela. Pravna posvetovalnica, na 6. strani. Noči niso bile nikoli mirne, napadali so nas sovražniki in njihovi pomagači. Obujamo spomine NOB, na 7. strani. Odlikovani krvodajalci. Seznam na 7. strani Končno smo v novi poslovni stavbi. Preselitev v besedi in sliki, na 8. strani. Letos smo zgradili prvi trietažni objekt po montažnem sistemu Ingrad, to je hala Libeia v Celju. Pomemben napredek v razvoju našega gradbeništva. PRIPRAVE NA VOLITVE DELEGACIJ 920 možnih V Ingradu smo zaključili z evidentiranjem kandidatov za volitve v delegacije v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Naše TOZD imajo različno sestavljene delegacije, zato so TO evidentirale tudi različno število kandidatov. Posamezne TOZD so evidentirale naslednje število možnih kandidatov v delegacije: 1. GO Celje je evidentirala 19 možnih kandidatov za delegacije ZZD in 113 v delegacije SIS. Glede na število zaposlenih ima ta TOZD posebne delegacije za vsako SIS družbenih dejavnosti. 2. TOZD Mehanizacija je evidentirala v obratih v Celju 15 delegatov v ZZD in 45 delegatov za SIS, v obratu Rogaška Slatina pa skupaj za ZZD in SIS 11 možnih kandidatov. 3. TOŽI) IGM Medlog — v obratih v Medlogu je evidentiranih kandidatov 17 v ZZD in 53 v SIS, kandidatov — v obratu trafoposta-je in separacije Rogaška Slatina je evidentiranih skupno 13 možnih kandidatov. 4. TOZD Proizvodni obrati je evidentirala 9 možnih kandidatov, za ZZD in 47 za SIS. 5. TOZD Projektivni biro je evidentirala 9 možnih kandidatov za ZZD in 18 za SIS. 6. TOZD Lesni obrati je evidentirala v ZZD 7 možnih kandidatov, v SIS pa 13. 7. TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina je evidentirala skupaj za ZZD in SIS 90 možnih kandidatov. 8. TOZD GO Žalec je evidentirala za ZZD 7, za SIS pa 70 možnih kandidatov. 9. TOZD GO Šentjur je evidentirala za ZZD 6, za SIS pa 30 možnih kandidatov. 10. TOZD GO Laško je evidentirala za ZZD 8, za SIS pa 44 možnih kandidatov. 11. TOZD Slov. Konjice je evidentirala v ZZD 9, v SIS 44 možnih kandidatov. 12. TOZD GO Ljubljana je evidentirala v delegacijo ZZD 14, v delegacije SIS pa 56 možnih kandidatov. 13. TOZD Prevozi Ljubljana je evidentirala 5 možnih kandidatov v delegacije ZZD in 14 v delegacije SIS. 14. TOZD »Mobilia« je evidentirala v delegacije SIS 44 možnih kandidatov, dočim za delegacijo ZZD niso evidentirali kandidatov. 15. Delovna skupnost skupnih služb Celje je evidentirala 15 možnih kandidatov v ZZD in 44 v delegacije SIS. 16. DSSS — izpostava v Ljubljani je evidentirala v delegacijo ZZD 12, v delegacije SIS pa 18 možnih kandidatov. Skupno je torej v Ingradu evidentiranih možnih kandidatov: — v delegacije ZZD 163 — v delegacije SIS 757 Skupaj je v Ingradu evidentiranih 920 Fazi evidentiranja sledi postopek kandidiranja, v marcu 1982 pa bodo volitve. Ivica Bezlaj el i 3^^ J ■J* Proslava v počastitev Dneva republike, 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in seveda našim delovnim jubilantom, je bila 21. novembra v dvorani Union v Celju. Letos se je proslave med ostalimi udeležilo tudi 20 jubilantov s 30 letno delovno dobo (na sliki spodaj). Nekatere smo vprašali, kaj jim proslava pomeni. Ti so povedali, da jim je bila zelo všeč, pa spominska darila tudi, pa skupno kosilo, pa izlet v Celje (tistim iz Ljubljane) in sploh so bili zelo zadovoljni. Vili S. Obveščanje za samoupravljanje Na regijskem posvetu o informativno propagandni dejavnosti, 10. decembra letos na Teharju, je uvodoma Hubert Herček naglasil pomen pretoka informacij. Najprej je potrebno selekcionirati bistvene in 'kratkoročne informacije in jih takoj posredovati naprej. Bistvo resničnega samoupravljanja in razvoja delegatskega sistema je široko informiranje, vendar je treba paziti, da so informacije kratke in udarne (efektne). Nadalje je opozoril na dva odprta vprašanja pri glasilih združenega dela: 1. kvaliteta glasil in 2. sistem celotnega obveščanja v delovni 'organizaciji. V razpravi je bilo nato ugotovljeno, da je večinoma v delovnih organizacijah zadolžen za informiranje le en delavec, kar kaže na naš odnos do tega področja. Bolj bi se morali tudi posluževati oglasnih desk. Premalo je informacij za pomoč delavcu sa-moupravljalcu. Večina informacij je preveč strokovnih, informacije o kočljivih problemih so ponavadi blokirane. Organizatorji obveščanja v združenem delu so ponavadi brez potrebnega znanja. Potreba o doslednem informiranju še ni prodrla v zavest vodstvenih organov. Večinoma so glasila sredstvo za posredovanje stališč in mnenj poslovodnih struktur in niso glas delavcev. Premalo se občuti pomoč in vpliv sindikata v glasilih združenega dela. Objavljanje sklepov delavskega sveta še ni samoupravljalsko informiranje. Premalo se oglašajo predstavniki ali sekretarji družbenopolitičnih organizacij. Sistem informiranja ni izdelan, ne ve se kdo je za kaj odgovoren pri posredovanju informacij, premajhna so pooblastila službe za informiranje. Tudi kadrovanje je ponavadi neprimerno in v nasprotju s smernicami sindikata Slovenije. Povzetek razprav je predstavnik CK ZKS strnil v smernice za nadaljnje delo: — poudarek izvirni informaciji, za katero stoji oseba, dejstvo, ime...; — glasila naj ne le poročajo, ampak več komentirajo, več polemizirajo; — nedopusten je pritisk poslovodnih in vodstvenih organov pri objavljanju informacij; — informacija mora biti hkrati animacijska spodbuda za boljše delo; — skrbeti za stalno izobraževanje in idejnopolitič-n o usp osablj anj e; — pripraviti koncept obveščanja v predkongresnem obdobju; — pri glasilih bolj izpostaviti ustanovitelja (izdajateljski svet). Na zaključku je še opozoril, da morajo predvsem člani ZK bolj aktivno in odgovorno sodelovati v sistemu obveščanja. Vili Šuster Volilne konference ZK V mesecu novembru in decembru so vse osnovne organizacije ZK, razen v TOZD ProjCktiva, izvedle programsko volilne konference, na katerih so namestniki sekretarjev podali poročilo o delu v preteklem obdobju, sekretarji pa so ocenili razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v svojih sredinah. Na' konferencah so komunisti sprejeli okvirne programe za naslednje obdobje, na podlagi razprav pa bodo člani sekretariatov oblikovali sklepe za akcijsko delovanje v predkongresnem obdobju. Povsod so dali razrešnico prejšnjim članom sekretariatov in izvolili nove delegate, pa tudi sekretarje in njihove namestnike. Ti so: Sekretar Namestnik TOZD GO Celje — Franc Brinovec — Janko Arnuš TOZD GO Laško — Alojz Vale TOZD GO Ljubljana — Pero Kovačič TOZD GO Slov. Konjice — Ivan Vrenko TOZD GO Šentjur — Franc Sprajc TOZD GO Žalec — Vinlko Križnik — Darko Roškar — Florjan Kos — Zdenka Skakič — Jože Fiškar TOZD Gradb. Rog. Slatina — Anton First — Lidija Vistoropski TOZD IGM Medlog — Miran Verdtil TOZD Lesnii obr. Gomllsko — Franc Ramšak TOZD Mehanizacija Celje — Dušan Vanovšek TOZD Mobilia Ljubljana — Gregor Perpar TOZD Prevozi Ljubljana — Nevenka Ahčan TOZD Proizv. obrati Celje — Edvard Urlep Del. skup. skupne službe — Vili Šuster Programsko volilna konferenca na sredi januarja 1982. — Igor Cizej — Jože Anderluh — Zoran Trošt — Štefan Oček st. — Maks Gajšek — Dušan Petan nivoju OZD bo Vili S. IZ NAŠIH TOZD — IZ NAŠIH TOZD — IZ NAŠIH TOZD — IZ NAŠIH TOZD — IZ NAŠIH TOZD — IZ NAŠIH IZ TOZD MEHANIZACIJA Ni osnove za zganjanje hrupa SAMOUPRAVLJANJE JE DOLŽNOST IN PRAVICA V predzadnji številki glasila se je pod naslovom »VPRAŠANJE IN ODGOVOR« zrcalil polemični sestavek, ki obtožuje odločitev komisije za delovna razmerja o sklepu reorganizacije TOZD Mehanizacija. Članek je napisan v očitnem prizadevanju, da se na veliki zvon obesi takšno »grešno« početje, (morda bi bil kakšen drug način boljši?!), saj smo postali takoj kamen spotike. Toda tokrat je vendarle nerazumljivo kritično gledanje na statutarno pravico vsake temeljne organizacije o samoodločitvd pri postavljanju in uveljavljanju novih metod ter organizacije dela v smislu večje produktivnosti dela. Zakon o združenem delu to določa v členih 182. in 183. ter Zakon o delovnih razmerjih v čl. 57. Tudi naši akti to do ločajo v členih statuta 55., 90. lin 98. ter v členu 71. Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Mehanizacija. Vsekakor pa je krivično obtoževati komisijo za delovna r amer j a o neki samovolji pri svojem odločanju. Do zdaj so bili vsi sklepi dani na vpogled strokovnim službam in koordinaciji delovne organizacije kot to določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Ingrad (tudi v tem p meru). Lahko pa z vso odgovornostjo trdimo, da pomoč s strani strokovnih služb dm koordinacije ni bila zadovoljiva ali pa je sploh ni bilo (primer zahtevane spremembe sistema nagrajevanje v enotah SIP in avtopark). Vemo tudi, da je naš sistem nagrajevanja že zdavnaj zastarel in da smo preveč okoreli na tem področju. Sprašujemo se, zakaj ne uveljavljamo veljavnih, že sprejetih meril za vrednotenje delovnih nalog in opravil, ki jih določa metodologija za analitično oceno del in delovnih nalog — točkovni sistem v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD v gradbeništvu? Zakaj ne moremo priti do čistega odločanja na tem področju?! Je pa to dejansko zahtevno področje in bi bila potrebna mnogo večja organiziranost skupnih služb do TOZD. In kaj je z dejansko reorganizacijo naše TOZD? Pojasniti moramo, da omenjena reorganizacija ne spreminja odnosa do skupnih zadev v delovni organizaciji kot je očitek, te več spreminja le notranjo organizacijo že zaposlenih, nekaterih proizvodnih in režijskih kadrov (nova delitev dela po specializiranih grupah, organizacije obratov in enot v sektorje kot Štihi zaključene organizacijske enote). V bistvu so to le dodatna opravila za določene posameznike, s konkretno ovrednotenimi nalogami, katere so delno že opravljali, vendar sedaj organizacijsko povezano v proizvodni sistem. Pobuda za reorganizacijo TOZD v smislu boljše organizacije dela je bila dana že pred leti (1975) s strani delavcev, sedanji družbenoekonomski položaj pa nujno zahteva, da se je ta pobuda realizirala. Kar se pa tiče samega postopka sprejemanja nove organiziranosti v TOZD, ne vidimo nobene kršitve zakonskih določil. Obravnava je bila, po predhodni strokovni komisiji in komisiji za delovna razmerja, v vseh samouparvnih delovnih skupinah dovolj dolgo (3 mesece). Tudi delavski svet jo je dvakrat obravnaval, jo sprejel in dal v izvajaj ne komisiji za delovna razmerja. In še ugotovitev: katalog del in nalog ne more biti sestavni del pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, ampak je lahko to le ločen pravilnik, ki ni statičen kot je to zdaj v naši delovni organizaciji. Dejansko bi potemtakem morali, po naših aktih, za vsako novo opravilo, v kateri temeljni organizaciji in delovni skupnosti skupnih služb, razpisati referendum?! Nesprejemljivo pa je dejstvo, da se samoupravljanje smatra samo kot dolžnost, ne pa tudi kot pravica delavca. Res pa je treba ločevati odločanje v strokovnem, od odločanja v samoupravnem smislu. V Ingradu se žal to zelo rado zamenjuje. Komisija za delovna razmerja in Delavski svet TOZD Mehanizacija Iz vseh TOZD GRADBENA OPERATIVA Ponekod manj dela Pregled sklenjenih pogodb, ki sc prenašajo v leto 1982 TOZD GO Celje 1. Stanovanja lamela 7 Nova vas 2. Stanovanjski bloki Sp. Hudinja, lamela I-X 3. Jeklovlek Štore 4. Regeneracija Zabok 5. Dom upokojencev II. fa- za Celje 6. Hala Izletnik Celje 7. Trgovska hiša Loparje 8. Trgovska hiša Živinice 9. Trgovska hiša Šekoviči 10. Trgovska tiiša Kalesija 11. Avtomehanična ■ delavnica Cinkarne Celje 12. Glaisbena šola Celje 13. Otr. vrtec Center Celje 14. Proizvodna hala Libela Celje 15. Petrol Celje — skladišče 16. Sanacija fasad Jugo-mont Celje 17. Hala Žična Celje 18. Market Otok III/S TOZD GO Laško 1. Stolpnica Štore 2. Stanovanjski bloki Kolonov Graben 3. Hala Muflon 4. Stanovanjski bloki Laško 5. Prizidek šole B. Kidrič Celje 6. Vratarnica Papirnice Radeče 7. Kotlarna Pivovarne Laško 8. Cerkev v Kisovcu 9. Temelji TIM Laško TOZD GO Šentjur 1. Vzdrževalna dela Železarna Štore 2. TEO Šentjur — EMO Celje 3. Stan. blok Pešnica 4. Gasilski dom Ostrožno TOZD GO Slov. Konjice 1. Stanovanjski bloki Zreče 2. Stanovanj iški bloki Slov. Konjice 3. Odprta lopa Kostroj 4. Proizvodna hal* Gamet Zreče TOZD GO Žalec 1. Stanovanjski bloki Žalec 2. Družbena prehrana KIL Liboje 3. Otroški vrtec Šempeter 4. Cerkev na Polzeli 5. Telovadnica Polzela 6. Adaptacija doma Vrbje 7. Gasilski dom Nazarje 8. Tribuna pri Oš Žalec 9. Regulacija hudournika G. Grad TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina 1. Alatnica Straža 2. Dekor Kozje 3. Stanovanjski blok Ratanska vas 4. Hlevi Hajnsko 5. Osnovna šola Rog. Slat. 6. Vital Mestinje 7. Osnovna šola Pregrada 8. Kulturni dom Šmarje TOZD GO Ljubljana 1. Aivtomonitaža Ljubljana 2. Stan. bloki SŠ 10 Ljubljana 3. Stain. bloki SŠ-8 Ljubljana 4. Samski dom šiška 5. Stanovanjski bloki Dom. Žale 6. Dam upokojencev Fužine 7. Poslovni center Rakovnik 8. Ilirija Vedrog 9. Helios Domžale 10. Emona Ljubbljana 11. Zunanja ureditev Šiška 12. Zaklonišče Rakovnik Iz pregleda je razvidno, da za leto 1982 primanjkuje del predvsem na TOZD GO Laško, Šentjur in Slov. Konjice. Prav tako so tudi ostale temeljne organizacije slabše zasedene kot leto prej lin bo potrebno mnogo truda, da bomo dobili zadosti dela v letu 1982. Karl Vddali IZ TOZD GRADBENA OPERATIVA CELJE Delamo v Hrvaškem Zagorju Mmm Letos smo pričeli delati v Hrvaškem Zagorju, v mestecu Zabok. Delo nam je posredoval Rudis inženiring iz Trbovelj. Gre za objekt skladišče in servisni prostori, projektirani po montažnem siistemu Ingrad. Investitor je »Regeneracija«, prva jugoslovanska industrija netkanega tekstila, TOZD Retex Zabok. Projekt je izdelal Projektivni biro »Sava« Krško. Izvedbo gradnje je prevzela Ingradova TOZD GO Celje, ki gradbena dela izvajamo v sodelovanju s podjetjem »Bor« Bedekovči-na. Obrtna dela bo opravil »Finalist« iz Maribora, in-stalcijska dela pa izvaja IMP Maribor. Vodja gradbišča je gradbeni tehnik Karli Gornik, obračunski tehnik na gradbišču je Jože Zorko, delovodja pa Valent Marcijuš. Zazidalna površina objekta je 100 x 60 metrov, to je 6000 m2. Dela izvajamo po planu, rok za dokončanje objekta pa je junij 1982. V. Š. Gradimo pri Tuzli Trgovsko hišo v Sekovičih (na sliki) smo pričeli graditi kot zadnjo od štirih trgovskih hiš, ld jih gradimo v BiH, v okolici Tuzle. Vse trgovske hiše gradimo po Ingradovem montažnem sistemu, njihova vrednost je 16 starih milijard. So etažne izvedbe in obsegajo okoli 10.000 m2. Zdaj so v IV. fazi gradnje, dokončane pa morajo biti do junija prihodnjega leta. Dela na dveh trgovskih hišah, v Sekovičih in Kale-siji, izvajamo z lastnimi delavci, medtem ko je v krajih Živinice in Loparje subizvajalec domače gradbeno podjetje Gradjeviner iz Živinic. Krovska in fasadna dela izvaja Termika'Ljubljana, obrtna dela je prevzel Finalist Maribor, instalacije pa RŠC Velenje. Upamo, da bomo dela izvršili pravočasno in kvalitetno v zadovoljstvo investitorja in si tako odprli možnosti za pridobivanje novih del v tej socialistični republiki. Franc Brinovec Posnemanja vreden zgled ISKANJE POTI DO BOLJ RACIONALNE GRADNJE Zvezno ministrstvo za gradnje ZR Nemčije je naročilo raziskovalno nalogo, v kateri naj bi ugotovili vzroke za stalno naraščanje stroškov gradnje. Zaradi splošne gospodarske krize v svetu, se tudi v razvitih deželah pojavlja potreba po bolj gospodarni gradnji. Zato je vedno več raziskav namenjeno reševanju tega vprašanja. Tudi v našem glasilu smo že poročali o podobnih študijah, kli se nanašajo na iskanje materialnih in energets prihrankov v gradbeništvu. Slednja je bila končana letos. Njeni izsledki pa so v kratkem naslednji: Študija ugotavlja, da glavni vzroki niso v gospodarstvu, ki je podrejeno skupni zakonodaji enotnega trga, niti v toliki meri v sposobnosti gradbene operative, ki je v zadnjem času napredovala z uvedbo industrializiranih tehnoloških postopkov zlasti za konstrukcijske sisteme. Vzroki ležijo torej drugje. Kot prvo analizira študija vpliv organiziranosti gradnje, oziroma gradbeno vodstvo kot vplivnega čini-telja na stroške gradnje. Pri vsaki gradnji obstaja odnos med stroški in vrednostjo, ki se lahko za isto gradnjo bistveno razlikuje. Naloga gradbenega vodstva je, da izbere najbolj ugodno razmerje med stroški in vrednostjo gradnje. Vrednost pa je celoten skupek lastnosti kot so uporabna vrednost objekta glede na zahtevano funkcijo, tra most, vzdrževanje, gradbe-no-fizikalne lastnosti, estetske vrednote, mikroklimat-ski pogoji ipd. Pod pojmom Stroški so poleg stroškov za gradnjo vključeni tudi obratovalni in vzdrževalni stroški. Vodstvo gradnje lahko torej vpliva na racionalnost gradnje tako, da pravilno zastavi projektno nalogo in izbere tisto projektno rešitev, ki izpolnjuje pogoj optimalnega razmerja med stroški in vrednostjo gradnje. Kot drugega činitelja analizira študija projektiranje kot izvor stroškov. Tu gre predvsem za pomanjkanje motivacije za zavestno ekonomično projektiranje. Čemu bi se projektant trudil iskati najbolj racionalno rešitev, če ni za to stimuliran. Celo obratno je. Pri nagrajevanju po učinku je projektant pri iskanju racionalnih rešitev materialno prikrajšan. Doslej se je temu vprašanju posvečalo premalo pozornosti, čeprav analize jasno dokazujejo, da lahko večino nepotrebnih stroškov preprečimo v fazi projektiranja. Študija skuša podati najpomembnejše faze v procesu projektiranja in opozoriti na napake v tem procesu. Kot navaja so to: — nepravilen vrstni red projektiranja, — pomanjkanje variantnih rešitev, — prehitre ali napačne odločitve in — nedefiniran odnos stroškov in vrednosti. Projektiranje naj bi bilo »integralno« od detajla k celoti v smislu sestavljanja prefabrikatov in ne obratno kot je danes v praksi. Variantne rešitve so pogoj, da lahko odgovorni vodje gradnje, oziroma investitor izbere najbolj ustrezno rešitev glede na omenjeni odnos med stroški in vrednostjo objekta. Zelo negativno za racionalizacijo gradnje se odražajo predvsem prehitre in napačne odločitve. Te so posledica prekratkih rokov za izdelavo projektov, nedopolnjenega osnovnega znanja in pomanjkljiva informiranost projektantov o tem, kaj je racionalna gradnja. Zato je v ZR Nemčiji ministrstvo za gradnje izdalo katalog ukrepov za racionalizacijo gradnje kot pripomoček za projektiranje. Ta katalog stalno dopolnjujejo in ga je obvezno upoštevati pri vseh projektih, ki se financirajo iz zveznega proračuna. Morda bi s podobnimi raziskavami tudi pri nas lahko ugotovili vzroke in izdelali smernice za racionalizacijo gradenj. Elza Črepinšek, dipl. in/. Sanacija Jugomonta 90 delovnih ljudi za en blok V svoji dolgoletni praksi je Ingrad dosegel ugled pri izvajanju vseh vrst objektov, od stanovanjskih, industrijskih ter objektov splošnega družbenega pomena. Letos pa je Ingrad posegel na novo področje, na področje sanacije obstoječih objektov, v tem trenutku zelo pomembnih, kot so sanacija JUGOMONTA. V zelo kratkem času, 90 delovnih dni, je opravljena sanacija enega bloka z 42 stanovanjskimi enotami. Ingrad je s tem pokazal, da je visoko organizirana delovna organizacija, katera se aktivno vključuje v stabilizacijske tokove naše družbe. Z majhnimi finančnimi sredstvi investitorja je spremenil stanovanjski blok Jugomonta v objekt visoke kvalitete in dolge življenjske dobe. Kaj je Jugomont gradnja in zakaj je moralo priti do sanacije? Jugomont je sistem gradnje, ki se je pri nas izvajal pred 18 leti. Ta sistem se je izvajal na ta način, da so se gotove betonske plošče sestavljale na samem mestu gradnje na objektu. Za tisti čas je bil to hiter in poceni način grad- nje. Kot vsaka uvožena tehnologija, pa je imel svoje pamamlkljivosti, katere je izvajalec Ingrad že takrat ugotovil, jih delno izboljšal, vendar pa za popolno izboljšavo ni bilo niti časa niti denarja, prav tako tudi ne kadrov in ustreznega materiala. Investitor je takrat for-siral hitro gradnjo, ker je veliko družin čakalo na stanovanja. Potrebno je bilo rešiti obilico stanovanjskih problemov. Takšna tehnologija, kakršna je bila, je vzdržala 10-12 let, da bi potem hitro začeli naraščati stroški investicijskega vzdrževanja. Pretežni del teh stroškov so zajemale lesene membrane, ki so začele zamakati. Zaradi tega so začele prhneti in so predstavljale neposredno nevarnost za uporabnike stanovanj. Iz leta v leto je Samoupravna stanovanjska skupnost planirala sanacijo Jugomonta, vendar sredstev ni bilo. Leta 1979 je bila planirana 1 milijarda S dinarjev za vsak blok. Od takrat pa se je začel tudi intenzivni pritisk stanovalcev in krajevnih skupnosti na stanovanjsko skupnost. Na skupščinah stanovanjske skupnosti letijo iskre. Ingrad je kriv, treba ga je postaviti pred sodišče, JUGOMONT SE MORA PORUŠITI in zgraditi nove bloke... V miselnosti občanov je prevladalo mnenje, da je Jugomont nekaj najislabše-ga, nekaj zgrešenega. Velike težave je imel predsednik skupščine stanovanjske skupnosti, naš delavec Srečko Pišonn, ki je za reševanje problema pokazal veliko potirplejnja in dobre volje. Večkrat je poudaril, da je Ingrad seznanjen s stanjem in da bo problem rešili. Po takšnih burnih razpravah na skupščinah Samoupravne stanovanjske skupnosti ter po usklajevanju rebalansa plana investicijskega vzdrževanja za leto 1980, je vodstvo Ingrada začelo iskati najsodobnejše rešitve za sanacijo. Sodelovalo je več strokovnjakov. Predlagane so bile mnoge tehnične rešitve, nekatere pa so bile odklonjene, ker niso ustrezale izvajalcu in investitorju. Pogoji za pravo rešitev so bili težki, ker je bilo potrebno zamenjati membrane, da pa pri tem ne bi motili stanovalcev. Tudi finančna sredstva so bila omejena. Toda pravo delo obrodi CELJE - CELJE - CELJE - CELJE RESOLUCIJA O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V 1982. LETU — Zbori celjske občinske skupščine so na ločenih sejah sprejeli osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v prihodnjem letu, ki spodbuja k novi oživitvi proizvodnje in še posebej izvoza. Zato predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 2 do 3 odstotke, družbenega proizvoda za 3, zaposlovanja za 1,5 ter izvoza kar za 8 odstotkov. Po predlogu naj bi vse oblike porabe zaostajale za rastjo dohodka za 10 odstotkov, toda glede na pripombe, ki so jih delegati imeli v razpravi o tem dokumentu, lahko pričakujemo zlasti na področju osebnih dohodkov nekoliko milejšo stopnjo, kar pomeni, da bi naj osebni dohodki ne zaostajali toliko za rastjo dohodka. Investicijska politika je v tem dokumentu nakazana le na splošno, pa tudi sicer resolucija ni tisti akt, ki bi natanko opredeljeval vse naloge v določenem času. Navzlic temu je pomembna opredelitev, da bo treba pri vseh investicijskih odločitvah predvsem izhajati iz kriterijev prestrukturiranja proizvodnje, sicer pa mora biti investiranje omejeno le na naložbe, ki omogočajo realizacijo sprememb v proizvodnji. Razen tega resolucija opozarja na dobro pripravo za izvedbo sleherne nove naložbe. Pomembna je nadalje odločitev, da naj bi prihodnje leto v občini povečali število zaposlenih le za okoli 600 novih delavcev in to predvsem strokovnih kadrov. STATUT OBČINE CELJE — Delegati zbrov celjske občinske skupščine bodo že na prvih ločenih sejah prihodnje leto (19. januarja) med drugim razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev statuta občine Celje. Gre za pomemben dokument, ki je bil dlje časa v javni razpravi. V tem času je bilo tudi več predlogov tako glede trajanja mandatov vodilnih funkcionarjev v organih občinske skupščine kot tudi glede drugih določil in poglavij. ZDRAVILIŠČE DOBRNA V SOZD MERK — Glede na to, da smo z denarnim deležem sodelovali pri gradnji novega hotela na Dobrni, je pomembna novica, da se je kolektiv tega zdravilišča pred kratkim na referendumu odločil za integracijo v SOZD Merx. Upajmo, da bo zdraviliški kolektiv pod to streho lažje premagoval težave, v katere je zašel in zabeležil tudi izgubo v poslovanju. GOJMIR MELIK, PREDSEDNIK ZVEZE BORCEV — Na nedavni volilni seji skupščine občinske organizacije Zveze združenj borcev v Celju je bil za novega predsednika izvoljen prvoborec Ivan Melik-Gojmir. Na tem mestu je zamenjal dosedanjega predsednika, prav tako nosilca Spomenice 1941., Petra Sprajca. SKI BOOM — Turistična agencija celjskega Izletnika je pripravila dober program avtobusnih prevozov smučarjev, zlasti osnovnošolskih otrok in srednješolcev, do smučišč pri Celjski koči, na Golteh in Roglo. Seveda pa je ta program ponudila tudi delovnim kolektivom in drugim skupinam. Vabljive pri vsem tem so cene, ki so nižje od običajnih. CELJE - CELJE - CELJE - CELJE plodove. Zastavili smo vse moči, angažirali za to delo svoje mizarje, ključavničarje in pleskarje ter zunanje kooperante in sodelavce. Rešitev je bila tu. Izvršen je bil kirurški poseg. Izrezani so bili deli gnilega lesa in nadomeščeni z novimi impregniranimi in na novo pobarvanimi deli. Obstoječi parapeti so bili popravljeni ter izboljšani s še eno izolacijo, katera je proizvod TRIMO Trebnje, na okna so montirane rolete, kar vse skupaj zmanjšuje toplotne izgube vsaj za dvakrat, v odnosu na prvotno stanje. Na ta način so postali bloki Jugomont enakovredni vsem ostalim stanovanjskim blokom, ki se sedaj gradijo. Miselnost stanovalcev se je spremenila. Mnogi stanovalci, kateri so planirali preselitev, bodo ostali v svojih stanovanjih, ker ima tako saniran Jugomont d ločene prednosti na ostalo gradnjo, upoštevajoč notranjo razporeditev. S to sanacijo si je Ingrad za vedno izbrisal »črno piko«, kot soudeleženec pri izgradnji teh blokov. Pa še več: Ingrad je dokazal, da je pripravljen še naprej aktivno sodelovati v stabilizacijskih prizadevanjih naše družbe. Z majhnimi sredstvi je narejeno veliko delo in je lahko za zgled v tej eri stabilizacije gospodarstva. Poudariti je treba, da je sanacija Jugomonta izvršena v tako kratkem času, da je zahtevala veliko število delavcev, da stanovalci niso bili moteni v koriščenju svojih stanovanj in da je vse to opravljeno za znesek, ki je bil predviden že v letu 1979. To najbolje ilustrira, koliko je naš kolektiv napredoval, koliko inovacijskih, racionalizator-skih in novih tehnoloških rešitev je moral vpeljati v svojo prakso, da bi bil kos sedanjemu času. Milisav Mandič, dipl. inž. a na ra a GLAS MLADIH PRIPRAVE NA VOLITVE 1982 Še več mladih Smo v času temeljnih priprav na bližajoče se volitve. OO ZSMS Projektivni biro se je kot družbenopolitična organizacija aktivno vključila v prvo fazo priprav na volitve — pred-kandidacijski postopek. Rezultat tega je, da je med evidentiranimi možnimi kandidati 20 % mladih. Gledano na število mladih v našem TOZD, je to lep uspeh, vendar pa s tem ne smemo biti zadovoljni, kar velja tudi za celotno organizacijo ZSMS v Ingradu. Proces evidentiranja bi morala biti stalna naloga in sestavni del kadrovske politike. Velika pomanjklji- vost je v tem, da vodimo postopke preveč kampanjsko in formalno in v ozkem krogu mladih. Če bi zavzeto spremljali družbenopolitično, samoupravno in interesno aktivnost mladih v Ingradu skozi vsa štiri leta, potem bi bili rezultati evidentiranja nedvomno boljši. Sedaj pa se moramo zavzeti, da bomo evidentirali res najboljše, tako da bomo lahko tudi mladi v Ingradu še naprej prispevali svoj delež pri uspehih delovne organizacije in razvijanju samoupravljanja. Pavel Grabner MLADINSKE DELOVNE AKCIJE 1981 Klub brigadirjev Na osnovi ocen mladinskega prostovoljnega dela v letošnjem letu in v okviru priprav na mladinske delovne akcije prihodnje leto, smo se v decembru zbrali člani-brigadirji Ingrada celjske občine. Tako zgodaj smo se zbrali predvsem zaradi želje po nadaljnjem razvoju mladinskega prosto voljnega dela. Želimo ri, da bi to dejansko postalo resnična šola samoupravljanja in graditve samoupravne osebnosti mladih. Zaradi tega smo brigadirji enoglasno sprejeli Sklep o ustanovitvi Kluba brigadirjev GIP INGRAD Celje. V takšni permanentni obliki dela bomo lažje zagotovili kader in uspešno sodelovali v lokalnih, občinskih in mladinskih delovnih akcijah širšega pomena. Poleg tega bomo izobraževali in usposabljali brigadirje, stremeli za krepitvijo bratstva in enotnosti, sodelovali in organizirali proslave, taborne ognje ter se ukvarjali tudi z vsemi ostalimi problemi ZSM. To je le nekaj najvažnejših nalog, ki jih nameravamo sprejeti na volilno-pro-gramski seji Kluba brigadirjev v januarju 1982. Na sejo vabimo vse, ki želijo sodelovati v nadaljnjem razvijanju mladinskega prostovolnega dela. Brigadirji Pričakovanja Izteka se mesec december in bližajoči se zaključek leta nam daje misliti. Vprašajmo se, kaj in kako smo delali v preteklem letu v OO ZSMS. Čas je torej, da preverimo našo aktivnost in realizacijo delovnih programov. Do volilno programskih konferenc OO ZSMS dosti več tudi ni moč storiti. Konference so pred vrati in nadomestiti zamujeno ni več mogoče. Vsekakor pa je potrebno na osnovi dosedanjega dela ali nedela graditi naprej. Pri tem pa moramo upoštevati krizno gospodarsko poslovanje pri nas in problematiko, ki iz tega tudi izhaja (izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjska problematika, itd.j. Odgovor, kako naprej, pričakujemo tudi na mladinskem kongresu prihodnje leto v Novem mestu. Osnova za to so stališča mladih v OO ZSMS do vseh aktualnih problemov. Prav je, da se tega zavemo že danes. Peter Ograjenšek Ali res nimajo časa za nas ? ZSMS GIP »Ingrad« Celje je organizirala 25. novembra letos proslavo v počastitev Dneva republike in 40 letnice vstaje. Celoten program je potekal pod naslovom »Mladost v pesmi in besedi«, vanj pa so bile vključene osnovne organizacije ZSMS, dramska skupina in Kvartet Ingrad. Nimam namena pisati o sami prireditvi in ponavljati, da so osnovne organizacije pokazale veliko znanja, med njimi največ osnovna organizacija ZSMS Laško, ki je tudi zmagala, niti govoriti o uspešnem nastopu dramske skupine in pevcev. Opozorili pa bi rad, da se je zopet prikazala stara slika. V takšnih akcijah in prireditvah mladi ostajamo sami. To lahko trdim, ker se kljub vabilu, prireditve niso udeležili predstavniki družbenppoiitičnih organizacij in samoupravnih organov iz temeljnih organizacij, videti pa tudi ni bilo vodstvenih in vodilnih delavcev. Sprašujemo se, ali res ne najdejo toliko časa, da bi s svojo udeležbo nagradili delo mladih in jim na ta način dali priznanje, poguma in elana za naprej. S svojimi bogatimi izkušnjami bi lahko pomagali in usmerjali mlade pri njihovem delu, kajti vsaj to so si mladi pri Ingradu zaslužili kot družbenopolitična organizacija, ki ima jasno zapisana svoja pota in tudi ve kaj hoče. F. R. mmmm n IA D OST H BESEDI Spodnje besede je treba s kombiniranjem pravilno uvrstiti v lik. V treh navpičnih stolpcih (pod puščicami) boste prebrali neko misel. 2 — AR — ČK — ER — FB — NA — NP — OR — ST — TM — TN — SK — VC 3 — ADA — A IS — AKT — ATA — BRA — BEJ — DIA — EON — IKA — OSA — OSP — POK — RAT — TEA — TOV — ZAK 4 — ALEK — AMOS — BEAT — DANA — ELEA — KALK — KIEL — KITA — LEAR — LOKE — OISE — SRST — STAR 5 — APORT — ARARA — ITAKA — ITALA — KAROL — KERES — LAVRA — LEALI — NATAN — OTOČE — RIKŠA — TATAI — VEZIR 6 — ACOSTA — ATRANS — ILIJEV — PETROV — RATINE — SESTRA — SOSEDA — SKADAR 7 — ESTRADA — KOMISAR — OSTEN- SO — REAKTOR — ROSOMAH — — SLONČEK — STISKAČ — TIPALKA 8 — AVTOSTOP 9 — ASTRONAVT — DOS PASSOS — HATIŠERIF — REMANENCA — ŽETVENICA 10 — AVTOMATIKA §§§§ PRAVNA POSVETOVALNICA IZ PRAKSE SODISCA ZDRUŽENEGA DELA V CELJU PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Pred sodiščem združenega dela v Celju je predlagatelj NN sprožil postopek proti svoji delovni organizaciji, ker je menil, da mu je nezakonito prenehalo delovne razmerje. Predlagatelj navaja, da se ne strinja z izrečenim ukrepam prenehanja delovnega razmerja, ker naj bi s pro-tizakoniiot privojil družbeno premoženje. Predlagatelj navaja, da je sicer res vzel nelke predlemete pri drugi udeleženki, to je pri svoji delovni organizaciji, vendar naj bi šlo le za škartni material, ki je brez vrednosti in da bi moral to ugdtolviiti izvedenec. Sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo, da je predlagatelj res vzel več predmetov, ki so bili last druge udeleženke. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku predlagateljev predlog, da mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje, zavrnilo iz naslednjih razlogov: Kljub temu, da je sodišče ugotovilo, da gre pri nekaterih prisvojenih predmetih za predmete, ki imajo določeno vrednost, pa je svojo odločitev, s katero je zavrnilo predlagateljev predlog utemeljilo predvsem s tem, da nima nobeden pravice jemati z dvorišč tovarn in tudi ne katerekoli druge predmete, pa če tudi so ti škartni. Sodišče ugotavlja, da gre pri predlagatelju nedvomno za proti- Kršitve delovnih Na tiveh sejah skupne disciplinske komisije, konec novembra, je bilo obravnavano 20 kršiteljev delovne obveznosti. To so bili delavci iz TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina in iz TOZD IGM Medlog. Predvsem so bile to kršitve, ko so delavci zapuščali delovno mesto in se vračali na delo vinjeni in so bili nato odstranjeni z gradbišča. Opaž: i je, da kljub prizadevanj n s strani vodstva gradbišč, na nekaterih gradbiščih, oziroma obratih v TOZD IGM Medlog disciplina popušča. Bilo je izrečenih 10 opominov, v treh primerih je ibil postopek zoper kršitelja ustavljen, v ostalih primerih pa so bili izrečeni naslednji ukrepi: javni opomin: Ivan Frešer - TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina — večkratno zapuščanje zakonito prisvajanje družbenega premoženja, to je premoženja druge udeleženke, oziroma delovne organizacije, pri kateri je bil predlagatelj v delovnem razmerju. Sodišče je ugotovilo, da gre v tem primeru za posebno hudo kršitev delovne obveznosti, ki jo ima druga udeleženka kot tako tudi določeno v pravilniku o delovnih razmerjih in pri tem sploh ni pomembno ali gre za prisvajanje premoženja majhne ali večje vrednosti. Za posebno hude kršitve delovne obveznosti je v samoupravnem splošnem aktu druge udeleženke določeno, da se lahko izreče tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja. Taka določba v pravilniku o delavnih razmerjih druge udeleženke ima namreč pravno osnovo v 153. členu zakona o delavnih razmerjih, ki določa, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere disciplinska komisija lahko izreče tudi disciplinski ukrep prenehanja delovnga razmerja^ Druga udeleženka pa je predlagateljevo kršitev delovne obveznosti označila in vgradila v samoupravni splošni dkt celo kot posebno hudo, in s tem poudarila posebno škodljivost takih ravnanj delavcev, ter tako kršitev delovne obveznosti tudi sankcionirala pod pretnjo izreka disciplinskega ukrepa preneha-hanja delovnega razmerja. Sodišče je v svoji odločbi večkrat poudarilo, da so znaki takega dejanja, ki ga je storil predlagatelj, določeni samo tako, da je posebno huda kršitev delovne obveznosti prisvajanje družbenega premoženja izvršena le s tem, če do takega dejanja pride in ni nobenega pogoja ali omejitve v tem smislu ali so predmeti, oziroma družbeno premoženje brez vrednosti ali pa ne. Rado Čevnik, dipl. pravnik obveznosti delovnega mesta in vinjenost na delu; Alojz Kora-žija — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina — večkratno zapuščanje delovnega mesta in vinjenost na delu; denarna kazen 10 °/o OD: Franjo Jutriša — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina — pretep na gradbišču. Prenehanje delovnega razmerja: Abdulah Hajrlahovič — TOZD IGM Medlog — neopravičeni izostanek z dela 5 delovnih dni in neodgovornost do dela; Nedelj to Ristič — TOZD IGM Medlog — neopravičeni izostanek z dela 8 delo/nih dni; Ejub Kamera j — TOZD IGM Medlog — neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni; Milenko Novak — TOZD IGM Medlog — neopravičen izostanek z dela 15 delovnih dni. Štefka Krušič Smrt pod strtimi letalskimi krili Vest o tragični nesreči Incksovcga letala v gorah Korzike, 1. decembra letos, v kateri je izgubilo življenje 180 potnikov in članov posadke, je žalostno odjeknila tudi v naši delovni organizaciji. Z bolečino v srcu smo spremljali dogodke v tistih dneh groze in negotovosti pri reševanju ponesrečenih ljudi. Nikogar ni bilo med nami, ki ne bi sočustvoval s kruto usodo ljudi, ki so nič hudega sluteč želeli preživeti zadnji dan praznikov na otoku Korzika. Mnogi so izgubili svojce, prijatelje, znance — ljudi, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Med ponesrečenimi potniki sta bila tudi naša so- delavka Vida Sorič Iz TOZD Proizvodni obrati in Vinek Bratina, sin Lidije in Vinka Bratine. Lidija Bratina je zaposlena v Vida Sorič skupnih službah, izpostava Ljubljana. Vida Sorič je bila rojena pred 51 leti v Brestanici. V naši delovni organizaciji je združevala delo dobrih deset let in je opravljala dela materialne knjigovodje v temeljni organizaciji Proizvodni obrati. 2c pred leti jo je usoda hudo prizadela, ko ji je pri gradnji mostu v Sevnici utonil mož. Voda ga je odnesla in njegovega trupla niso našli nikoli. Vinek Bratina je bil šele na pragu mladosti, študent — absolvent biotehnične fakultete in drugega letnika strojne fakultete, smer letalstvo. —mj DVE ŽRTVI PROMETNE NESREČE Izgubili smo marljiva delavca V tem letu je usoda neusmiljeno posegla v naš kolektiv TOZD Mehanizacija. V presledku dobrega meseca sta v prometni nesreči izgubila življenje Jože Abraham in Milenko Suvajc. Slučaj ali podobnost, nesrečni konec življenja je bil za oba naša tovariša enak. Bila sta mlada, z družinami in malimi otroki. Oba sta si gradila novi dom. Cilj, ki sta si ga zadala, je bil pri obeh še precej daleč, toda imela sta voljo in življenjsko zagnanost. Jože ABRAHAM se je rodil pred 32. leti v Prekmurju. Po nekajletnem delu v Avstriji se je ponovno vrnil v domovino in se leta 1919 zaposlil v naši delovni organizaciji. Zelo dobro so ga poznali pri mo-stogradnji, saj se je izkazal kot specialist za hidravlične naprave pri novi mostni konstrukciji. Izkazal pa se je tudi kot vesten in mar- Prišli - V mesecu novembru smo na novo kadrovali 43 delavcev, od teh se je 1 vrnil iz JLA. V istem razdobju je odšlo 28 delavcev in sicer: na lastno željo 16, sporazumno 8, v poskusni dobi 1, po zakonu 1; invalidsko upokojena 2. Invalidsko upokojena: NEŽIC Huse, rojen 11. 11. 1938, gradbeni delavec na Celju. Delo je združeval pri naši organizaciji od 19. 2. 19J4 do 19. 11. 1981. Stalno NOVI NASLOV za TOZD GO Celje TOZD Projektiva Delovno skupnost skupnih služb Gl P »INGRAD« Celje Lava 1, tel. h.c. 21-612 Ijiv delavec, saj je z velikim razumevanjem sprejemal delovne naloge tudi v prostem času in nočnih urah. Dejansko ni poznal počitka. Milenko SUVAJC se je rodil v obrobju Kozare pred 28. leti. V naši sredini se jt^ zaposlil leta 1918 kot strojnik — žerjavist. Ves črs je opravljal zahtevna dela s težkimi žerjavi. Naj- odšli bivališče ima Hasiči 48, 78280 Ključ. ROTAR Ivan. rojen 21. 8. 1932, strojnik v Medlogu. Delo je združeval pri naši organizaciji od 25. 6. 54 do 9. 11. 1981. Stallno bivališče ima Frankolovo 33, 63213 Frankolovo. Naraščaj v družini so dobili: Martinšek Zdenka, hči Maja iz DSSS; Stojič Jožo, sin Bojan, Matovič Dragoljub iz Medloga; Marič Jožo, sin Jani, Močič Premil, sin Danijel iz Celja; Ilusanovič Edhem, hči Paša iz Laškega; Ogorevc Dušan, sin Damjan in Vukovič Stojan, hči Sanda, Balek Jože, hči Tanja iz Mehanizacije. Na novo življensko pot je stopil Hasič Ferid iz Celja. več časa je prebil še z drugimi delavci na žerjavih na ljubljanskih gradbiščih. & Tudi Milenko je bil vesten in vzoren delavec, ki ni odklanjal zahtevnega dela na oddaljenem terenu. Vse je sprejemal in izvrševal z dobro voljo. Oba sodelavca pogreša naša sredina, saj smo izgubili sposobna delavca, ki sta opravljala delo s polno mero odgovornosti. E. D. Z A II V A L A Ob bridki izgubi drage mame TEREZIJE REGULE sc iskreno zavaljujem OOS delovne skupnosti Skupnih služ in sodelavcem družbenega standarda za spremstvo na zadnji poti, darovane vence in izrečeno sožalje. Žalujoča hčerka Karolina Pratnekcr Ob nadvse boleči izgubi dragega očeta FRANCA DIVJAKA izrekam ZAHVALO kolektivu in upravi podjetja Ingrad, TOZD GO Žalec za darovano cvetje, za sočustvovanje in izrečena sožalja. Franci Divjak in žalujoči domači Obujamo spomineNOB MOJA NAJVECJA ŽIVLJENJSKA NALOGA Džuro Krajnc je visokokvalificirani tesar. V delovni organizaciji je več kot trideset let, zdaj pa združuje delo v TOZD Gradbena operativa Ljubljana. Doma je v Medžlmurju. Vojna se je bližala že svojemu koncu. Nekoč so šli skozi njegovo vas bolgarski partizani. Čeprav je imel šele osemnajst let, se jim je priključil. »Dodelili so me v tretjo divizijo KNOJ. Knojevci smo tedaj »čistili« teren, ki je bil poln sovražnikove zalege. Očitno sovražnik še tedaj ni hotel dojeti, da je vojna zanj izgubljena. Naše delo ni bilo lahko, bili smo v stalni nevarnosti. Zato tudi noči niso bile nikoli mirne. Napadali so nas sovražniki in njihovi pomagači, M so se tedaj potikali po okolici. Dobro so jo poznali. Bil sem mlad in neizkušen borec. Ni mi bilo lahko, in prav zato lahko trdim, da je bila to zame največja življenjska šola. Svobodo sem dočakal v Ivainjcu. Demobiliziran pa sem bil kot vodnik JLA 1948. leta. Kot vojak nove Jugoslovanske ljudske armade sem služil na Banjici. To pa je bil tudi kraj, kjer smo večkrat videli in srečali tovariša Tita. Bili smo na vojaških vajah. Tovariš Tito je rad prihajal med nas, se z nami pogovarjal in se šalil. Bil sem mu všeč, je nekoč dejal, ker sem tudi vse naloge sprejemal z veliko odgovornostjo, veseljem. Tovariš Tito je prihajal med nas tudi takrat, ko smo se pripravljali za nastop in mimohod na proslavi prvega maja. Imeli smo ga radi in spoštovali kot očeta. Njegov prihod nam je pomenil svetlejši trenutek in veliko doživetje. Zato so bili tudi vojaški dnevi na Banjici tisti, ki jih ne bom nikoli pozabil, bili so skratka najlepši dnevi v mojem življenju.« Zapisala: Lea Čmak Odlikovani krvodajalci Člani našega delovnega kolektiva so se neštetokrat izkazali z visoko solidarno zavestjo v katerikoli obliki in na vbiiiko področjih. Tokrat objavljamo njihovo udeležbo v najbolj humani akciji — darovanju krvi. Občinski odbor rdečega križa Celje je za krvodajalce, jubilante leta 1980 in 1981, priredil 4. decembra letos slavnostni sprejem s podelitvijo plaket in priznanj. Plaketo za 25-kratno darovanje krvi sta prejela: Irena Brišar — DSSS Tomislav Novak — Žalec Priznanje in značko so prejeli: za 20-krat: Edvard Fijačko — PO Anton Krušeč — DSSS Peter Rarič — PO Anton Krušee je 20-krat daroval kri Vinko Vrbnjak — Celje za 15-krat: Janez Ogrizek — PO Prane Ramšak — DSSS Rajko Sentočnik — PO Edvard Fijačko — PO za 10 krat: Branko Pilič — Celje Marjan Dimnik — Celje Janez Ogrizek — PO Franc Ramšak — DSSS za 5- krat: Ivan Cigrovski — Žalec Alojz Klemenšek — Celje Bojan Lazar — Šentjur Bojan Leskovšek — Mehanizacija Magda Simonič — DSSS Ivo Jelen — Projektivni biro Karel Kerner — Celje Dubravko Klenovšek — PO Bogdan Košenina — DSSS Vinko Lesjak — Mehanizacija Andrej Vaš — Mehanizacija Odlikovanim krvodajalcem iskreno čestitamo z željo, da ostanejo tudi vnaprej svetal vzor ostalim sodelavcem in predvsem mladini. Posebej čestitamo Ireni Brišar in Tomislavu Novaku za prejeti plaketi za 25-kratno darovanje krvi. Predstavili jih bomo v prihodnjem glasilu. Odlikovancem in vsem tistim krvodajalcem, tol letos ne slavijo jubileja in jih na tem mestu nismo predstavili, želimo veliko sreče in zdravja v letu 1982. Marija Gazvoda IV. Cijanov Šahisti Ingrada so letos že četrtič organizirali hitropotezni turnir v spomin na našega nekdanjega strokovnjaka in šahista itnž. Ivama Dijana. V soboto, 19. decembra 1981, so se zbrali šahisti petnajstih ekip v dvorani Ingrada in tekmovali za prehodni spminski pokal. Prve tri ekipe pa so prejele še pokale v trajno last. Najboljša je bila ekipa Ingrada I v postavi Franc Brinovec, Tomo Studnička, Zvone Streicher in Milan Ojstrež, ki so osvojili 46 točk in dosegli 82.14 odstotkov možnih točk. Drugi so bili šahisti iz MIK Prebold 37.5 (66.96 %), tretji pa Kograd Dravograd 36.5. Nadaljnji vrstni red: 4. KLI Liboje 35.5, 5. EMO C. 33.5, 6. Pravosodje Celje 31, 7. Pionir Novo mesto 30.5, memorial 8. Vegrad Titovo Velenje 27.5, 9. Gradbinec Kranj, 25.5, 10. Cinkarna Celje 24.5, 11. Rudiis Trbovlje 24, 12. Aero 19.5, 13. Ingrad II (Plahuta, Krk, Mandič, Pišem), 18.5, 14. Klima Celje 17 in 15. JLA, ekipa Celje 14 točk. Dan prej so se pomerili posamezniki, kjer so bili: 1. Franc Brinovec, 2. Milan Ojstrež, 3. Ljubo Krk itd. Ivo Borovšak je skrbel za sprotne rezultate. Udeleženci turnirja so bili zadovoljni z organizacijo in so zagotovili, da se bodo prihodnje leto spet udeležili tega spominskega tekmovanja. V. S. Sindikalne TRIM igre Na zaključni celjski prireditvi »Telesna kultura 81«, ki je bila 11. decembra letos v dvorani Golovec, so ob razglasitvi najboljših športnikov Celja podelili še priznanja za občinska pr-venstva, za sindikalne športne igre in tekmovanje množičnosti. Nekaj priznanj (manj kot ponavadi) so dobile tudi nekatere eklipe Ingrada. V smučanju pri skupnem ekipnem vrstnem redu (moški + ženske + st. člani) so naši osvojili tretje mesto, v odbojki so bili moški prvi, ženske druge in starejši člani prvi, v šahu so bili naši prvi in v namiznem tenisu je ženska ekipa osvojila prvo mesto. V tekmovanju množičnosti, kejr se prišteva udeležba na internih tekmovanjih in udeležba na množič nih TRIM akcijah, so moški v skupini z nad 500 zaposlenimi na slabem 9. me- stu (od 11 delovnih organizacij), ženske pa sploh brez uvrstitve. Takšen padec v rezultatih rekreativnega udejstvovanja (v Občinskem merilu) nam mora biti opomin za naslednje leto, kajti vodje nekaterih panog so se letos neodgovorno odzivali na razpise teh tekmovanj, predvsem pa je treba rešiti kadrovsko vprašanje organizatorja rekreacije. Vili S Seja uredniškega odbora v Krškem Četrtek, 17. decembra 1981, je bila redna seja u-redniškega odbora v Krškem, združena z ogledom tiskarne — Papirkonfekci-je, kjer že skoraj 10 let tiskajo naše glasilo. Ogleda in seje odbora se je poleg članov udeležil tudi glavni direktor inž. Marjan Prelec. Med dveurnim obiskom v tiskarni, sta mas predstavnika Papirkonfekcije seznanila z dejavnostjo tovarne »D j uro Salaj« in še posebno TOZD Papirkonfekcije, Sledil pa je tudi ogled obratov grafične dejavnosti. Na popoldanski seji je bila obravnavana vsebinska zasnova novoletne številke in podana ocena letnika 81. Odg. urednik Franjo Cev-mik je obširno spregovoril o poslanstvu, ki ga opravlja glasilo — še zlasti v zadnjih letih — na področju obveščanja v delovni organizaciji. — mj Anekdota Pri tehničnem pregledu naše nove poslovne stavbe je član komisije med drugim ugotovil, da govorice, ki se slišijo po Celju, da je v Ingradu večina »Savinjčanov«, niso brez osnove. To je podkrepil z naslednjim dejstvom: »Pri hoji po stopnicah sem se hotel oprijeti stopniščne ograje ob steni, ta pa je samo na-risaha ... « «> v BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — Končno v novi poslovni stavbi »Je pa res lepa in skrajni čas je že bil, da si je Ingrad zgradil novo poslovno stavbo«, mi je rekel marsikateri Celjan, ki pozna naše razmere. Pa tudi drugačne pripombe dajejo nepoznavalci razmer in nevoščljivci. Naj bo tako ali drugače, za Ingrad je to velika pridobitev, pa t>' Celju ne bo v sramoto naša »plava palača", kakor jo nekateri imenujejo. Od ustanovitve Ingrada, to je od 1. januarja 1959. leta, je bila naša želja zgraditi novo poslovno stavbo in se preseliti iz gradbiščnih barak na Ljub- ljanski cesti Iti, katere so zgradili Nemci za časa okupacije. V vseh teh letih je bilo več variant, kje bi stala nova stavba. Vedno pa so bili zadržki kot neprimerna lokacija, največkrat pa sredstva, ki so jih organi upravljanja prednostno usmerjali za proizvod- V BESEDI IN SLIKI - ne obrate in v nakup mehanizacije ter opreme. Prepričani smo, da je tako bilo tudi prav. Ko smo tako zadovoljili osnovne potrebe proizvodnje, je v letu 1975 padla odločitev o gradnji nove poslovne stavbe na lokaciji v Čopovi ulici, to je ob naših obratih na Lavi. Temeljne organizacije so sprejele sporazum, na podlagi katerega so zagotovile potrebna finančna sredstva. Projekt je izdelala TOZD Projcktiva, zemljišča pa smo pridobili z menjalno pogodbo, s katero smo takratnemu Skladu za urejanje mestnih zemljišč pri občini Celje odstopili del nepremičnin ob Ljubljanski cesti Iti v zameno pa pridobili 14.00» m2 zemljišč na Lavi. Na podlagi tako zbrane tehnične dokumentacije je občina Celje izdala gradbeno dovoljenje št. 351-318/78 z dne 25. 12. 1978. Končno je naša poslovna stavba dograjena. V njej smo našli skupno streho: Delovna skupnost skupne službe, TOZD Gradbena operativa Celje in TOZD Projektiva. SKupne siuznc vendarle pod eno streho. Kakor omenjeno, je stavba funkcionalna z vsem potrebnim za delo in poslovanje s poslovnimi partnerji, za koordinacijo med TOZD, za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in končno tudi za slehernega delavca Ingrada, ki bo lahko vse svoje opravke rešil na enem mestu. Prav gotovo so s tem podani idealni pogoji dela v poslovanju, s čemer morajo biti poleg drugih učinkov doseženi tudi materialni prihranki. Ob prehodu v novo leto 1982, se nam je izpolnila dolgoletna želja po zgraditvi nove poslovne stavbe. Ne bo nas več sram sprejemati poslovnih partnerjev in drugih gostov v pro-vizoriju, ki tako velikemu in uspešnemu kolektivu res ni bil za zgled. Pa tudi vsak Ingradovcc bo s ponosom pokazal svojim sorodnikom in znancem »to je naša poslovna stavba«. Franjo Ccvnik V decembru smo opravljali še razna zaključna dela pri poslovni stavbi — na sliki asfaltiranje dvorišča. V prihodnjem glasilu pa bomo našo stavbo predstavili v barvah. SELITEV 12. 12. 1981 Sobota, ki se je bomo še dolgo spominjali. Sprva je rahlo deževalo, kasneje snežilo. Kamioni so prevažali pohištvo in arhivsko dokumentacijo, za manjše predmete in aktualne po- slovne spise pa je poskrbel vsak zase. Vsi zaposleni smo sodelovali po svojih močeh. S takšno organizacijo in prizadevnostjo vseh je bila selitev hitro opravljena. Vili Šuster PA ŠE TO ... Ponedeljek, 14. 12. 1981. Nizka stavba na ljubljanski cesti Iti že prazno sameva. Polnih 23 let je bila sedež skupnih služb naše DO. Zdaj jo bomo z veseljem pozabili.