Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede)|»ka Izdala Cene oglasov I stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1 50 lil 21».vetji oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v iirednISktindelu vrstica po IO Din □ Pri većiem o naročilu popust Izide ob 4 z|ut aj razen pondel|Ka ln dneva po prazniku ceIole:no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 III Mloltoplsl se ne vračalo, nefranUirana pisma se ne sprefemafo * Uredništva telefon štev. 50. upravnlštva štev. 328 Uprava le vKopltarlevl ulj/.(i Čekovni račun; C/uhllana štev. tO.05O In I0.340 za Inserate, Sarafevošt.7563. Zagreb št. 39.0I1, Praga In »ima/ št. 2-1.797 Težka natoga. Enega SLS tudi pošten nasprotnik ne more odrekati: Kadarkoli in kjerkoli je bila na oblasti, vselej in povsod je uporabljala to oblast v prid ljudstva, v prid splošnosti, povso-di je pustila za seboj neizbrisane sledove svojega splošnokoristnega dela. Dežela Kranjska, kjer je SLS vladala pičlo desetletje ali če od-računamo vojni čas, ki je samo ugonabljaJ, komaj dobrih pet let, je en sam spomenik tega njenega dela. Naš kmet, naš delavec sta slavila pod njeno vlado svoje vstajenje. In če se v deželi kmetu in delavcu dobro godi, se godi dobro tudi ostalim stanovom, to je stara in vedno nova resnica. Tudi največji sovražniki SLS ne morejo odrekati priznanja za uspehe, ki jih je dosegla za časa svojega kratkega vodstva bivše kranjske deželne avtonomije na polju gospodarstva in ljudske prosvete, v po-vzdigi občinske in deželne uprave. Vpliv SLS v naši javni upravi se je blagodejno udejstvoval še tudi prva leta po prevratu v Združeni Sloveniji. Dasi se davki takrat še niso povišali iu je že mnogo dohodkov odhajalo v Belgrad, je vendar našla sredstva, da je lečila vojne rane, da je dvigala iz razvalin gospodarstva, da je urejala šolstvo, da je podpirala vse, kar je v slovenstvu sploš-nokoristnega klilo in stremilo v življenje. Sirote, invalidi in brezposelni so dobival] podporo, sploh je bilo življenje po strašnih vojnih letih zopet nekako znosno. Potem pa so prišli dnevi, ko je v naši novi narodni državi zmagalo načelo centralizma in se je avtonomija, ta dragocena tvorba ljudskega sodelovanja na skupni blaginji, obsodi-Li na smrt. Namesto deželnega odbora in domače pokrajinske vlade smo dobili velikožu-panski birokratični upravni aparat, stroj brez srca in brez umevanja ljudskih potreb. Poslej je med ljudstvom in javno oblastjo samo še eno razmerje: razmerje ukazovalca in izterjevalca brezkončnih davkov in taks in ubogega državljana, ki mora ukaze izpolnovati in plčevati, plačevati, plačevati. Vse prejšnje cvetoče javne naprave in ustanove propadajo, kmet in delavec zdihujeta in preklinjata, ostali stanovi se deloma obupno bore za obstanek deloma pa se udajajo v usodo in čakajo čudeža. Ali pretiravamo? Ne. O tem je priča tudi nasprotno časopisje. Na teh razmerah Slovenska ljudska stranica ne nosi najmanjše krivde. Odkar je v naši državi zmagalo centralistično načelo, se je SLS porinila v stran, oblast so prevzele ne le v državi, marveč tudi v Sloveniji druge stranke: v državi predvsem srbska radikalna stranka, potem Demokratska stranka, za njo samostojna demokratska in v zadnjih dveh letih Radičeva kmetska stranka, v Sloveniji pa samostojna demokratska stranka. Dva meseca Davidovičeve vlade, v kateri je sodelovala ludi SLS, pač nihče ne bo jemal vpoštev. Popolnoma stvarna, jasna resnica je tedaj, da zadene odgovornost za naše današnje razmere v državi in Sloveniji edinole navedene stranke. Vendar pa SLS v vseh teh prvih ne veselih letih naše narodne države ni rok križem držala, najsi tudi so ji vzeli vsako oficijelno oblast in jo označili celo za državi nevarno in za vlado nekvalificirano. SLS je tudi v teh razmerah zvesto ostala slovenskemu ljudstvu ob strani, ga v težkih urah hrabrila in vodila v pozitivno smer, tako v politiki, tako v gospodarstvu, tako v vzgoji in izobrazbi. To njeno delo se pozna, to njeno delo je vidno v neporušeni, visoki morali slovenskega ljud-etva. Kljub vsemu in vsemu je slovensko ljudstvo ohranilo ljubezen do te države, ljubezen do dela, ljubezen do izobrazbe in napredka. Danes pravi naš kmet: ;>Mi moramo sodelovati v vladi, da napravimo red v tej naši državi in jo spravimo kvišku!« Naš kmet se zaveda svoje volje in sile, svoje sposobnosti za red in napredek in jo hoče udejstvitl v prid eelokupnosti. To so neprecenljive vrednote, ki jih je v slovenskem ljudstvu negovala in hranila Slovenska ljudska stranka! Slovenska stranka stranka si pa v teh letih tudi ni dala vzeti neposrednega dela za dobrobit države, v kolikor ji je to sploh bilo mogoče. Stene in arhivi narodne skupščine vedo povedati, koliko dobrih, pametnih predlogov so podali poslanci SLS, kako so razkrivali rane in potrebe ljudstva in države, kako so opozarjali na napačna pota zunanje politike. Karkoli so jo v skupščini kdaj koristnega sklenilo, se ni brez sodelovanja naših poslancev. Posebno velja to za socijalno politiko. Tako je tedaj SLS tekom celega svojega obstoja dokazala, da je stranka poštenih načel in smotrnega, neumornega dela za splošnost. Kdo bi mogel dvomiti, da jo je sedaj tudi v vlado povedla le volja do dela, želja, da pomaga ljudstvu, da koristi državi? Kdo bi mogel dvomiti, da bi bila sama najsrečnejša, ako bi mogla na mah ozdraviti naše gospodarstvo, znižati davčna bremena na predvojno stanje, dati občinam in okrožnim upravam bogata sredstva za ceste, mostove, vodovode, šole, bolnišnice in vse druge ustanove in naprave, ki so jih naše avtonomije tako materinsko negovale. Kdo bi mogel dvomiti, da bi rada, če bi mogla, nemudoma poskrbela za boljše življenske razmere naših vrlih vojakov, za znižanje prezenčne dobe? Kdo bi mogel dvomiti, da bi rada, če bi mogla, takoj kar naj- izdatneje izboljšala p- ložaj državnih uslužbencev in delavcev vseh vrst pa naših invalidov in sirot? Nad vsem leni pač noben poštenjak dvomiti ne more. Zal pa tudi nad tem noben pameten človek dvomiti ne more, da vsega tega na en mah ne bo mogoče storiti. To je treba, da imamo vsi pred očmi. Treba bo silnega, dolgotrajnega dela, skupnih naporov, skupnih žrlev, da se spravijo naše notranje razmere v nov, pravilni tir. Kar nas je dobromislečih, sode!u iro, pomagajmo pri tem delu, drugi naj krilikujejo, trda naj ostanejo tudi pr, tem v me0ah poštenosti in dostojnosti. vlada želi, da bi se v okviru navedenih idej reševanje vseh gospodarskih problemov omogočilo čim intenzivnejše in uspešnejše delo. Vlada bo izvedla potrebne reforme na polju socialne politike, ki sc naj prilagodi sedanjim gospodarskim razmeram radi izdatnejše zaščite in zavarovanja delavstva. ZA VARČEVANJE. Princip varčevanja, ki ga je kr. vlada pričela izvajati vsestransko, bo izvajala tudi nadalje v državnem gospodarstvu. Pa tudi v zasebnem gospodarstvu bo ta princip izvajala, kolikor se bo dalo doseči z možnimi ukrepi, da sc pobija nepotrebni luksus. REFORMA UPRAVE. Vlada bo ukrenila vse, da vpelje red, ul« nost in poenostavitev v državno upravo s strogim izvajanjem zakonov in ustave. To so v glavnem vodilne smernice vladne gospodarske politike. Vlada bo izdala cclo vrsto zakonodajnih in upravnih ukrepov. P o potrebi in v interesu čim hitrejšega ustvarjanja pa bo od narodne skupščine zahtevala posebna zakonska pooblastila. Seja mmîsîrskena sveta. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Dopoldne od !) do II je imel ministrski svet svojo sejo. Predsednik vlade je izrazil svoje zadovoljstvo nad izidom včerajšnjega glasovanja in izjavil, da je prepričan, da bo ta večina še večja, ko pride vlada pred skupščino s svojim stvarnim programom. Nato se je razpravljalo o načinu proračunske debate. Sklenilo se je, da se vlada oficielno udeleži pogreba generala Vuko-tiča, znanega črnogorskega junaka, poveljnika armadnega poveljstva v Skoplju. Nato so se rešile razne tekoče zadeve. Dr. Kulovec za po živinski kugi prizadete okraje. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Na intervencijo poslancev Šiftarja in Vesenjaka je kmetijski minister dr. Kulovec odredil, da se posestnikom, ki so oškodovani vsled živinske kuge, v Prekmurju in Pesniški dolini razdeli 16.000 Din, kolikor je še kredita na razpolago in da se pošljejo tja živinozdravniki, ki bodo poskrbeli, da se omeji razsojanje te nevarne bolezni. Zadeva Rade Pašiča. Belgrad, !>. febr. (Izv.) Danes popoldne je imel sejo ožji odbor za redakcijo poročila o predlogu za narodno skupščino v zadevi Rade Pašiča. Cilj te. seje je bil, da bi se dosegel za skupščino enoten predlog. Na današnji seji so poslanci izrekli svoja mnenja. Da bi se doseglo soglasje, tako v načelu kakor v razlogih, se bo ožji odbor sestal prihodnji ponedeljek. Parlamentarna delegacija za Prago Belgrad, 5. jan. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja načelnikov parlamentarnih skupin. Razpravljali so o potovanju parlamentarne delegacije v Prago. Kakor znano, je parlament izvolil 20 članski odbor, ki bo z enakim odborom češko ilovaškega parlamenta proučeval vsa gospodarska in eventuelno tudi politična vprašanja, ki služijo zbližanju obeh slovanskih držav Od vladne večine gre 10 poslancev, od opozicije 10. Jugoslovanski klub ima v tem odboru dva člana. v Praga, 5 februarja. (Izv.) Predsedstvo parlamenta in senata je izbralo poseben odbor, ki naj izvede priprave za bivanje jugoslovanskih parlamentarcev v Pragi, Obe zbornici sta delegirali po 20 poslancev, ki bodo sestavili dva odbora za pretresanje kulturn h in gospodarskih vprašanj z ozirom na jugoslovansko - češkoslovaško zbližanjc. Jugoslovanski parlamentarci odpotujejo preko Madžarske in dospejo v Prago 14. t. m. Na mc'i i h bo sprejel jugoslovanski poslanik v Pragi Br. Lazarcvić. IZPREMEMBE PRI ZAGREBŠKI POLICUL Zagreb, 5. febr. (Izv.) Kakor se doznava iz poučenih krogov, bo nameščen za šefa zagrebške policije zopet dr. Janko Bedeković, ki je za časa obznanc vodil preiskavo proli Sljepanu Radiču in vodstvu HSS. V zvezi z njegovim prihodom se pripravljajo ludi druge spremembe persoualu. Velika gospodarska reforma. Vlada bo v to svvho zahtevala posebna zakonska pooblastila Belgrad, 5. febr. (Izv.) Predsednik vlade g. Uzunovič je nocoj sprejel časnikarje in jim je dal o vladnem gospodar skem programu sledečo izjavo: Ne radi položaja vlade, marveč radi na-lanenega informiranja javnosti je potrebno, da se zabeleži, da razpolaga vlada, čisto matematično vzeto, z večino 17 glasov. Skromno število, toda zadostno, da se lahko v vladi in v parlamentu izvršijo posli, ki so na dnevnem redu iu da vlada izvrši dela, ki se tičejo gospodarskih i u drugih vprašanj. Ta številčni odnos naglašam največ raditega, ker je javnost radi neinformiranosti ped vtisom, kakor da bi ta vlada imela samo tri glasove večine. Ta neresničnost vpliva nepravilno ludi na političen položaj. Po njem bi lahko nepravilno vplivala tudi na razvoj celokupnega gospodarskega življenja. Z eno besedo, treba je vedeti vso resnico. Resnica pa pove, da imamo zadostno večino za izvedbo vseh poslov. Vlada, ki je tako razumela svoj položaj, je že v prvih sejah predložila in razpravljala o inaterllu, ki je že pripravljen za veliko go-spod arsko-prograntatično delo. Kljub znanim težavnim razmeram se je na tem programu vztrajno delalo. To delo omogoča, da more nova vlada javnost preko vas obvestiti o svojem pregramu. Jaz vam ta program izročam. Prosim vas, da ga objavite, da ga bodo spo-zn li vsa javnost, vsi gospodarski krogi in sploh vsi, ki se zanimajo za ta vprašanja. Naj morda izrečejo o njem svoje mnenje, še preden bo prišel v razpravo v narodni skupščini. To bo samo splošni stvari koristilo. Razume se, da bo vlada postopno izvajanje tega programa ukrenila vse potrebno, da doseže uspeh. Naši politični in parlamentarni krogi ne smejo pri določanju svojega nastopa pozabiti na to, da je njihovo sodelovanje pri teh vprašanjih, ako je pozitivno, zelo dragoceno; če bi pa v tej smeri prevladali strankarsko-politični vidiki katerekoli vrste, morejo zelo škodovati. Proračun. Neposredno pred narodno skupščino je državni proračun, za katerega so včasih glasovale tudi opoziclonalne stranke. Proračun je namreč potreben državi. Njegovo pravočasno sprejetje ima nesporno korist tudi za naše pravilno poslovanje in za olajšavo možnosti, da dobimo kredit v inozemstvu in za naše gospodarsko življenje sploh. Zato se nadejamo, da bo proračun v skupščini brez težav sprejet. To se nadejamo tem preje, ker je skoro do končnoveljavnega sprejetja proračuna pri tem sodelovala tudi HSS. Nobenega razloga ne vidimo, da bi mogle priti od njene strani — število njenih poslancev v skupščini je znatno — kakršnekoli težave. Nasprotno ne vidimo ra- loga, da bi nvogla ta politična skupina najti opravičljiv razlog, da bi glasovala proti proračunu, ki se je izdelal z njeno pomočjo. Sicer pa se je po pisanju nekaterih včerajšnjih časopisov izvedla neke vrste splošna mobilizacija narodnih poslancev v skupščini. Videli smo. da je ta mobilizaicja pokazala, da vlada razpolaga z zadostno in stvarno večino. Z ozirom na odločnost vlade, da poleg proračuna takoj razvije vso aktivnost pri izvajanju svojega gospodarskega programa in naslanjajoč se na to večino, se nadejamo, da se bo vladi posrečilo izvršiti svoje dolžnosti v obeh navedenih smereh. Vlada apelira tudi na našo javnost, da jo v teh dveh vprašanjih, ki nista strankarskega značaja, podpira. Gospodarski program vlade. Že svoječasno je vlada proučevala gospodarsko stanje, v katerem se nahaja država. Ona stoji na stališču, da je za njo gospodarski problem najvažnejši iu najnujnejši. Prišla je do prepričanja da je vzrok današnjemu gosp darskenui položaju v sledečih dejstvih: Glavni vzrok današnjemu stanju, v kate-I rem se država nahaja, je v dejstvu, da se je I dinar tekom poslednjih let popravil. Že več I kot eno leto se drži skoro na vedno enaki j višini. To zboljšanje vrednosti dinarja že olno zaposlena in ker tudi danes ni stvarnega vzroka za odpust delavstva, je ta družbin korak naravno silno razburil delavstvo. Le-to se je zbralo včeraj popoldne v druStveni dvorani v D. M. v Polju na protestni shod, katerega se je udeležilo 500 delavcev in delavk tako, da je bila dvorana nabito polna. Na shodu sta prva poročala delavska 'zaupnika Pintar in Žulovec. Za »Narodno strokovno zvezo : je govoril tajnik Kravoe, za »Jugoslovansko strokovno zvezo«, odnosno za »Zvezo papirniškega delavstva« pa Gajšek in žužek. Delavsko zbornico jd zastopal tov. Tokan. Zbor je bil enodušen in bojevit. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija: »Celokupno delavstvo papirnice, zbrano dne 5. februarja 1927 na protestnem zboru v D. M. v Polju, zahteva soglasno, da uprava »Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode« takoj skliče razpravo o službenem redu. — Obenem ugotavlja, . da so redukcije delavstva, stvarno popolnoma ne- i utemeljene, radi česar odklanja delavstvo vsako odgovornost za morebitne posledice.« Kot smo poučeni je »Jugoslov. strokovna zveza«' o postopanju in namenih družbe obvestila poslanca Franca Stnodeja. — Enodušnost delavstva jo potrebna in je tudi dosežena. Metuljavost goveje živine po mariborski oblasti. Maribor, 5. febr. 1027. Po lanskih povodnjih se je bilo bati, da se bo pojavila metuljavost pri živini. Ker je bilo potrebno že v jeseni izvršiti predpriprave, ker bolezen v januarju in februarju najbolj mori, so bili predloženi tedanjemu kmetijskemu ministru Puclju načrti in predlogi, kaj naj se ukrane, da bi se nesreča preprečila. Toda ukrenilo se ni ničesar. Zdaj pa prihajajo poročila iz Apaške kotline, Prekmur-ja in posebej še iz Medjimurja, celo že iz okolice Maribora, da morajo ljudje bolno živino kar redoma klati, na stotine govedi je pa že poginilo. To bolezen se je pojavila tudi v srednji Avstriji, kjer so pa hitro ukrenili vse potrebno, da se je odpomoglo kmetu živinorejcu. Za zdravilo distot je dežela prispevala 40 odstot., lastniki pa 60 odstot. Bolezen je v teh krajih že precej zatrta. Nesreča, ki se bliža, oz. že zadevo našega živinorejca, je ogromna. Saj v teh krfjih je edino govedoreja le še dohodek kmetijskega gospodarstva. Ako se nujno ne odpotnore, tedaj se bo ponovila nesreča iz 1. 1878., 1870. in 1881., ko je v teli krajih poginila skoro vsa goveja živina. Dandanes v teb težkih gospodarskih razmerah bi pa ta nesreča zadela ne-le posameznike, ampak tudi državo, ker s tem zelo oslabi gospodarska moč našega kmeta. Odpomoč je uujno potrebna in sicer takoj. Poslanec oblastne skupščine za ljutomerski okraj g. Hrastelj se je le dni oglasil pri velikem županstvu v Mariboru, kjer se je že ukrenilo, da je odšel veterinar g. Veble v Prekmurje in se je ponovno bvestilo ministrstvo kmetijstva. Enako je g. Hrastelj osebno brzojavil ministru dr. Kulovcu, da naj se najde izreden kredit nekaj 100.000 Din, ker sicer je nesreča neizogibna. Potres. V četrtek, 3. februarja zjutraj ob 5 uri 31 minut 48 sek. je zabeležil seizmograf v zavodu za geodinamiko na univerzi v Ljubljani potres, čigar središče je oddaljeno 13.030 km v smeri SE od Ljubljane, kar bi odgovarjalo otočju severno od Avstralije. Radi velike razdalje niso bili zabeleženi uvodni mati valovi, ampak le površinski, Iti so najjačji. Najprvo so bili zabeleženi valovi, ki so dospeli v Ljubljano po najkrajši poti, to je preko Azije. Čez eno uro 30 sekund pa so bili zaznamovani oni valovi, ki so se prvotno širili v nasprotno stran in prišli po najdaljši poti k nam, to je pod Tihim morjem preko Sev. Amerike in pod Atlantikom. Sledeča sličica nain predstavlja prerez zemlje v ravnini Ljubljana — središče zemlje — središče potresa. res Na njej jasno vidimo potek širjenja valov. Na podlagi obeh zabeleženj se je ludi izračunala razdalja in sicer po sledečih lahkih formulah. Znači t začetek potresa v epicentru Ц dohod valov po krajši poti D,, t.- dohod valov po daljši poti Ds, V brzino širjenja površinskih valov, ki znaša V = 3.5 kni/sec in D) + D., obod zemlje enak 40.000 km, tedaj dobimo tri enačbe s tremi neznankami (tx — t) V = D,, (ts - t) V — D3 iu Di + D, — 40.000 km. Razrešimo na D, dobimo Di = [40.000+ V (t, — t»)] deljeno z 2 — 13.647 kilometrov. Ker beleži aparat z dvema komponentama SE in SW in ker je komponenta S\V skoraj mirovala, se sklepa, da je smer potresa SE. Beleženje seizinografa je trajalo 1 uro 31 min. Maksimalno gibanie zemlje jc znašalo pri prvem beleženju 40 mikronov, pri drugem pa samo 19 mikronov, ker se je na daljšem potu seizmična energija znatno absorbirala. Thomas Jay: Strice sovražim. Tmam nekega strica, ki živi na deželi. Sel je tja, ko je bil upokojen. Svoj čas ubija s tem, da brska po vrtu, četudi se ne razume dosti ali nič, kaj je treba in kaj ni treba na vrtu. Nekoč sem trdil, da je moj stric jako nevljuden in surov, toda oni dan pa sem svoje mnenje predrugačil. Sedel sem namreč povsem mirno pri zajtrku ter ponavljal nagovor, b katerim bom sprejel davčnega izterjevalca, ko pride pismonoša ter ini prinese pismo mojega strica Girkina. »Miranda,« sem poklical svojo ženo, »pridi takoj notri! Poslušaj, kaj mi piše stric: »Dragi moj Efraiml Ker vem, kako rad imaš perutnino, Ti pošljem dva komada po pešti. Upam, da ju kmalu po tem pismu prejmeš. Tvoj stric Girkin..; »Kaj pa sedaj?« pravi nato Miranda. »I kaj neki!« sem rekel. »Takoj moram naredili primeren kurnik, kamor bodeva ži-valici spravila.« »Pa saj vendar ne boš pričel s perutni-narstvom na debelo,« je nadaljevala Miranda. »Na debelo ravno ne, pač pa hočem obdržati ti dve kuri ali kar že bo.« Ženske seveda počasi mislijo. Jaz pa sem ji dokazoval, kako dobičkanosno bo zanjo, ko bo šla zjutraj v kurnik ter pobrala jajca, iz katerih bo napravila jajčjo jed, kakršno si bo srce poželelo. In to vsako jutro, vsako jutro sveža jajca. Jajca?« je z običajnim ženskim zanimanjem dvomljivo vprašala Miranda. »Da, da, jajca. Saj veš, kaj so jajca. Jajca še niso piščanci.« Trdno sem sklenil, da hočem stričevo darilo izrabiti ter sosedom pokazati, kaj človek more, ako le hoče. Povedal sem Mirandi, da grem takoj na delo, da čimpreje izgotovim prepotreben kurnik. Poiskal sem razne kose lesa, ki so ležali okoli hiše in drvarnice, kjer sem našel tudi staro zibel, katere pač ne bomo več rabili. Seveda je bilo treba raznega orodja, kladivo, žago in žebljev. «Žebljev?« vpraša Miranda. To mi je bilo pa že preveč. Nevoljen sem ji povedal, da kurnik vendar ne morem s šivalnim strojem vkup sestaviti, zato moram imeti žeblje. Ni dolgo trajalo, ko je moj vrt izgledal kakor kakšno veliko leseno skladišče, kjer v enomer tešejo traniovje. Tudi Miranda se jc kmalu prikazala, in kaj nti jc pri pogledu na to razdejanje, ki ga je videla, rekla, raje ne povem. Seveda pa je bila skoraj upra\ i-čena, da mi jih je povedala, kajti prinesel «eni iz salona najlepši stol ter na njem žagal deske za kurnik in pri tem, ko je vpila name, sem se ozrl ter ji tudi nekaj povedal, toda pri tem sem stolu odžagal nogo. Jezila se je tudi zato, ker sem ji skrivaj vzel predal iz kuhinjske mize ter ga razžagal. Toda nekatere ženske res ne vedo ceniti vrednosti perutnine. Poleg tega pa, kaj pa je tak predal kuhinjske mize v primeri s kurnikom? Nič. Pri delu pa moraš imeti svoje misli tam. kjer morajo biti, a ne premišljevati, koliko vrednost ima kakšna stvar, ker pri tein premišljevanju sem z vso močjo udaril uo palcu leve roke, da sem Pred odkritjem starega zločina ? Najdeno okostje v Kamniku že steza roke po pravici in zadoščenju. Notice v »Slovencu« so raznesle vest širom Slovenije in oglasili so se sorodniki, ki trdijo, da je bil ubiti eden njihovih svojcev. Menda se je vrnil z obilnim premoženjem iz Amerike pred leti, pa ga je zmanjkalo v Kamniku. Na podlagi teh pričevanj so zaprli nekega moškega iz Novega trga, ki se je vrnil istočasno z ubitim iz Amerike in ž njim popival v Kamniku, posebno v žganjetoču svoje priležnico v Novent trgu. Orožništvo je dognalo po preiskavi, da ima zaprti precej denarja naloženega v hranilnici, iit je pridno na delu, da dožene krivdo osumljenca. Dol ;azi menda precej govore za krivdo zaprtega, a ta še ni priznal in tako gredo poizvedbe svojo pot. Upajmo, da pride pravica do zmage in da se posreči dognati pravega krivca. O izidu in uspehu preiskave bomo poročali. Žrtev poklica. Iz Velenja nam pišejo: Dno 4. t. m. ob deseti uri dopoldne so se nahajali v premogovniku upravitelj Jaroslav Spička, Vladimir Urata-rifc in neki delavec, da pregledajo jame. Ugotovila se je nevarnost vdora in je upravitelj ravno odredil potrebne varnostne ukrepe, kar se mahoma udere stropi Inž. V. Uratarič je na srečo odskočil, tako da se mu ni zgodilo nič hudega, delavca je plast tako oplazila, da leži v bolnici, upravitelja so pa odkopali iz premoga mrtvega. Tragična smrt vobče priljubljenega upravitelja jo pretresla Velenje in vso okolico Rajni je bil 25 let v službi, zvest uradnik in dober predstojnik. Zapušča ženo in več otrok. Vlom v gostilno. V noči od 4. na 5. februarja je bilo vlom« ljeno v gostilniško prostore Štefana tvic v Haji-čevi ulici. Vlomilec je razbil šipo na oknu ter skozi odprtino zlezel v gostilno. Z vitrihom je odprl predal iz katerega je vzel za približno dva kilograma drobiža po 2, 1 in pol dinarja. Moralo so mu je pa zelo muditi, ker ni opazil v predalu 300 šilingov, dalje je pustil v gostilni visečo dobro ohranjeno zimsko suknjo. O vlomilcu ni sledu, sodijo pa, da je bil kak sosed, kateremu so razmere v gostilni dobro znane. Slovenci v Italiji Izpod fašistovske samovlade v Podgradu. Podgrad, februarja. Fašisti so v Podgradu absolutni gospodarji. V svojih rokah imajo občino, šolo, kontrolirajo tudi pošto. A to jim ni še zadosti. Začeli so posegati v čisto zasebne zadeve in zasebnikom enostavno diktirajo, kaj imajo storiti in kaj ne. Trgovcu ali gostilničarju kar zapovejo: »Te osobe no smete vzeti v službo, teh časopisov ne smete citati, te knjige natn morate izročiti; gorje vam, ako komu izdaste, da to od vas zahtevamo, to neprevidnost lahko plačate s svojo kožo!« Par primerov takoj pojasni tukajšnje razmçre: Gdčna I. I. je dovršila šolo v nunskem samostanu v Trnovem. Da se praktično usposobi, ji je vodstvo tukajšnje posojilnice in hranilnice, ki bi jo fašisti radi spravili v žep, svetovalo, naj gro na slovenski zadružni tečaj v Trst. Gospodična je to tudi storila in z dobrim uspehom dovršila tečaj. Posojilnica je ni mogla zaposliti, pač pa jo jo priporočila enemu izmed tukajšnjih trgovcev. Ta je bil zadovoljen sprejeti gospodično v svojo službo in tudi domeniti so se že. Fašisti so za • to zvedeli, šli so k trgovcu in mu dekretirali: »Te ženske ne smete pod nobenim pogojem sprejeti v službo, sicer...« In tako se je moralo zgoditi. Trgovec se je pokoril; saj bi sicer prišel ob obrtno dovoljenje. Slovensko dekle pa je brez službe. Sinu bivšega župana so fašisti zaukazali, da si mora preskrbeti »identitetno izkaznico«, ki jo nalaga zakon le zločincem in nevarnim ljudem. Podestat mu je izdal izkaznico iu mladenič je moral nanjo odtisniti svoj kazalec .. Izkaznico mora pokazati vsakemu uilečnozobemit fašistu, ki to zahteva. Pred dnevi so stopili v slovensko restavracijo. Zahtevali so knjige Goriške Mohorjeve družbe, vprr.šnli so izrecno po »Kolačkih? Gostilničar je izrazil, da knjig nima. Fašisti mu niso verjeli in so hoteli napraviti hišno preiskavo. Ze pred par meseci so gostilničarju prepovedali vse slovenske liste in gostilničar jih je moral tudi odpovedati. Gospod urednik! Navedel sem samo 3 primere, a z njimi bi lahko napolnil ves stolpec. Pa čemu? privadili smo se že biču in skoro mislimo, da drugače biti ne more Avtomobil povozil urednika »Goriške Straže«. V sredo zvečer je g. Polde Kemperle. odgovorni urednik »Goriške Straže, korakal po korzu v Gorici. Bilo je okoli 11. ure. Tedaj je privozil mimo avto trgovca Kneza iu zavozil v g. Keni)>er|pta tef ga treščil na tla. V družbi je bil tudi zdravnik dr Mermolja, ki je spravil pobitega časnikarja v avto in ga pripeljal v bolnišnico. Tu je zdravnik ugotovil, da ima g. Kemperle zlomljen gleženj na levi nogi. Tovarišu, ki se jo radi svoje odločno obrambe pravic naših bratov moral že osemkrat braniti pred italijanskimi sodniki, želimo, da bi čimprej okreval in nadaljeval svoje delo. Stanovanjska kriza v Trstu. V četrtek se je javilo pri tržaškem prefektu odposlanstvo srednješolskih profesorjev, da mu razloži, v kr.ko kritičen položaj je spravilo učiteljski sloj novo povišanje najemnine. Gospodarji neusmiljeno izrabljajo novi zakon, ki je odpravil vse omejitve in izročil promet s stanovanji prosti konkurenci. Medtem ko so plače profesorjev ostale neizpremenjene, so gospodarji že lansko leto zvišali najemnino od 20—50 odstot., letos zahtevajo nove poviške. Prefekt je obljubil, da bo posvetil temu vprašanju največjo pažujo. — V Trstu je stanovanjska kriza dosegla višek in je neprimerno večja nego v drugih italijanskih mestih. Po vojni ni hotel v Trstu itihče graditi hiš, ker ni bila usoda Trsta še gotova. In tudi danes se Trstu ne obeta ravno sijajna bodočnost. Samo t. 1926. je promet padel za 14 odstotkov v primeri z 1. 1925. Mesto ima danes le 5000 ljudi več kakor !. 1913., prebivalstvo je torej skoro stabilno. Ko pritisne revščina in premaga naravno navezanost na mesto, kjer je človek prebil leta in leta, bo nastopilo izseljevanje. Kapitalisti računajo s tem faktorjem in ne marajo zidati. Na drugi strani pa so gradbeni stroški danes tako visoki, da se investiran kapital ne obrestuje zadostno, ako gospodarji ne stavijo za nova stanovanja najemnin, ki jih prebivalstvo v današnjih razmerah ne zmore. — Vprašanje je to dni za Trst veleaktualno, ker se bliža 24. fabruar, t j. odpovedni rok za izpraznitev, ki naj se izvrši 6 mesecev pozneje, t. j. 24. avgusta. Tržaški listi mnogo pišejo o njem in v zadnjem času tudi napadajo brezsrčne gospodarje«; napadajo tudi nove ukrepe iz Rima. A vse je reklama za liste iu pesek v oči izstradanemu delavstvu in uredništvu. Brezplačne uziirce od pasta za čevlje doaite v vsaki trgovini videl vse zvezde, kajti kladivo je bilo težko sedem funtov. Plesal sem po vrtu kot kakšna prvovrstna balerina ter seveda vpil namesto spremljevalne gi dbe. In ravno sedaj je moj :;osed PotUebung pomolil svojo kuštravo glavo čez plot. Nit svttu sta 41111 o dva človeka, katera ne morem videti in oba sta moj sosed Pottlebung. Kadarkoli pogleda čez plot, se mi lasje naježijo. »Oprostite, kdaj ste se pa naučili tako lepili liapevov, ali bi mi 11e hoteli povedati, kje se dobijo note k leni pesmim? Kaj pa prav za prav počenjate? Ali nameravate j,o-slavili podružnico britanskega muzeja na vašem vrtu? Toda kakor videli, hočete le začeti s prodajo drv na drobno?« Nisem mu dal odgovora. Pa saj" se tudi ne spodobi, da bi se pri tako važnem poslu kot je postavljanje kurnika prerekal z njim. Polagoma je bil kurnik gotov. Občudovanja vredno je, kaj se da iz slare zibeli, predala in zabija za sladkor napraviti. V tem trenutku se je nekdo prikazal tam koncu vrta in nekaj držal v rokah. Bil je poštni sel. »Tu vam prinašam dva petelina, plačati je treba sedem šilingov, ker je poslano po povzetju.« Pri srcu mi je bilo kot bi me kdo udaril s kovaškim kladivom. Stric Girkin je kupil piščanca pri trgovcu. Oskubljena le tam okoli vratu, sta imela še nekoliko perja. Miranda se je smejala 1er pripomnila, da jo zelo veseli, ker je kurnik že gotov, toda lo še ne bi bilo nič. dn bi le si sed 11e videl 111 if zadreRe. Tako sem poslal majhen, da bi bil skoro smuknil v krtino, ki se je nahajala ravno pred menoj. Sedaj pa sami presodite, da li imam prav, da strice sovražim? Poulllm krošnrarjs v V nobenem mestu jih ni toliko .kot v Londonu in ni je stvari, kalere 11e bi bilo mogoče kupiti kar 11a ulici. Pa ne samo trakove, vžigalice, razglednice, razno galanterijsko blago, igrače itd., pač pa tudi rastline, semena, z>at-n no, da celo zdravila je mogi.če dobiti od pouličnih krošnjarjev. Na krošnji, kakršne imajo naši Dalma-tinci. ponuja nekdo na vogalu ceste pilule. Cena — »samo za reklamo gospoda moj t — le štiri penije ((i Din). Naznanite me radi goljufije. ako n so iz čiste rastline. Trgali so ~e zanje. Pilule so bile prevlečene s sladkorjem. Prodajalec je govoril resnico, kajti pilule so v toplem prostoru čez nekaj časa vzklile iu zrastel je — grah. »Evo vam prstan, slane samo en šiling. Da, dn, čudite se, dame moje, ker i/gleda kot hi bilo zlato. Toda ni. To je le sestavina dvoje kovin in garantirani, da bo prstani vedno isto barvo obdržal. Da se boste prepričale o resničnosti mojih besed, bom prstan prepilil. da vam dokažem. Prrdal je vse, kolikor jih je imel. Prstani so bili iz medenine (mesinua). "Dnevne novice -k Lurd je lire/dvoma in hkrati najbolj' obiskana Магмпа božja |x»t v Evropi. Marsikateri SLnenec želi obiskati to srečno mesto. Tudi letos se lx> nudila prilika našemu ljudstvu, da pohiti pred lurško votlino. Na velikonočni torek H) .aprila namreč odpotuje skupila romarjev preko Italije, F rano. je, rivi.jere v Lurd, kjer se pomudi štiri dni. Vračali se bodo romarji mirno Lit nn. Arsa v Švico ter obiskali naj ve-à jo sv carsko bo/ jo pot v Ensiedel-nu, «lomov dospejo 80. aprila. Stroški za vožnjo tretjega razreda brzovlnka, hrano in stanu, an,o znašajo 3250 Din. Ker je število omejeno na 80 oseb, bo potovanje gotovo udobno in ne preveč naporno. Kdor se želi udeležiti toga romanja, naj se priglasi do 1. marca na Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7., kamor naj po.-dje svoj naslov, stan, rojstito leto in dat um rojstva. ir Cerkveno imenovanje. Škof dr. A. Karlin je imenoval za prošta, nadžupnika in mestnega župnika v Ptuju dr. Ivana Žagarja, dosedaj župnika v Dobju pri Planini. Dr. l\an Žagar, ki je bil kot prvi promoviran na ljubljanski bogoslovni fakulteti, je znan vsepovsod po svoji gorečnosti in delavnosti. Poleg glol oke izobrazbe ga odlikuje vodna vesel st, prija noet in šaljivost. Zalo mu vsi prav iskreno častitamo k imenovanju ter ga radostno pozdravljamo. Na mnoga lcla! ★ Zlato poroko sta obhajala v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem g. Matija J e -rin, vpokoj. rudn. nadzornik, in njegova žena ga. Neža. Zglednemu krščanskemu paru želi.oo še mnogo zdravili in srečnih let. ir Predavanje o Jugoslaviji na ameriški univerzi. LJul Ijančan gospod ing. dr. Alojzij Tavčar, docent zagrebškega vseučilišča, sedaj stipendist ltockfeilerjeve institucije Interna-tional-Edueation-Beard v Zedinjenib državah je priredil na Corneel University predavanje o »Gospodarskih in kulturnih razmerah v Jugoslaviji«. Predavanje je bilo ilustrovano s številnimi sli'-anii in predavalna dvorana je bila polnn naj dličnejšegn občinstva. Nova založba priporoča Oris zgodovine pri Slovencih, ki ga je napisal str kovn'ak dr. Fr. Stole. Delo je bogato ilustrirano in kljub znanstvenemu značaju napisano v vsakomur dostopnem jeziku. Po lakih delili fxido inorale seči tudi vse naše knjižnice. Cena 50 Din za izvod je zelo zmerna. ★ Francoski konzul v Ljubljani g. Pnvel de Flach je imenovan za koivula tretjega razreda in ostane na svojem mestu. Čast lamo 1 ★ l mrla je 30. januarja 1927 v Sv. Križu pri Kostanjevici Marija Strojin, rojena Smole, stara 89 let. Rojena je bila v Žlebiču pri Ribnici 6. februarja 1838. Priporoča se svojim rojakom v sponrn in molitev. ir Imenovanja pri poštni upravi. Za računskega činovnika II-II. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani je imenovan poštni in brzojavni uradnik pošte Ljubljana 1 Matko Klavora. Za tajnike poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani so imenovani sledeži poštni in brzojavni uradniki pošte Ljubljane 1 Franc Pire. Miroslav Rrumat in Robert Olifčič. ir 1'stanove vdovam in sirotam drž. nameščencev. Hranilni in posoj Ini konzorcij javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1927. iz. sklada Ivana Ro-stan-a 15 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor kon- kleklane, pristno |«i larp lj lliunc domaČo ročno delo «U» «UHOiH najcenejše pri 0*redn i Ciganki xadriagi Ljubljana, Kongresni trg 2. ki je sestavljena iz dveh kovin. t. j. iz bakra in cinka in je skozi in skozi enaka. Prodajalec jih je dobil najmanj sto za en šiling — zlagal se pa ni nič. Rdeč tes na glavi in oblečen v perzijsko narodno nošo, prodaja mož zarujavelih lic perzijski srečonosni kamen. Prihaja iz Perzije in zna le nekolikn >spik inglist, toda zadosti, da ga okoli stoječi razumejo in da vedo, da tak kamen prinese srečo. Bil je to navaden kresilni kamen, ki pa je bil seveda zbrušen. Prodajal je kos po 8 penijev (11 Din). Kroš-njar pa je bil seveda pristen Londonec. »Samo 8 penijev ta-le steklenica za lase, ne tri šilinge pač pa samo 8 penijev. Še nikoli v življenju ni bilo tako ugodne prilike nabaviti si za tako majhen denar najboljše sredstvo, ki drži lase pokonci.« Par gospodov je nasedlo ter pustilo, da jim je prodajalec lase s tekočino zmočil, ter prosil, naj deset minut počakajo. Vse je strmelo, v desetih minutah so bili lasje popolnoma trdi. In uspeh? Prodal je vse steklenice, v katerih pa ni bilo drugega kot barvana sladkorna voda. »Tu imate kos papirja (čudno izrezljane oblike). Samo za ženske na prodaj, en šiling kos. Ako položite ta papir na srce ter pustite pet do deset minut, vam odgovori na šest vprašanj. Ali se bom omožila? Ali bom imela otroke? Bo moj bodoči mož bogat? Ali bom srečna? itd.' Tn čarodejstvo je res učinkovalo. Telesna toplota je papir ogrela in prikazal se ie z nevidnim črnilom pisana beseda »dn'. vodno samo >dac. zorcija do t. marca t. 1. Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potr,eno dokazilo, da so res ubožne, ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. •k Občni zbor »Zvoze duševnih delavcev v Sloveniji« bo v pondeljek 21. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu št. 7-1. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbora in nadrorstva; 3. volitev odbora in nad-orstva; 4. slučajnosti. P. i. društva se opozarjajo na čl. 11 pravil, po katerem je treba vsaj tri dni pred občnim zborom prijaviti odboru ZDDSL delegate društva za obč-ui zbor. ic Prvi tajnik našega poslaništva v Rimu zbežal. Borivoj Vujič, ta ni k poslaništva SHS v Rimu, je poneveril 35000 lir in zbežal. Njegovi tovariši so bili opazili, da prerazkošno živi in brezmiselno troši denar, pa so mislili, da mu daje denar njegov bogati stric. Ko pa .je Vujič zasluti, da ga imajo na sumu, je izginil in po njegovem odhodu so ugotovili, da manjka 35000 lir. Vujič je šele 33 let star, >lužil je v Pečuhu in Rimu. ir Gledališke upravnikp . penzionirajo. Poleg ljubi anskega in osješkega gledališkega upravnika bo uniirovljen tudi upravnik sarajevskega gledališča g. Branislav Nušič. Njegov naslednik bo menda g. Radoninr M. Vesnič iz Osi jetka. ir Lerl na naših jezerih. Kakor so naša jezera osvežuj ča in čista po leti, istotako imajo slovenskn jezera po zimi svojo privlačno moč. Žal le, da se danes na zimskošportnike veliko premalo gleda pri voznih olajšavah. Le na takšen način bi se dal zimski šport razviti na Bohinjskem jezeru, kjer je ž. skozi celo zimo kra en led. Na Bledu je zadnje dni jezero tudi popolnoma zamrznilo, nudi zimskim športnikom največji užitek. ir Mesto venca na krsto umrle Terezije Tome v Moravčah je daroval g. nad uči tel j Žtrdaršič za občinske reveže 100 Din. Bog obilo povrni! ir Sprememba posesti. Takozvani -Kra-Ijevček« — vin grad in njivo — severno od cerkve sv. Ivana pri H umu pri Ormožu, ki je t>il doslej last Pedgorelčeve T,like. je kupil g. Alojz Potočnik, ravnatelj blagajne pri podružnici P štne hranilnice v Ljubi ani. ir Splitska in dubrovniškn oblast se hočeta združiti. Dne 13. t. m. bo HSS v Splitu imela sejo glavnega odbora za Dalmacijo, ki bo ra pravljal samo o združitvi splitske iu du-brovniške oblasti. ir Vlom v trgovino v Lokah. Dne 30. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Marije Kovačeve v Lokah pri Zagorju. Neznani vlomilci so ji odnesli deset finih črnih plišastih moških klobukov ter petnajst navadnih, šest športuih čepic, več zelenkastega blaga n ševijota. en gumijast dežni plajšč, en par črnih usnjatih dokolenic in nekaj salame. Skupna škoda še ni precenjena. Vlomilce zasleduje žandarme-rija. ir Prošnja do usmiljenih src. Rojen sem 1869 v Poncviču pri L'tiji. V mladosti sem služil pri knezu Windischgraetzu. potem veliko let v Jeruzalemu, nazadnje pri Austro-Americani v Trstu, kjer sem se oženil. Bil sem vojak in ko so me odpustili, sem dobil službo vrtnarja na Dunaju. Od 1. 1926. pa sem brez službe in vsa prizadevanja nič ne pomagajo, da bi /služil kruha sebi, ženi in štirim otrokom. Pri nas vlada revščina iu lakota. Kaj naj naredim s štirimi otroci, katerim navadno ne morem nuditi skorje kruha? Obračam se do usmiljenih src v domovini s prošnjo, da bi mi v tej sili pomagala po upravi tega lista. Bog vsakomur stotero povrni! Gleisenfeld a/d Aspangbahn 56, 3. februarja 1927. — Ja-! nez Mlinar. ir Proti izpadanju las sem sestavil sredstvo. ki zanesljivo pomaga. Bil sem sedem let brez. las. sedaj imam polne. Franc Plevnik, Valvasorjev trg 1, Ljubljana. ir Nočeta peti. V novosadskem gledališču se je pripetil silno mučen incident. Na sporedu je bil Poslednji valček«. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička. Tik pred otvoritvijo odra pa sta odrekla sodelovanje kar dva pevca, tenorist g. llorak in ga. Kralj Oba sta se uprla vsled tega, ker je upravnik Horalcu utrgal plačo za tri dni. Vsled te stavke« se predstava ni mogla vrši--i Upravnik je zadevo sporočil ministrstvu z.a prosveto. * Novi madžarski poslanik na našem dvoru je baron Pavel Forster de Putzacker. Dosedanji poslanik de Hori odide na svoje novo mesto v Rimu. •k Gimnazije v Helgradu zaprte. Vsled velikega širjenja hripe je šolska oblast zaprla vse belgra ske gimnazije in dijaštvu prepovedala obisk kinematografov in športnih tekem. * Klofute. V Belgradu na Terazijah je oklofutal Robert Malijevič, bivši upravnik su-botiškega gledališča, Milana Dimoviča, šefa umetniškega oddelka v ministrstvu prosveL Imela sta star obračun, ki ga Malijevič ni mogel drugače plačati kot s klofutami. * Se že kopnjo. Na splitskih Bačvicnh #o se že pojavili letošnji prvi kopalci. Temperatura je povprečno 13° C. ir Miljonska poneverbn. Jurij Volstein je bil agent pri neki belgrajski banki. Poneveril ie milijon dinarjev in pobegnil na Francosko. Banka ga je začela iskati šele, ko ga par dni ni bilo v urad. ir Zaliistne številke. Znano je, da imamo v naši drŽavi razmeroma več spolnih bole/ni kot drugod. Najhuje je tozadevno v Bosni, v samem Sarajevu jo imela anibiilanea 33.564 slučajev. Pri tej priliki je treba ugotoviti še strahotno dejstvo, da je med okuženimi tudi veliko otrok, ki so jih okužili stariši. V amhu-lanci se je zdravilo 17 dečkov in 24 deklic, manj kot ffi let starih. Po stanovih je bilo okuženih: 15 vojakov, 126 delavcev, 36 kmetov, 15 slug, 21 dijakov, 59 pomočnikov, 140 obrtnikov, 59 uradnikov, 39 trgovcev in 31 brezposelnih. Med ženskami je bilo okuženih 14 kmetic, 203 meščanske gospodinje, 3 šivilje, 3 natakarice, 10 služkinj, 2 uradnici, 29 delavk in 23 brezposelnih. Seveda so to le jav-ljeni slu 'nji, koliko pa je bolnih, ki bolezen prikrivajo, oziroma se tajno zdravijo. ir Pri prehladu, nahodu, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, če se s pol kozarcem naravne »Franz-Josefc-gren-čiee poskrbimo za vsakdanje izpraznenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se »Franz-Josek-voda odlikuje pri povoljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerrah in špecerijskih trgovinah. •k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu !n kakovost' vse druge. ir Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus чш ili jen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. ir ITO — zobna pasta najboljša. ir Sadjarji, preskrbite si Arborin, sredstvo za p-končevan e - :dn h škodljivcev, da ne zamudite pravi čas z.a škropljenje. Che-motechna, Ljubljana, Mestni trg 10 na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne, Za dober denar zahtevni tudi dnliro blago: kafcao ,vST'ia« ГЈмШјапа 0 Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva se vrši danes, dne 6. februarja t. 1., ob 11. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5, s sledečim sporedom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbornikov. 3. Poročila odsekov in klubov. 4. Slučajnosti. — Odbor, © »Ljubljana« ima jutri, v ponedeljek, ob 8. uri skupno vajo. Udeležba prav za vse strogo obvezna. — Pevovodja. 0 Občni zbor »Svete Vojske« se vrši danes ob devetih v Rokodelskem domu. 0 Vstopnice za akademijo »Svete Vojske« se dobe od petih dalje v Rokodelskem domu. Začetek akademije ob pol osmih, konec ob desetih. O Članom društva železn. vpokojenccv. Umrl je g. Karel Č c n č i č , zvest član in delaven odbornik Društva železniških vpokojencev. Pogreb se vrši danes ob 3. uri iz hiše žalosti, Zaloška ccsta 158. Vsi člani uljudno vabljeni, da se pogreba polneštevilno udeleže. — Predsedstvo. O Društvo slovenskih književnikov naznanja svojim članom, da bo občni zbor dne 5. marca ob 4 popoldne v prostorih Slovenske Matice. Vsak član dobi še posebno vabilo na občni zbor. •: Kulturno-politični klub bo imel sestanek v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v prostorih kat. akad. starešinstva. Prosim, da se sestanka udeleže vsi gospodje, ki so bi!i anvzoči pri našem razgovoru o študiju vprašanja o narodnih manjšinah. — Predsednik. 0 Prva pomoč v sili. Prosvetni odsek Delavske zbornice priredi v veliki dvorani Mestnega doma v ponedeljek ob pol 8 zvečer zdravstveno predavanje »Prva pomoč v sili«. Predavanje snremljnjo skioptične slike. © Mladinska akademija ljubljanskega orlovskega okrožja se bo vršila 20. februarja t. 1. ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu v Ljubljani. Spored akademije bo zelo begat in so posao e; ne točke v rokah najboljših moči. Kdor je prijatelj mladine in želi ta dan prijetne urice, naj si že danes zapomni kam nu ra iti. Q Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek, dne 8. t. m., tečaj za esperantski jezik za začetnike. Kdor se želi priučiti v štirime-sečnem tečaju tega vclevažnega mednarodnega pomožnega jezika, naj se priglasi navedenega dne ob pol 8. uri zvečer v šentjakobski šoli. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. © 6% obligacijsko posoj Io mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: neimenovan 2000 Din; neimenovan 1000 Din; Ančik Franjo, akad. slikar in prof. na III. realni giinn., 1000 Din; neimenovana 5000 Din; Šuštar Fran, lesna industrija in trgovina, 20.000 Din; Barle Fran, mag. pisarn, ravnatelj v pok., 1000 Din; neimenovana 5000 Din; neimenovan 6000 Din; Rogl Slava, učiteljica, 1000 Din; neimenovan 1000 Din; neimenovana 2500 Din; neimenovana 2000 Din; Ilnikar Jože, činovnik drž. železnice, 10.000 Din; neimenovana 1000 Din; neimenovan 500 Din; Dcrmota Josip, univerzitetni mehanik, 400 Din; neimenovan 500 Din; neimenovan 1000 Din; neimenovan 1000 Din; m-imenovana r 0 Din; neimenovan 1000 Din; neitncnoVana 2000 Din; neimenovan 1000 Din; dr. Slurm Fran, profesor, 1000 Din: neimenovan 300 Din. © Preme—ba pr-sesti. Trinadstropno hišo v Ljubljani na Gosposvelski cesti št. 4 jc ku- pila »Jugoslavija«, splošna zavar. družba, od Tauzherjevih dedičev. 0 Osebna novica s pošte. Upravnik ljubljanske glavne poète g. .Josip Vertovec je nastopil te dni dopust, s katerega se baje več ne vrne v službo. Začasni upravnik glavnega poštnega urada je g. I. Junz. © Skupščina L delavskega konsumnega društva za skupino Ljubljana, ki obsega prodajalne Kongresni trg, Zalošta cesta, Dunajska cesta, Celovška cesta in Vič-Glince, se bo vršila danes ob 4. uri popoldne v Ljudskem domu. Pristop imajo vsi člani teh prodajaln. © Umrla je gdč. Ana Breme, kongre-ganistinja Žalostne matere božje pri sv. Flo-rijanu. Pogreb bo v ponedeljek, 7. t. m.,. ob 2. uri iz državne bolnišnice. Gospe in gospodične kongreganistinje uljudno vabljene, da sc pogreba v obilnem številu udeleže. © Poročil sc je 2. t. m. g. Ign. T a n š i č , uslužbenec južne železnice, z gdč. Mici Sku-bic. Isti dan sta obhajala tudi oče in mati 25-letnico svoje poroke. © Kateri hišni posestnik bi mogel vzeti pridno in pošteno ženo s 71etno hčerko za hišnico? Žena jc brez stanovanja. Ponudbe na upravo »Slovenca«. © Mesto venca na krsto rajne gospe Ja-kobine Kastner je daroval za društvo slepih g. Julij Elbert 200 Din. 0 Opozarjamo na otvoritveni oglas gostilne Rcininghaus v Spodnji Šiški, kjer je danes domača veselica. O Mesto venca na grob upravnemu svetniku g. ing. Ignaciju Šegi so darovale strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana 500 Din Podpornemu društvu slepih v Ljubljani Wol-fova ulica 12 in se za ta plemeniti dar kar najprisrčneje v imenu odbora zahvaljuje društveni predsednik G. Jurâsck. © Policijske vesti. Neki pijanček se je po dolgem času zopet tako hudo nalezel božje kapljice, da ga je moral stražnik dobesedno nesti totalno pijanega na stražnico, kjer je pijanost prespal, zjutraj pa radovedno ogledoval štiri stene in si ni znal pojansiti, kako je prišel med nje. — Dalje je policija aretirala še dva berača, ki nimata pravice prosjačiti po j mestu niti ob petkih ne. — Policija beleži več : tatvin, dva slučaja nevarne grožnje, dva prestopka pasjega kontumaca in troje cestnih poročil. © Tatvine in druga poročila. »Mraz je,« si je mislil pretkani uzmovič, pa je šel in ukradel zasebnemu uradniku Petru Pircu na Opekarski cesti iz drvarnice 350 kg premoga. — Pri zasebnici Josipini Havličkovi na Res-ljevi cesti je stanoval neki Davorin Omas, po poklicu natakar. Tc dri je odšel, ne da bi povedal, kam gre. To še ni bilo tako grdo, da pa je vzel s seboj tudi tujih 900 Din in 100 Din vredno jopico, tega mu pa njegova gospodinja ne bo mogla tako kmalu odpustiti. — Neki A. J. je napravil v neki gostilni v j Kolodvorski ulici 35 Din cehe. Izročen je bil policiji. — Pekovski pomočnik P. P. išče zaslužka. Da ga pa iskanje preveč ne stane, se je odpeljal iz Kranja v Ljubljano brez karte. Železnica, ki trdi, da je prikrajšana za deset in pol Din, ga je izročila policiji. Na.novcjša mod« Poudre Mon Parliim Bourjois — Pari» I МагЉог □ Kakih trikov se poslužuje SDS. V petek po tretji urj popoldne je bila seja narodne skupščine, na kateri se je predstavila zbornici nova vlada. Ob polšestih je že bila na mariborski pošti brzojavna vest, da je vlada padla, ker je ostala za 16 glasov v manjšini. To vest so raznesli SDS agitatorji kot blisk po v.-eh mariborskih kavarnah in javnih lokalih. Celo poštnega urada so se drznili po-služiti samostojni demokratje, da so nafarbali javnost za par ur. To preživlja danes v soboto niarilKirska SDS gospoda hudega mačka, ker jc sedaj tudi ona prepričana o stalnosti vlade! П Kako zgleda neprstranost »Marbur-gor Zeitung« v praksi in resnici? Mnrburga-rica se ob vsaki priliki tolče po prsih in zagotavlja javnosti, kako je popolnoma objektivna ter nepristranska. Kako izgleda njena nepristranost v resnici, nam je dokaz, poročilo o sestavi iu delovanju sedanje vlade. Že koj pri objavi novega kabineta se je roga! ta list po SDS receptu, da ima vlada le dva glasoVa večine in da je ravno dobrodošla za pust. V petkovi številki je list objavil uvodnik, ki je poln blatenja vlade in posebno še dr. Korošca. Sobotna številka kar plava od veselja in zagotavlja javnosti, da vlada nikakor ne bo prestala preizkušnje pred zbornico in je itak boljše, da gre spat prej ko slej. Smo radovedni, kako ji bo pri srcu v nedeljski številki. Tako torej zgleda nepristranost »Marburger Zeitung« v praksi, ker ni nič drugega nego SDS jedilni list v nemškem jeziku. Marluirge-rica bo postala bolj objektivna, ko bodo potrjena nova pravila Mestne hranilnice in to se bo zgodilo te dni. □ Senzacija. Japonskega zapora se bodo lahko danes popoldne posluževali obiskovalci dobrodelne veselice Kat. slov. izobraževalnega društva v Studencih pri Mariboru v veliki dvorani gostilne Ončnik, Dr. Krekova cesla št. 20 (vis-a-vis delavnice drž. žel.) Začetek ob pol 4 popoldne. Igra godba Pekrske požarne brambe. tudi z.a dobra vina se je poskrbe- ......... lo. Vstopnina je 5 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za Katoliški dom v Studencih ste vljudno vabljeni vsi, ki želite dobre in poštene za' a ve. □ Predpustni zabavni večer. Katoliška omladina priredi danes ob pol 6 predpustni zabavni večer v svojih društvenih prostorih. Vpiizoii se trcdejanska šaloigra: Strah z dolgo roko. Našli pi tudi orkester z lepimi novimi točkami. Vsak, ki si želi privošč.ti pred-pusno nedolžno veselje, naj ne opusti tega večera. Torej na svidenje! Odbor. □ Ljudska univerza v Mariboru. Nadaljevanje cikla »Hrvaški kulturni sveti. V ponedeljek 7. februarja se vrši preloženo predavanje g. prof. Kibariča o hrvaški liriki, katere potek bo zasledoval od prvih počelkov narodovega liričnega snovanja pa do najnovejših pojavov hrvaške lirike. Svoja izvajanja bo g. profesor vodno podprl in okrasil z recitacijo aajlepuših umotvorov. V ozuačbo njegovih lepih reci taci jskih zmožnosti spomnimo samo na lansko letni Kelte-jev večer! ltavnaj-mo se po geslu: K ul l urno spoznanje je edino pravo in trajno zbližan je in združenje! Uporabimo to izvanredno priložnost, da spoznamo v hrvaškem ciklu dušo naših bratov Hrvatov! □ Bcethovenov večer. Dne 14 t. m. bo nastopil Ševčikov kvartet i/. Prage, ki jc po-vsodi vzbudil največje priznanje in zanimanje. Zasluži vso našo pozornost ter obilen po-set. Da bo dostop mogoč vsakomur, so se odredile i/rcdno nizke vstopnine. □ Maribor v besedi in v slikah. Mestna obč na je sklenila, da bo oskrbela v najkrajšem času kratek opis Maribora in temu opisu bodo priložene tudi slike o vseh znamenitostih mesta. Ta knjižica se bo delila proti odškodnini in tudi zastonj tujcem in iinenitnejšim obiskovalcem našega obmejnega mesta. □ Briga mestne občine za izrabo vodnih sil Drave. Še iz predvojnih časov ima mariborska občina dva načrta o zgradbi velike elektrarne pri takozvanem Felberjevem otoku. Eden načrt je napravil umorjeni poljski ministrski predsednik iu bivši profesor tehniške univerze v Ziirichu g. Karatovič, drugega za nemško podjetje Pilil in Braumvetter. Ta oba načrta sla bila poslana te dni v oceno Združenju jugoslov. inženerjev in arhitektov v Ljublj ni in sicer g. inženerju Cirilu Zni-duršiču in v Berlin inženerju Ludvik von Scharlottenburg. Imenovana inženerju bosta občini natančno označila, kateri od obeh načrtov je za sedanje čase prikladnejši in bi se tudi bolje izplačal. Ko bo prejela občina to oceno, se bo začela resno zanimati za zgradbo nove in lastne lektrične centrale pri Felberjevem otoku, ker je Fala malodane žc preobložena. □ Nove klopi za mestni park. Hrvatski aiicnčni zavod »Hrvatski radiša« je stavil mestu ponudbo, da bo postavil po parku in po vseh javnih prostorih nove klopi in klopice z železnimi podstavki pod- pogojeni, da mu dovoli mestna občina, da lahko pritrdi na vsako klop eno reklamno tablico v emajlu. Občina je lo ponudbo rade vol je sprejela in letošnjo pomlad bo dobil park i u drugi večji z drevjem zasajeni prostori po mestu nove klopi. □ Ukinjen dalmatinski vinotoč. Na Aleksandrovi cesti, na dvorišču špedicije . Bal-y kan : je bil nedavno otvorjen vinotoč dalmatinskega vina. Obrtna oblast pa je te dni lastniku nenadoma odvzela točilno pravico ter vinotoč ukinila. □ Cirkus Kludsky v Mariboru. V Maribor je. dospela niencžarija cirkusa Kludsky. Nameščena šotorih.na travniku pri Tomšičevem drevoredu. □ Policijski drobiž. Včeraj je izvršila policija pet aretacij in sicer 1 radi tatvine, 1 radi telesne poškodbe, 1 radi vlačugarstva, 1 adi razgrrjamja in eno radi odgoua. Prijav je bilo 9, med temi en vlom. Celfe Občni zbor mestne organizacije SLS sc je vršil v četrtek zvečer v napolnjeni vrtni dvorani pri Belem volu. Občni zbor jc vodil predsednik g. dr. Anton Ogrizek, ki 'jc uvodoma pedal poročilo o letnem delovanju mestne organizacije in zamogel pri lem pokazati na velike uspehe, ki jih je naša stranka za-mogla s svojimi discipliniranimi člani doseči v preteklem letu. Posebno je zborovalcem razložil stanje na mestni občini in podal račun o delovanju, katerega jc delegacija SLS razvila na občini. Zborovalci so z navdušenjem in odobravanjem poslušali izvajanja govornika ter s tem odobrili delo naših delegatov na magistratu. Nato so sledila poročila posameznih odbornikov, od katerih jc bilo posebno zanimivo tajniško poročilo, iz katerega sc jc razvidclo, da jc odbor v prav veliki meri in s požrtvovalnostjo vršil svoje dolžnosti. — Na predlog dr. Godniča jc bil nato izrečen odsto-pivšemu odboru absolutorij z izrecno pohvalo. Nato so sledile volitve novega odbora. Na predlog g. prof. Cestnika jo bil za predsednika zopet izvoljen g. dr. Anton Ogrizek, za p dpredsednika ^ dr. Al. Rakun, za tajnika pa g. ravnatelj Fr. Jerič. Poleg leh je bilo izvoljenih še večje število somišljenikov v širši odbor. — Sledile so še slučajnosti, med katerimi se jc obravnavala v prvi vrsti le orga-nizatorično delo, ki čaka v predstojcčcin letu našo organizacijo. Nato je bil prav lepo uspeli občni zbor zaključen. r Ta jc pa res l«.'pa! Jutro-.; z dne 4. t. m. sc strašno hudujc nad tem, ker jc veliki župan g. dr. Pirkmajer z odlokom z dne 23. januarja dovolil celjskim trgovcem, da smejo po potrebi podaljšati delovni čas od osem ur na deset dnevnih, kar se seveda razume pod pogojem, ako so dejanske potrebe v vsakem posameznem slučaju podane in ako dobe nastav-ljcnci za to delo posebno odškodnino. Mi smo sploh principielni nasprotniki podaljšanja 8-urnega delovnika, razen v slučajih ko to zahteva sezonsko delo ali pa odvrnitev vciikc škode, pa vendar bobna sedaj »Jutro« v svet, da smo nekako morali mi dati radikalom to koncesijo, ker da jc bila ta odredba velikega župana v Mariboru podpisana ravno 23. januarja zvečer, ko je koalicija zmagala v Celju. Kje pa naj človek najde tu logike! Če bi po našem šlo, bi g. veliki župan dr. Pirkmajer žc ' davno, davno v Mariboru ničesar ne podpisa-val, ker bi za lo ne imel nikake dejanske legitimacije! Ako jc ta odredba resnično podpisana, je to zasluga le demokratskega režima, katerega predstavitelj je v mariborski oblasti šc vedno g. dr. Pirkmajer. Za ta akt naj vam odgovarja g. dr. Pirkmajer in pa demokrati! ■©* Sedaj smo srečni! G. veliki župan dr. Pirkmajer nas jc zopet osrečil s podaljšanjem računskega provizorija, in sicer kar do konca meseca februarja. Zakaj pa ni to storil kar za celo leto? Rešil bi se namreč skrbi imenovati gerenta! To poslednje imenovanje je sploh skrajno misteriozna zadeva. Najprej sc jc slišalo, da hoče g. veliki župan počakati izida oblastnih volitev. Ko so te volitve izpadle za demokrate skrajno neugodno, jc čakal g. dr. Pirkmajer na razplet krize v Belgradu. Ko se jc tudi ta kriza rešila za demokrate še bolj neugodno, ostane vprašanje, na kaj čaka sedaj g. dr. Pirkmajer? Morda na čudež, ki naj bi ga ustvarila v Belgradu gg. dr. Žerjav in dr. Pribičevič. Mi pa v lake čudeže nc verujemo. •O" Krivic ne maramo delati. Svojcčasno smo poročali, da se je onega tajnega sestanka, ki se je vršil v Celjskem domu med dr. Pirk-majerjem in nekaterimi demokrati, udeležil tudi upravitelj bolnišnice g. Prekoršek. Rcs-nici na ljubo moramo ugotoviti, da g. Prekoršek tedaj ni prišel v nikak stik z dr. Pirk-majerjem in da isti večer z njim ni govoril. Ta popravek priobčujcino iz svoje proste | volje,, ® Dramatični odsek ptujsker/a Orla bo vpri-zoril v nedeljo, dne (i. februarja, ob 3 popoldne v Narodnem domu dve igri, Vošnjakovo v Ne vdajmo se< in Štokovega »Lažizdravnika © Influença precej razsaja po mestu in okolici. Tudi škrlatinka se ni ponehala. V okolici so se pojavile ošpice. © Sejmsko poročilo. Na živinski s e j t- di dno 1. februarja so prignali 80 volov, prodali pa 56 po Din 0—7 za kilogram žive teže; 133 krav, prodali 70 po l)in (>.75 -2 (po 2 Din klobasarice); leleta po 11—10 Din; 40 juncev, prodali 14 po Din 7.50—5.75; 65 junic, prodali 19 po Din 8.50 do 6.25; 13 bikov, prodali 10 po Din 8—5; 12 konj in 21 kobil, prodanih 7 konj in 12 kobil, najvišja cena 3510 Din, najnižja 1500 Din Štiri leta stari žrebici po 3510 Din in 8250 Din. — Na svinjski sejem dne 3. februarja so pripeljali 71 svinj, prodali pa 20 po Din 12.75—10. Jesenice Predavanje o Ameriki. Prihodnjo sredo ob osmih zvečer bo v Katoliškem delavskem prosvetnem domu na Savi velczanimiv prosvetni večer. Tukašnji rojak, gospod svetnik Alojzij Marke/., nas bo seznanil z Ameriko in ;\merikanci, njih življenjem in običaji tako v splošnem kakor tudi s posebnim ozirom na življenje naših rojakov. — Kakor znano, je bil gospod svetnik lani v Cikagi na XXVIII. mednaradnem evharističnem kongresu. Mnogo lepega smo slišali izza onih dni, čitali smo v Slovencu , kaj in v kako velikem obsegu se ie vse to vršilo. Sedaj pa imamo priliko, da slišimo iz ust očividca, kako je bilo one dni v Ameriki. Zvedeli bomo več kot pa moremo posneti po časopisju, kako se godi lam našim bratom. — Zato pridite vsi, ki se zanimate za Ameriko, v sredo večer v delavski dom. Vstopnina je dva dinarja. Na svidenje na ameriškem večeru v sredo zvečer! Predavanje. Danes popoldne ob 5 bo predaval v dvorani Ljudskega doma g. prof. Janko M la kar o Mont Blancu. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Gosp. profesor si je preteklo leto sam ogledal tega gorskega velikana. Vljudno so vabljeni posebno turisti in ljubitelji gora. Poroka. Na Svečnico se je poročil v /i u p ni cerkvi cerkveni pevec in odlični član dramatskega odseka društva Kranj gosp. Franci Šilik z gdč. Franjo Volčič-evo. Iskreno Častitamo! dpanska. Tudi v našem, sicer tako zdravem mestu, se je pričela oglašati španska bolezen. Upajmo, tla bo odšla, ne da bi zahtevala kakšnih žrtev. HŠ" "S* Ђ JE fl. сјл* M 4.» Nas Cerkveni glasnik« za februar prinaša slatistiko za leto 1926 Posnamemo: rojstev je bilo 107; mrličev 49; porok doma 29, oklicev 17; svetih obhajil 76.500. V kariiativne namene, povečini /л sirotišče, dnevno zavetišče in za zavod /,a dojenčke. ki je bil v preteklem letu po Vincr nc.ijevi konferenci na novo osnovan, jo bilo razdanih 133.600 dinarjev Zimski sport je te dni v polnem razmahu. Naša okolica j'' res zlasti za sankanje nadvse pripravna. Opravičeno so pa mnogi pritožujejo, zakaj ni >.a-branjeuo sankanje po mes'nih ulicah. V Našem domu« bo danes 6. t. ni. oh 8. url zvečer Nušičeva šaloigra v petih dejanjih 1'rotck-cija Izvirne Irân-coske pastilje proti prehladu, glavobolu, grloboiu. Prodajajo vse lekarne, kakor tudi drogerije Kamnite Kamniški Orliči in mladci so na Svečnico j popoldne priredili prav mično akademijo in /. nio 1 pokazali, da se Orel zopet giblje in ie pričel znova gibati v najmlajših. Prav je, da v času veselic in plesov pokažejo naše organizacijo resno in snio-treno delo, ki mislečega človeka imvdâ :-. /".vesti,>, da bo mladina, ki je pričela doraščati bolj zn ki za resno delo in bolj pripravljena za življenje ko današnja plešoča mladina. Podgorski iantje in dekleta, člani društva Kamnik , pa pridno pripravljajo igro Domen , ki bodo ž njo nastopili v nedeljo popoldne v našem Domu. Vsa čast Podgorcem, ki se ne strašijo ne pozne ure, ne grdega ] vremena, ampak redno prihajajo k skušnjam, igralskim ter pevskimi Policijska kronika kamniška beleži vsako nedeljo kak kulturen dogodek. Posebno Graben, znan po številnih vinoti čili in gostilnah, daje obilo prilike. V enem teh vinotočev, prvem, če greš iz mesta na Graben, sla prošlo nedeljo ponoči z nožem božala hišni lastnik in neki delavec. Seveda radi dekline, ki je menjala v enonočni ljubezni. Delavec je odnesel precej krvavo glavo, njegov nasprotnik pa najbrže občutno kazen. Česar vino ne zmore, store dekleta. Graben sam pa je zanimiv: na obeh straneh uli^e dvajset hiš, med temi pa trije vinotoèi in pel gostiln, pa štiri trgovine. Pa pravijo, da nismo Kamničani napredni! Novo mesto Nejevolja SDS. >. ehom volitev v oblastno ; skupščino zlasti naši >okrati niso zadovoljni, ker so od zadnjih voli ev nazadovali, posebno pa še niso zadovoljni s tem, da je v našem okraju propadel njihov kandidat, čeprav so bili trdno prepričani, da bo izvoljen g. Faleskini, kateri pa bi bil, kakor se je Sušljalo, odstopil v korist tukajšnjemu zobotehniku Ogriču, bivšemu samostojnemu kmetu, seda" samostojnemu demokratu. Gospoda tu p.ma občine Prečna si dovoljujemo vljudno vprašati, kdaj bo rešernh onih 26 reklamacij, ki jih je vložil za vpis v volivni imenik g. kaplan iz Prečne še tekom reklamacijskega postopanja za volitve v oblastno skupščino. Kakor smo zvedeli, je prišlo od občine Prečna sporočilo, da ni bila vložena nobena reklamacija. Kako bo mogel zagovarjati g. župan to poročilo, nam je veliko vprašanje; kajti bilo je vseh 26 volivnih upravičencev pristašev SLS. Pričakujemo, da se zadeva razčisti /amhuruški otLek rokodelskega društva jo priredil na Svečnico priznano ljudsko igro Domen*, ki jo je za odor priredil tukajšnji odvetnik in poslanec oblastne skupščine g. dr Česnik. Igra ji- lako dobro izpadla, da bo na splošno željo rokodelsko društvo igro danes zvečer ob 8. uri ponovilo. Strelska d nižina priredi due 12. I. m. ob h zvečer v Narodno indomu novomeškem glasbejii koncert, na katerem se proizvajajo najnovejše moderno skladbe in na katerem nae'opi godba dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čerina. Ker bo to novost posebne vrste, vabimo vse prijatelje moderne glasbe k tej prireditvi. — Odbor. Trtoovlfe Hïhnica Poroke. Poročil so je v ribniški cerkvi' dne 30. januarja g. Franc Oz vehi iz Jurjevice št 31 z gdč. Marijo Arko iz, Brož št. 6, oba iz spoštovanih in uglednih hiš Slarši poročemc.v so zvesti pristaši SLS. Isti dan se je poročil g. Jožef Francelj iz Jurjevice št. 2 z gdč. Ano Gorše iz Kola št. 7. Za zabavo na svatbi pa so vsestransko preskrt>eli Kovnikarjev boter iz Kota. Litija Osebne vesti. Iz ljubljanske železniške direkcije je bil prestavljen k subotiški direkciji tukajšnji prometni uradnik Fr Urek vnet pristaš SDS in bivši predsednik razpuščene litijske Orjuno Dobil je mesto šefa na postaji Ktiniane. Za njim ne bo v Li.iji nihče žaloval. — Od davkarije jo premeščen eksekutor Tinko Juvan k okr. sodišču v Litiji kot jeimčar. Svinčen rudnik rudarske družbe v Litiji zaposluje sedaj že nad 120 rudarjev, ki producirajo dnevno okoli 1 tone svinčeno rude Na novo jc kot ravnatelj nameščen g. Kamilo lloffman, rodom iz Dalmacije. Smrt odličnega domačina. V Sarajevu je 31. januarja na srčni kapi nenadoma umrl litijski rojak-domačin, in'ondantski polkovnik g. Franci Bevk, iz znane Bevkove rodbine v Litiji. — '/. veseljem je vsako leto prihajal v svoj domači kraj na dopust, kjer je hotel preživeti tudi svoj pokoj. Vzlic svojemu visokemu položaju je bil z domačini izredno prijazen domač, tako da je bi! splošno priljubljen. —Za njim žaluje njegova mati Helena, ka'eri je bil na stara leta največja opora. Pogreti se je vršil z vsemi vojaškimi častmi v Sarajevu Težko prizadeti g. ina'eia naše iskreno sožalje, njemu pa časten spomin. Gostilniška sprememba. Znano Trškanovo gostilno je prevzel na račun mesar g. Anton l.indner, domačin, ki izvaja tam mesarsko obrt. — Postregel bode z dobro domačo kuhinjo in izvrstnimi vini svojim gostom ter to gostilno vsem tujcem priporočamo. sjz Danes, o nedeljo popoldhe ob 4 gremo m» historično veseloigro Krpan mlajši v Društveni dom, ki i se pozneje no bo več igrala. Delavski razmere \rri rudnikih T. P. D. Praznovanje šihtov, katerega se je delavstvo pri vseh rudniških revirjih 'I PD zelo balo, se jo omililo. V Trbovljah so z,- dva tedna ni praznovalo in jo upali iz poročil, da se tudi ne bo, ker da je družba dobila nekaj naročil. Veliko škodo našemu dragemu premogu prizadeva oni h. Madjarske. ker jo precej cenej; i od našega in se ga tudi veliko izvaža v našo državo — Pač pa se jo praznovalo v Zagorju in Hrastniku prejšnji iu sedanji tedeu po dva Silita; govori se pa, da se praznovanje tudi lam omili. Splošno se pa govori, da je bilo praznovanje naperjeno proti delavcem radi mezdnih pogajanj, ki so so vršila prejšnji teden v Ljubljani, da bi družba imlirektno vplivala s lem nanje. Greh, ki so ga socijalisti storili z vložitvijo svojih zahtev kot volivni manever v času volitev zn oblastuo skupščine, se ne bo «.tal kmalu popraviti, posebno ker se na take trike gospodje na svojih mestih ludi razumejo, delavec pa, ki takim vadani nasede, trpi. Čudno pa .so zdi delavcem, da jo n. pr. na zapadnom obratu v soboto pri razvrstitvi bilo izvanredno veliko število nameščenih v rezervo, v ponedeljek pa so jih namestili na tri tretjine, v torek pa je bilo odpščenih 7 delavcev. To so manevri, ki jih delavstvo ne razume. '.сУ- Seja bratovske skladnice. V ponedeljek, 7. februarja ob 3 popoldne se vrši seja bratovske skladnice v pisarni adaptirane stare bolnico. Na sporedu je: 1. Prov izioniranje. 2. Priznanje, nezgodnih rent. 3. Odobritev letnega zaključka. L Določitev dne in dnevnega reda za krajevno skupščino bratovske skladnice. 5. Raznoterosti. ф; Nayrade. Na seji bratovske skladnice dne 13. decembra 1. 1. je bilo od odbora dovoljenih 22,500 Din kol renuineracija ali nagrada za one rudniške uradnike, ki so vršili posel pri zgradbi nove in adaptaciji stare bolnice. Nagrade so dobili med drugim g. ravnatelj Pauer 5000 Din, g. Režun 3000 Din, g. Erdlen menda tudi toliko itd. Delavstvo ni proti pravični nagraditvi stavbenika in njegovih pomočnikov ter pollrjev, ki so imeli 7. načrti in drugimi stvarmi resnično opraviti, ne odobrava pa. da se nagradijo oni, ki so uradniki bratovske blagajne in laki, ki so drugače za svojo službo že plačani. Delavstvo je ludi nezadovoljno, da so se nagradili delavski zastopniki Ker dela bratovska skladnica danes že z izgubo je mnenje delavstva, da se naj kolikor mogoče štedi, ali pa, da so miši podprejo starovpokojenci. Stvar še ni končana, ker pride pred občili zbor bratovske skladnice, zatoraj 11a to opominjamo. ф Otroško zavetišče. Od II. rudarske skupine je v odbor /.a zgradbo otroškega zavel išča izvoljen gosp. Slruc Jakob, rudar na Doberni. \7. Dvojna kazen. Na vzhodnem obratu je. videti 11a vidnem mestu okna hišice za čiščenje svetilk, da je delovni številki 181 izbrisano devet vozičkov premoga, kaznovana ie pa številka še na 25 Din v denarju, drugi številki pa je bilo izbrisano sedem vozičkov premoga in naloženo 35 llin kazni. Poprej je bilo v navadi, da so se črtali samo vozički v slučaju če so bili med premogom razni drugi odpadki, denarne kazni pa ni bilo, ker dvakrat nihče ne kaznuje, lîes čudna praksa. Hrastnik: Šolsko zadeve. Pretekli četrtek sc jc raznega po liras'niku vest, da ima priti isti dan v Hrastnik geolog g. Seidl, da ponovno preišče kupljeno slav-biščo, čo jo varno staviti šolo 11a njem. Če se je to res zgodilo, ne vemo. Pač pa pozdravljamo stremljenje, da se prostor strokovnjaško preišče. Prosveta. Javna knjižnica v Logcrjevem mlinu jc odprla vsako nedeljo od 1.—3. ure pop. Iz-posojevalnina jo zelo znižana. l iiirla je v četrtek o polnoči 1(>letna Marija Kuuiot. BiLa je štiri le'a bolna za jetiko. Pogreb so vrši v nedeljo zjutraj. Mati pokojnice je že štiri Ic-ta vdova, ima tri šoloobvezne otroke. V družini vlada revščina. Vojak se je ustrelil v Vinkovcih v Dalmaciji. Bil je doma iz Hrastnika, sin krojača in mežnarja g F. Laznika. Vzrok samoumora ui znan. Eašteo K vrnitvi p dr. J o rine; Petkov .Slovenec jo prinesel ves1 iz Belgrada, da nem je zopet vrnjen skrajno pogrešani, nadv-.чо delavni 111 požrtvovalni živinozdrtvmk g. dr. Jerina. Sedem občin se je po svojih gg. županih uradno izjavilo in prosilo vse v poštev prihajajoče gospode, tla so nam vrne ta mož strokovnjak, toda g minister Pucelj ni slišal glasu občin, ne kiuetskih organizacij, ne svojih lastnih pristašev, ampak bil je kol gluh iti nam niti odgovoril ni. Tudi temu dejsivu ima Pucelj pripisati, da ga je ravno v našem kraju ljudstvo pri oblastnih voli vah tako obsodilo. Vsa ča,si pa ministru g dr. Kulovcu, ki je vendar poslušal glas preziranega kmeta in 11111 vrnil moža-strokovnjnka! Pozdravljamo g. dr. .letino in na skorajšnjo veselo svidenje! Dela bo čez glavo. — Prizadeti kmetje. Dopisi VJ Občni zbor Ljudske hranilnico in posojilnico sc je vršil v nedeljo dne "0. januarja v Zadružnem domu. Velik narastek vlog v preteklem letu kaže,, da ima ljudstvo veliko zaupanje v ta svoj denarni zavod. Ker Ljudska hranilnica in posojilnica ni v nikaki zvezi z raznimi domoi-ra'skimi bankami, bo vživala zaupanje ljudstva še v večji meri. Obrestuje vloge kar najvišje, posojila | a daje kmetom in delavcem po mnogo nižjih obrestih kakor dru- I god. Uradne ure ima Ljudska hranilnica in posa- | jilnica v Zadružnem domu vsak četrtek od 2. do 6. ure |wpoldne, sprejema pa hranilne vloge hidi ob nedeljah od 7. do 12. ure. l)o 170 delavcev je bilo odpuščenih v zadnjih I I dneh v Zagorju. V bodoče, pravijo, odpuščali ne Iwdo več. pač pa bodo dajali neprostovoljne krajšo dopuste sedaj tej sedaj drugi skupini. Nočno delo bo buli odpravljeno, tako da se bo delalo dnevno samo dvakrat po osem ur. Preteklih 14 dni je jx>-tivalo delo tudi ob sredah in sobotah. Ker so delavci s polnim zaslužkom komaj shajali, je umevno, da »o take delavne olajšave zelo brilke. Kljub temu pa večini delavstva ni po volji, da morajo dela'i vst praznike Dve sredi iu ^oboti pred dnem 2. februarjem niso delali, v sredo dne 2. februarja — na svečnico — te bi lo pa doto v polnem obra.'u. Najbrž gg. pri upravi ITD niso vedeli, da 2. februarja ni več zapovedan praznik. Tako preži ran je verski ga čustvu delavcev utegne šo kdaj imeti slabe p 'c<: • • Nesreča v rmlnikti. na ma/.nii. 2. lenruana je v kisovškem rovu podsulo dva redarja, o:l katerih jc dobil eden zel<3 te,. poškodbe. Ormož. Okrajni zastop ormožki je. priredit dne 23.. 24. in 25. januarja 1927 kmetijski tečaj. Predavala sla gg. prof. ing. KoprivSek in profesor ing. Siinonič iz kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici, gosp. okrajni ekonom Zupane ter tukajšni drž. živinozd ravnik gosp. Šorbec. Vse tri dni je bil tečaj nepričakovano dobro obiskan. Udeležilo se ga je vsak dan čez <>0 gospodarjev in kmetske mladine, kateri jc bil tečaj v prvi vrsti namenjen. Želeti je le, tla okr. zastop priredi Se več takih tečajev po okraju. Od 20. jan. t. 1. dalje se vrši v Ormožu, v prostorih, ki iih jc dalo na razpolago okrajnemu zastopu Kletarsko društvo , gospodinjski iečaj. katerega poseča 24 kmet-kih deklet. Ta tečaj votli ga. Eiza Prcmru s pomočnico gdč. Eruo Mlakar. Za Iečaj =c je. prijavilo I oliko deklet, da se bodo morale razdeliti 11a Iri tečaje. — Posečanjo raznih tečajev je dokaz, da st liaie kmetsko ljudstvo želi strokovne izobrazbe in da se zaveda nulog, ki jih zahteva od njega današnji čas. — Ponovilo se zahvaljujemo okrajnemu zasiopu :a prireditev tečajev In gg predavateljem za njihova predavanja. Želimo, da so zopet činipreje vidimo na novem tečaju. Požar velikega mlina. V Novi Kaniži je požar upppolil mlin g. Vinka Maiđifa iz Zagreba. Mlin .jo '.;oreI celo noč prav do jutra, a gasilci niso mogli gasiti, ker jo manjkalo vode. Ogen j sc je širil iz o.negn objekta na drugi, dokler ni prav ves mlin do temelja pogorel. Poleg mlina je požar uničil š' osem vagonov pftenlce in V vagona koruze. Škoda znaša miLijon dinarjev. Požar je povzročil kratek stik. Prosvetna zzves&a Radovljica: Kat. prosv. društvo nrirndi v nedeljo 6. t. m. ob pot uri zvečer predavanje s ski-uptičninii slikami o Deželi polnočnega solnca 1. j. o severnem tečaju in njega raziskateljih. Predava gdč. K. Hafnerjeva. Jiiri. Prosvetno društvo vabi člano in prijatelje na skioptično predavanje o naših bratih ua Primorskem, katero so vrši ti. t. m. ob 7. zvečer v društvenem domu. Dob. V nedeljo, U. t. tu. v pri zor i kat. prosv. društvo burko Lumpacij Vagabumk, pred predstavo tamburanje. Kdor si hoče privoščiti v pred-pustnem času obilo smeha in zabave naj se prire-litve udeleži. Jezica. V nedeljo G. t. m. priredi pevski odsek tukajšnjega prosv. društva ljudsko igro : Revček Andrejček , pričelek ob 3. uri popoldan. Kat. prosv. društvu v st. Vidu nad Ljubljano vabi na svojo prvo prireditev, ki se bo vršila 0. I. m. ob (3. uri v Dravljah pri Mihelrui. Spored obsega burko Umor na Žabjeku : in :-Mucek v stra-lmc Med odmori igra tamburaški zbor. Hiška. Prosv. društvo vabi prijatelje in člant, ua predavanje, katero se vrši v ponedeljek, 7. t. m. ob pol 8. uri v društveni dvorani. Na sporedu Jb lepo potovanje od Kolna do Ljubljane. Vrhnika. V Rokodelskem domu prirede (i. februarja igro Zlatarjevo zlato . Tehnični tečaj, ki se vrši v Ljubljani ima v ponedeljek 7. t. m. predzadnje predavanje v Akademskem domu s temo Brezžični prenos elektrike s posebnim ozirom na radiofonijo in televizijo. Po predavanju radio-koncert na istem kraju. Predava •i. akad. B i z j a k. K predavanju se uljudno vabijo člani in čl.'inice našiti društev. V sredo je zadnje zaključno predavanje tehnika v bodočnosti., katero se pa vrši v Rokodelskem domu. Prodava tehnik Andrej, Št o k. V Stolni in st. Jafcobski prosveti predava \ ponedeljek zvečer v Križevniški dvorani g. msgr. Dr. Josip Debevec. Grosuplje. V nedeljo, (i. t. m. priredi Kat. prosvetno društvo po sv. maši predavanje o francoski revoluciji v Gasilnem domu. Predavanje spremljajo številne svetlobne slike. Ker je to prvo tovrstno predavanje, zato vabimo vse člane in prijatelje društva, da se v obilnem številu udeleže. Predava g. dr. Josip Debevec. Dolenja vas pri Ribnici. V nedeljo, G. I. m. bo v novem društvenem domu predavanje o lui škili dogodkih in o sv. Tereziji. Oba predavanja pojasnjujejo filmi. Začetek ob 3. popoldan. Dol pri Hrastniku. V nedeljo, G. t. m. bo po sv. maši prvo predavanje na našem gospodarskem tečaju. Na sporedu je: Naš kmetski dom in gospodarska |>oslopja. Maskcrski tečaj za dramatične odseke, orlovske odseke in orliške krožke priredi Prosvetna Zveza v nedeljo, 10. 1. m. Udeleženci naj se javijo po dopisnici, prineso naj n seboj šminke in brisačo. Tečaj je brezplačen in se vrši v prostorih Prosvetne Zvezo na Miklošičevi c. 7. Začetek ob !). uri. Udeleženci naj po prihodu vlaka gredo k sv. maši v frančiškansko cerkev. Pevska Pevec, glasilo Pevske zveze, prinaša v 11—12 Številki članka o p. Ilugolinu Sattnerju in o organizaciji pevskih zborov na Goriškem. V >Vestniku-. je zabeležen pozdrav tajnika Prosvetne zveze na občnem zboru Pevske zveze v Loga'cu. Glasbena priloga prinaša nadaljevanje Klemenčičeve Balade:, Mlinar-Cigaletovo Zimsko romanco: za meša ui zbor in Savinikov moški zbor : Rdeča lučka?. Vsem list prav toplo priporočamo, posebno se v ; Zvezi včlanjenim zborom! Pevski tečaj priredi Pevska zveza v Zagorju ob Savi dne 9. in 10. februarja za cerkvene in lruštvene i evovodje šmartinske in moravške de-kanije. Tečaj se prične v sredo ob 9. Prijave sprejema okrožni pevovodja g. Alojzij Rozman v Zagorju, ki bo vodil tudi vse predpriprave. Vabila smo (Kjslnli vsem župnint uradom in pevovodjem. Lansko leto je bila udeležba pri vseh tečajih izredno dobra. Upamo, da tudi letos ne bo pojenjata ta mladina. Ob teli izbranih poglavjih, podanih v svetopisemski besedi, bo z veseljem spoznavala, kako jo polna svetili resnic in kako prožel žarke lepote je tudi stari zakon. Dobro bo služila knjiga zato vsem katehetom in krščanskim odgojileljem; toplo se priporoča tudi našim prosvetnim društvom kot dober pripomoček pri toliko potrebnem jio-drobnem versko-izobraževatnem delu. Konvencije. Glet&lsa Pevska, društva, pevski zbori, pevci in pevke, prijatelji na-e pesmi ! Naročite sc na Zbore % mesečno revijo za novo zborovsko glasbo z glasbeno-Icnjiževno prilogo. Pošljite naročnino v znesku 40 dinarjev čimprej, d« bo uprava lahko ugotovila število naklade. Lanskim naročnikom smo v zadnji številki priložili položnice. — Naslov: uprava »Zborov, pevsko društvo Ljubljanski zvon v Ljubljani. Koncert ševcikovega komornega kvarteta. V torek, dne 15. t. m. priredi Glasbena Matica v Ljubljani konirni koncert, kojega program izvaja svetovnoznani ševčikov komorni kvartet iz Prage. Na vsporedu so tri je godalni kvarteti: op. 18, 74 in 131 nesmrtnega mojstra Ludovika Beethovna, kojega stoto obletnico smrti obhajamo koncem meseca marca tekočega leta. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Knjï^e xia revije ZGODBE SVETEGA PISMA STAREGA ZAKONA. Za srednje šole priredil dr. A. Levičnik. V Ljubljani 1025. Založil škofijski ordinariat ljubljanski. Natisnila jugoslovanska tiskarna. 102 str. 24 slik, 3 zemljevidi. Cenil vezani knjigi 40 Din. Nova veroučna knjiga podaja božje razodetje pred Jezusom Kristusom v zaokroženih enotah, ki imajo kolikor možno doslovno besedilo svetega pisma; je torej nekaka šolska biblija. Daljši sestavki med zgodbami in krajše opomnje pri zgodbah pa nudijo potrebno razlago svetopisemskim be-sedarn. Îîîïrina je na prvi pogled obilna; toda z (-žirom lia okolnost, da knjiga vsebuje zaključni pouk na naših srednjih šolali, ni mogla odpusti nobena važnejša zgodba. Dijaki se ne bodo učili vseh zgodb; nekatere bodo samo Citati pri pouku v šoli ali doma kot domače čtivo. Sestavki, ki pridejo predvsem kol čtivo v jioštev, so označeni z zvezdicami. Knjigo, ki ima lep, razločen tisk, krasi 24 slik. Slike so skoro vso krajepisnega in arheološkega značaja: razvalina »Horsippa-, razvaline tempelskega stolpa (zikkurata) v nekdanjem mestu Um, Mrtvo morje, ob Evfratu, Sinajska gora, ravnica êr Rûhâ, samostan sv. Katarine ob Sinajski gori, notranjščina svetega šotora, Salomonov tempelj. cedre na Libanonu, razvaline Niniv ild. Nekatere teh slik so prvič natisnjene po originalnih fotografijah oriontalista dr. Antona Jerharta. Pri-tejani 3 zemljevidi kažejo Prednjo Azijo, Sinajski polotok in Kanaansko deželo, Palestino pred pri-iodom Jezusa Kristusa. Knjigo je za učno uporabo na srednjih šolah odobrilo škofij.-tvo v Ljubljani in ministrstvo z;, oroeveto. in ie knjiga predvsem namenjena učen-;om 3. razreda srednjih šol. Z zanimanjem pa ji. bo listala, lako sodimo, tudi vsa naša krščanska Liberalna načela v gospodarstvu so raz- ( delila človeško družbo v dva tabora: Na eni strani bogataši, na drugi revežj. Po liberalizmu je prišlo v družbo moderno suženjstvo. Toda delavske maso so se kljub neugodnim razmeram začele gibati, zavedati se svoje važnosti v gospodarstvu in družbi. Zavest delavstva je pričela rasti, predvsem je svoje napravila svetovna vojua. Delavstvo je stopilo v javnost in sicer tako izrazito in odločno, da ni več mogla iti vladajoča družba preko njega, ampak se je morala začeti pečati z delavskim vprašanjem kot svetovnim problemom. Posledica tega je, da je prišel v verzajskj mirovni dogovor posebni del — XIII del z naslovom: 'Delavsko zakonodajstvo«. V uvodu v ta del poudarjajo stranke pogodbenice, da je namen društva narodov, da zajamči svetovni mir; ta je pa mogoč le na podlagi družabne pravičnosti. Člen 427 verzajske pogodbe določa pa še preciznejše program stalne ustanove, ki naj izvede mednarodno delavsko zakonodajstvo — Mednarodnega urada dela v Ženevi. Mednarodni urad dela naj bi se lotil rešitve delavskega problema na sledečih načelih: 1. Delo se ne sme smatrati za prosto trgovsko blago; 2. Pravica svobodnega združenja delojemalcev in delodajalcev v svrho dosege vseh zakonitih ciljev; 3. Plače naj bodo kraju in času primerne ter zadostne za dostojno življenje delavca; 4. Delovni čas naj se oniej ua 8 ur dnevno ali na 48 ur tedensko. 5. Uvesti se mora tedenski nedeljen 24 urni počitek; po možnosti naj bo to nedelja. 6. Odprava otroškega dela in omejitev dela mladoletnih v taki meri, da si jim omogoči nadaljnja izobrazba in da se jim nudi potreben telesni razvoj. 7. Enaka plača za enakovredno dela no glede na spol. 8. Vsaka država naj ustvari zakonodajo, ki bo urejevala pogoje dela in postopanje z delavci ; 9. Vsaka država mora organizirati nad-zorovalno službo, radi izvajanja zakonov o zaščiti delavstva. V tej nadzorovalni službi naj sodelujejo tudi ženske. Mednarodna organizacija dela je nekako združenje držav, ki so članice Društva narodov, poleg teh držav je članica urada tudi Nemčija. Delo mednarodnega urada dela izvršujeta dva faktorja: a) mednarodna konferenca dela in b) Mednarodni urad dela. Mednarodna konferenca dela predstavlja suvereno oblast. Konferenca se sestaja po polrebi, najmanj pa enkrat na leto. Na konferenco pošlje vsaka država članica štiri delegate in sicer: Dva sta predstavnika vlade, eden je zastopnik delavcev, eden pa zastopnik delodajavcev. Delegati delojemalcev in delodajavcev morajo biti imenovani v sporazumu s pristojnimi organizacijami. Mednarodna konferenca dela se peča z raznimi vprašanji, ki se tičejo delavske zakonodaje ter sklepa po temeljitem obravnavanju z dvetretjinsko večino. Sklepi konferenc so sestavljeni v dveh oblikah: Priporočila ali pa konvencije. Priporočila se dostavijo vsaki državi članici z opombo, da jih prouči in vzakoni. Priporočila so obvezna samo za dotičuo državo, ki jih uzakoni in sicer brez ozira na dobo. Torej nima nikake mednarodne obveznosti. Načrti konvencij se pa predlože državam članicam s pozivom, da jih predlože zakonodajnemu forumu. Kakor hilro je kolfvencija ratificirana, se registrira prj Mednarodnem uradu dela. S tem je postala konvencija mednarodna obveznost in se ne more izpremeniti v dobi 10 let. Naloga mednarodnega urada dela je, da izvrši ukrepe konference, da vodi stike z državami, da izdaja službena poročila, da zbira in predaja podatke o mednarodnem gospodarskem jn socialnem položaju. Mednarodna konferenca dela je zborovala dosedaj dvakrat in sicer leta 1919 v Washing-lonu, 1920 v Genovi, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925 in 1926 (osma in deveta) v Ženevi. Konferenca mednarodnega dela je izdelala dosedaj 22 načrtov konvencij. Te so: I. Načrt konvencije o brezposelnosti. Glavna zahteva le konvencije je, da se osnuje v vseli državah članicah pod državno kontrolo javno jn brezplačno posredovanje ter zavarovanje v slučaju brezposelnosti. II. Načrt konvencije o zaposlovanju žen pred i n po porodu. Ta konvencija zahteva, da ne smejo bili /.ene porodnice v industrijskih, trgovskih in prometnih podjetjih zaposlene 0 tednov pred in 0 tednov po porodu, da morajo imeti v tej dobi zajamčeno brezplačno zdravniško in ba-biško pomoč. V tej dobi jim delodaj-avee tudi ne ni' re odpovedati službe, ampak jim mora dati brezpla :en dopust. 'zrn* žena pomeni vsako osebo ženskega -pola, poročeno ali samsko. III. Načrt konvencije o nočnem delu žen. Po tej konvenciji bi se moral uvesti za žene najmanj 11 urni nočni odmor. IV. Načrt konvencije o določitvi najnižje starosti, v kateri se smejo sprejemati otroci ua delo v industrijska podjetja. Ta kcnvencija odreja, da ne smejo biti sprejeti otroci izpod 14 let starosti v industrijska podjetja, niti javna, niti privatna. V. Načrt konvencije o nočnem delu otrok v industriji. Po tej konferenci ne smejo biti zaposleni v industriji mladoletni izpod 18 let od 10 /.večer do 5 zjutraj. VI. Načrt konvencije o deločitvi najnižje starosti, s katero smejo biti sprejeti otroci na delo na parobroilih. V tem oziru je istotako kakor v industriji. Sprejeti ne smejo biti na delo otroci izpod 14 let. VII. Načrt konvenciie o nedeljskem teden- skem počitku v industriji. Po tej konvenciji se mora dovoliti vsakemu del'vcu 24urni nedeljeni počitek v tednu, če lo možno v nedeljo. Ta kcuferenca jo pa v najožji zvezi z 8 urnim dnevnim ali 48 urnim tedenskim počitkom. VIII. Načrt konvencije o določitvi najnižje starosti, v kateri smejo biti sprejeti mladoletni v delo kot skladiščni delavci ali pa kot kurjači na ladjah. Po tej konferenci je zabranjen sprejem v delo na ladjah v skladišču ali kurilnici mladoletnih i ped 18 let. IX. Načrt konvencije o obveznem zdravniškem pregledu otrok in mladoletnih, ki so zaposleni na ladjah. Otroci izpod 14 let in mladoletni izpod 18 let smejo biti zaposleni na ladjah le, če predlože spričevalo uradnega zdravnika, da so sposobni za to delo. X. Načrt konvencije o odškodnini v slučaju nezgode pri delu. Vsak član, ki ratificira to konvencijo, se zaveže, da zajamči vsaki osebi, ki bi se ponesrečila pri delu, zakonito odškodnino, ocln. sorodnikom ponesrečenca. Istotako imajo ponesrečenci pravico do brezplačnega zdravljenja, do pri tez in Ortopedičnih aparatov. XI. Načrt konvencije o odškodnini vsled po- klicnih obolenj. Vsak član se zaveže, da bo nudil delavcem, ki postanejo žrtve svojega poklica, odškodnino, ki je določena na principih lastnega zakonodajstva v dajatvah v slučaju nezgode. V konvenciji so našteti taksativno poklici, ki so opasni za delavce in povzročajo zastrup-tjenja. XII. Načrt konvencije o enakem postopanju z domačimi in tujimi delavci v slučaju nezgode. Vsak član se zaveže, da bo nudil v slučaju ne/gode tujezemskim delavcem odnosno njihovim svojcem iste dajatve kakor domačim delavcem. XIII. Načrt konvencije o omejivi dela na osem ur dnevno ali 48 ur tedensko v industrijskih podjetjih. Ta konvencija je ena najvažnejših in naj-dalekosežnejših določb v delavsko-zaščitni zakonodaji in znači velik napredek za delavstvo v soc alnem in kulturnem pogledu. Ta konvencija določa, da sme trajati v industrijskih podjetjih delovni čas največ 8 ur dnevno ali 48 tedensko. XIV. Načrt konvencije o zaposlovanju mornarjev. Namestitev mornarjev se sme vršiti le potem javnih borz dela in brezplačno. Vsaka drugo posredovanje je ničevo. XV. Načrt konvencije o odškodnini v slučaju nezaposlenosti vsled nesrečo na morju. Po tej konvenciji morajo dobiti mornarji v slučaju ponesrečene ladje popolno odškodnino od delodajavca za vso dobo, v kateri ne morejo delati vsled brodoloma. XVI. Načrt konvencije o odškodnini poljedelskim delnvcem v slučaju ne/gode pri delu. Vsak član mednarodnega urada dela se obveže, da lxi razširil zakone o zavarovanju zoper nezgode tudi na poljedelske delavce. XVII. Načrt konvencije o pravici združevanja in koaliranja poljedelskih delavcev. Konvencija predvideva v tem pogledu iste pravice kakor za tovarniške, trgovske in industrijske delavce. XVIII. Načrt konvencije o določitvi najn'žjc starosti otrok, da smein biti sprejeti na «leio v poljedelstvu. Otroci izpod 14 let starosti se ne smejo uporabljati pri težkih kmečkih delili. Predvsem je pa prepovedano uporabljati otroke pred in po šoli v takem delu, ki bi ga fizično tako izčrpalo, da bi bil nesposoben slediti šolskemu pouku ali pa ki bi škodovalo njegovemu telesnemu razvoju. XIX. Načrt konvencije o nočnem delu v pekarnah. Tudi zelo važna konvencija, ker odreja, da je prepovedano nočno delo v pekarnah podjetnikom in delojemalcem. Delo v pekarnah mora počivati od 11. ure zvečer do 5. ure . zjutraj. XX. Načrt konvencijo o uporabi svinčenega belila v slikarstvu. Z ozirom na zdravje delavcev tudi zelo dalekosežna konvencija, ker določa, da se ne sinejo uporabljali barve, ki vsebujejo več kot 2 odstot. svinčenih sestavin. • XXI. Načrt konvencije u pogodbi, s katero se sprejme mornar na delo. Najprvo se določa pojem mornarja t. J. vsaka oseba, ki se nahaja na ladji in je v seznamu ladjinega moštva. Mornar se sprejme v službo le potom pismene pogodbe, katero podpiše lastnik ladje ali njegov namestnik in mornar. Mornarju se pa mora dati priložnost, da prebere pogodbo ali sam ali pa njegov zastopnik, predno jo podpiše. XXII. Načrt konvencije o povratku mornar- jev v domovino. Vsak mornar ima pravico, da je po izpustu iz službe odpremljeu brezplačno v svoj rojstni kraj ali pristanišče, kjer je bil angažiran ali pa v pristanišče, iz katerega je ladja odšla. Važen je tudi prednačrt konvencije o nadzorstvu na izseljen ških ladjah. Kakor znano so prepuščeni izseljenci, predvsem delavci, večji del samolastni volji lastnikom ladij ali pa njihovim namestnikom. S tem vprašanjem se je bavila osma konferenca mednarodnega urada dela v juniju 1926 .er sklenila, da se mora postaviti na vsako izseljeniško. ladjo vsaj en komisar, k kateremu se bodo lahko zatekali izseljenci odnosno da jim bo nudil iz lastne inicijative potrebno varstvo. Stališče naše države do konvencij. Načrte konvencij, ki jih konferenca odobri odn. sklene, predloži mednarodni urad 'dela parlamentom držav, ki so njegove članice. Po predpisih jih morajo države sprejeti tekom 12 mesecev, v izjemnih slučajih lekom 18 mesecev. Kljub temu se je naša vlada zganila šele lansko leio ter na pritisk od raznih strani predložila konvencije narodni skupščini. Toda storila je le svojo formalno dolžnost, pri čemur je pokazala, da ji ne leži na srcu socialno-političen napredek v zakonodaji. To je razvidno iz postopanja vlade. Prvih 12 konvencij je predložila predsedniku narodne skupščine s posebnim ukazom in spremnim pismom s pripombo, da predloženih 12 konvencij ne posega v celoti v našo obstoječo socialno-politično zakonodajo. Ravno vsled tega da se predlagajo narodni skupščini v uzakonjeuje. 8 konvencij je pa vlada predložila narodni skupščini samo na znanje. Teh konvencij, ki so bile sprejete na mednarodni konferenci dela leta 1926 l. j. konvencija o nadzorstvu na izseljeniških ladjah, konvencija o službenem dogovoru mornarjev in delodajalcev ter konvencija o vrnitvi mornarjev v domovino pa nista bili predloženi narodni skupščini niti ya znanje. Izmed 8 konvencij, ki niso bile predložene v uzakonjeuje, so posebno važne tri: konvencija o 8 urnem delavniku, konvencija 0 omejitvi nočnega dela v pekarnah in konvencija o omejitvi uporabljanja svinčenega belila. Te tri konvencije, posebno prva, so vitalnega pomena za delavstvo. Vsled tega bo moralo delavstvo napeti vse sile, da prepriča narodno skupščino o važnosti teh konvencij za zdravje in za kulturni napredek delavstva 1er za mednarodni ugled države same in da uzakoni • tudi ostalih 11 konvencij, ki jih je predložil mednarodni urad dela naši državi. To in ono -f- Milijon dolarjev je daroval vseučilišču v Lehigh v Pennsylvaniji neki inženjer, ki jc na tem vseučilišču dovršil tehnične študije. Darovalec je določil, naj univerza iz tega fonda sezida laboratorij za elektrotehniko in strojno tehniko. To bo največji in najmodernejši tovrstni laboratorij. -j- Grozovit zverinski umor. Te dni je v Lcobnu neki Matija Kcricjak umoril svojo ženo. Žal dandanes to ni nič več kaj posebno izrednega. Toda ta umor jc vendar tudi za današnje čase izredna grozovitost. Mož je prišel pijan domov. Ponoči se jc prebudil in začel razgrajati. Uboga žena sc je komaj rešila in zbežala k svojim staršem. Zjutraj jc prišel mož k njej in jo hinavsko prosil, naj mu oprosti in se vrne v njegovo hišo. Verovala mu jc. Komaj pa sla stopila v hišo, sc mož surovo zareži proti njej: »Sedaj se bova poslednjič poljubila.« Prestrašena žena je začela bežati, a mož jo jc dohitel in vpil: »Sedaj te bom pa jaz na svoj način poljubil.« Potegnil je ženo k sebi in ji odgriznil nos. Nato izvleče iz žepa nož, izkoplje ncsrečnici oči in ji čez nekaj minut zabodc nož v srce Zverinskega moža so 1 dobili orožniki, ko jc mirno popival v peki gostilni. GOSpOdarSÎVO Kakšen naj bo sistem naših gospodarskih zbornic. Ljubljana, 5. febr. 1927. Pred 14 dni se je vršila v Belgradu anketa zast pnikov gospodarskih zbornic, ki je imela Balogo, da razpravlja o novem načrtu zakona o g sptda rskili zbornicah. Rezultat konlrence je bil v gotovih pogledih negativen, kajti v glavnem vprašanju glede sistema skupnih ali ločenih zbornic ni prišlo do soglasja. Značilno je za, razmere v naši državi, da si naziranja g spcdarskih krogov pcsame.nih рлкгајпп s.rogo gospodarskega značaja največkrat naspr tujcjo. Bivši trgovski minister dr. Krajač ima v tem oziru prav bridke izkušnje. Trudil se je, da bi z uvedbo prisilne poravnave m banke, po možn sti rešil imetje vlagateljev nisclvenlnih 1 ank, toda zaman. Banka in štcdionica za Primcrje je med tem morala v 1 onkurz in sli ena useda lahko zadene tudi Slavensko banko. Kaj imajo v tem slučaju vlagatelji pričakovati cd konkur/.ne mase, si vsak lahko predstavlja, kdor pozna ogromne stroške. Slična usoda je zadela tudi druge zakonske predloge, ki so biLi v zadnjem čpsu izdelani v tem minislrstvu. Vse radi odpora gotovih gospodarskih krogov. Belgra ske zbrrnice so na anketi prdnle skupen mera randum, ki brezpogojno cdkla-nja sistem skupnih zborn'c, medtem ko so se «ast pniki vseh os'a lili zbornic v državi izdavili za skupne zbornice. Anketa v tem vprašanju n prinesla sporazumne rešitve. Ker so se v zadnjem času razdvojena mišljenja pojavila tudi v hrvaških gospodarskih krogih in se delata v tem vprašanju nad al nje r.aj v kratkem razložimo argumente, ki se na ajajo za in proti enotnim zbornicam. Za sprejetje načela skupnih zbornic so gotovo merodajni interes, gospedarstva kot celote. Zbornice naj varujejo interese celokupnega gospodarstva v posameznih gospodarskih prodročjih ne pa pesame ne gospodarske stroke. One morajo eventuelno nasprotujoče si in'erese posameznih gospodarskih strok dovesti v skaldncst. da omogočijo rež tev težkih g'spodarskih problemov. Ločene zbor-nice bi bile v prvi vrsti Stanovske zbornice, ki bi tretirole posamezna vprašanja izključno iz stališča detične gospodarske stroke in večinoma ne v skladu s celokupnimi interesi go-sp darst a. Stroški za poslovanje zbornic so Mak visoki, pri ločenih zbornicah pa bi bila tozadevna obremenitev gospodarskih kr gov še mnogo več a ali pa bi vsled nizkih dotacij te zbornice sploh ne mogle povoljno delovati. Zastopniki sistema ločenih zbornic pa zopet trdijo, da morejo biti interesi posame nih gospodarskih panog pravilno zastopani le v looenih zlornicah, ker da je baje v skupnih zbornicah vedno treba žrtvovati interese posamezne strol-e. Dalje izražajo bojazen glede avtonomije posameznih sekcij (v skupnih zbornic: h) in trdijo, da more to voditi do ue-soglasij, kar lahko škoduje avtoriteti zbornic. Belgraske zbornice so v svojem memorandumu predlagale, da se za vsako gospodarsko panogo osnuje v Belgradu centralna zbornica, v pokra j i n a h p a b i o s t a 1 e s a m o male podeželske z, b o r n i c e. V tem predlogu tiči glavni m; ti v, ki narekuje belgrajskim zbornicam, da se zavzamejo za ločene zborn:-ce. Pokrajinske zbornice naj bi se ločile in obenem degradirale; dejansko pa bi vse ponte vodile centralne zbornice v Belgradu. Kaj bi imeli v tem slučaju od takih zbornic pričakovati si vsak lahko predstavlja. Tudi pomočnik ministrstva za trgovino in industrijo je bil na anketi primoran ugotoviti, da niso za loSene zbornice podani n kaki stvarni argumenti iu da ima vse kar se navaja svoj i'vor v popolno n a drugih motivih, ki za stvarno reševanje vprašanja niso in ne morejo biti meiodajni. Ugotoviti je treba, da je število strogo strokovnih vprašanj, ki se nanašajo na samo eno gospodarsko p nogo zelo majhno in da v delokrogu zbornic prevladujejo problemi, ki tansirajo celokupno gospodarstvo. Glavna in najvažne ša nalega zbornic je ta, da dajo vladi in m nistrstvom svoja mišljenja v slrokov-no-gospodarskih vprašanjih in to iz vidika interesov celotnega gospodarstva. O con rahlih zbornicah po strokah ne more biti govora. Nasprotujoči si i n t e -r o s i so z ozirom na posamezne p o p r a j i n e mnogo večji, kakor z ozirom na posamezne gospodarske panoge, kar nam dokazujejo dosedanje izkušnje, ki smo jih uvodoma na-načili. Ce pa se že razmotriva vprašane centralizacije, potem pride v poštev edino centralno zastopstvo skupnih pokrajinskih zbornic. Tako zastopstvo pa ni potrebno, ker že ustava predvideva tak centralni organ v obliki gfspoc'ars>kega sveta. Sicer pa je praksa dokazala, da je v skupnih zb m cah vedno mogoče doseči enolno mišljen e posame nih gospodarskih panog ai ludi belgrajske zbornice priznavajo, da so bili inedsel) jni odnošaji tanicšnjih ločenih zbornic zelo prisrčni in da pri skupnih vprašanjih prirejajo skuune in skupne akcije. Železni " h» konfercnca v Belgradu. Na popoldanski seji konference za določilev bodoče železniške mreže so je nadaljevala diskusija o načrtu bodočo železniške mreže, ki ga je izdelal ožji odbor Načrt je bil v,splošnem sprejet. Najživahnejša je bila diskusija o vprašanju prioriteto gradnje posameznih prog. Sklenilo se je, da se z ozirom na prioriteto gradnjo delijo vse v načrtu navedene proge v dve skupini. Med progami, ki so bile uvrščene v prvo skupino se nahr.iajo sledeče proge v Sloveniji: 1. Rogatec—-Krapina. 2. Št. Janž—Sevnica in 3 Kočevje—Sušačka proga. V drugo skupino |>n so bilo uvrščene naslednje proge: 1. Kočevje Straža. 2. Brežice—Novo mesto, 3. Predorsko—Rogaška Slatina in 4. Črnomelj—sušaška proga. Plačan o davk»v z 20% pi-iznnnirami. Finančni m i n is'er je naročil vseh davčnim uradom, da sprejemajo 20 odslot. oriznanice. ki so b;le svoje-č«sno odtècmjene ztsebnlkom pri žigosanju kronskih bankovcev, kot plačilno sredstvo za davčne zaostanke. Lesni trs. Položaj na lesrem trgu jo skoro neb.nre"'eni"n. Izvoz obdelanega mehkega lesa v Itall-o. Grč*jo. Ogrsko. Španijo in Egipt se razvila povdino. Tudi na tržišču trdega losa, kjer .ie še prpd meseci vladalo popolno mrtvilo, se jo pojavila večin živahnost Hrast se izvaža predvsem v Francijo. Rel"ijo. Nemčijo. NVozemsko in Anpliio. Izvoz neobdelanega lesa pa štab" narašča, seseda na škodo naše lesne industriie Usoden razvoj pn-sega izvozn lesa ie bil seveda mocnč le' pri ze'o neoovoljnlh ce»ah. ki v večini slučajev komaj krije'o produkcijske stroške. 0?r. letu 1926-27. iuroile v prvi vrsti Ramo za posest rodovitno obdc'auo zemljo in na njej »donečeifa co^noduretvn Zemlja je ртс" oan, kar ht* ne da pomnožiti, dofdn» (ie vse drnvi'. maleriolno dobrino lahko tftlio rekoi1. poljabno zvnf.iiii. Zato mora tudi vnk kulturni nnrol slveineli za (cm, da čim izdatnejšo Izkoristi dobrote olvie'nne zemlje. Onu boljšo in najracionelnelše izkoriščanje obdelane zem'Jp je naloga kme(ovatcev, kateri morajo pri tem (tledali na lo. da a svolim delom ne vzdržujejo samo sobe,- lemveč tndi v-e ostale sodržavljane. Ako se oni n«' držijo tcica prava, tio Škodujejo samo sebi samim, temveč tndi vsem drusrim Hodr^avtja'io- i in i > i/, enoslavnevn vzroka, ker morajo isti in. " ' ■ žlv'jcnske potrebščine po dražjih cenah nn1 iv . inozemstvu. S tem se no nepotrebnem povzi-n'ajo \-r.'-.iî stroški, prekomeren odtok denarja, vrhu teira pa imnor'om zelo no"o«lo zanesejo v deželo razne naleK-ljive bolezni, Škodljiv plevel in arolazen. Ï7, ti raz.Io-pov tudi toelalisti vseh dežel uprav:čeno zuhtevujo, da naj se vsa rodovitna zemlja nodržavi. Jasno je torej, da mora vsak kmetovalec tudi že iz teira poslednjega ra^'oorn po vseli močeii skrbeli 7.a dobro (jlide-lavo zemlje 1er s tem preprečiti, da bi so država po-stužila te pravlec. K neobhodno potrebnim pripomočkom dolfecra srn-enodarstva spada poleer «in« rene obdelave ze'iil.ie tudi naprava za zelenokmini • Silo. le s pomočjo iste ie možno, d» se zelena krma brez v'-j'h Izcrtib spre''i"r v konzervo. Ici vsebuje vse dobre ln n ti zelene krme 1'oleir leča pa si kmetovalec prbranl veliko dela. in kar je š,> posebno omembo vredno, on j« popolnoma neodvisen od raznih vremenskih nenrilik. Važnost leh naprav so vse napredne de'ele kmalu spoznale ter so stremelo za tem, da se ze'finokrmni SUe^ del"o s subeneljami delno z "zposoiili po n'zkih obre 'ili u'i z, brezobrestnimi posojili, pri kme'ovuledi r-imbolj udomači Stroški te napravo se namreč v naj-kralšem času pop'a'alo 111 lo deloma z manjšim šle-vdom delavidh si!, deloma s prenrečenjom iztrnb na hranilnUi snoveh, na kratko z napr-ivo več vredne krme. Kakor pri vseli kulturnololiničnih napredkih, tako je ludi pri tej napravi nekaj ča"a trebilo, preden se je posrečilo izmijli r^s dobro mi neoporeklj'vo kon-Rlrnkeijo za !■ ruint - Šilo. Ta najkoristnejši nu'"in pre-lvarjan.ln navadne zelene krme v konzervo na dane v obliki kvašenja mlečne kisline pri laki temperaturi, ki je najbolj pripravna za raz.v ianje mlečno ItisiOi bacilov Samo na ta način so lahko Izvede hitro in dobro konzerviranje. Pri večini dosedanjih SHo-kons ruVcijuh je bilo vsled pomnnjkljivcirn stavbneTa nmtcflnla, ki ji' slaiio obdržal lop'oto, moeoče samo kvalenje 11.1 mrzli pod-laci. pri koji so naslonila različna postranska kva-Senja, ki so povzročala tvorbo Škodljive očetove in maslene kisline, kakor tudi mnoiro drmrih Škodljivih stranskih produktov. To pa je poselmo kvarno vpli-va'o na produkcijo mleka, kakor tudi na vso ostale mlečne izdelke. J'rl novi Hcra-Stlo-konstrukcljl je ta napaka popolnoma odstranjena, tako da so vso škodliive postranske Ivorbo izključene. Postavitev take Hera-SI!n naprave z.a zeleno krmo je najnovej'a pridobitev siin-telnilke ter sc lahko hitro in zelo ceneno izvede. Kmetovalec si s lo moderno pripravo prihrani zelo mnosro dela. istočasno pa se cmanclpira orl vseh vremenskih nepritik. Košnjo lahko opravi pri naislabšom vremenu ter dosože s kvašenjein polom Slln-metode veliko bn'j izdatno, okusno in lažje nrebavljlvo krmo. (Vaslaja-nje "Vitaminov ) S tem pa pridobi živina mno"o nn kakovosti mesa in niiiocn na maščobi mleka. Pridobitev na mleku se ч tem dnevno zvl®n pri t kravi od 3—1 litre, lia Vsebini maščobe pa od pni do 1 ods'o'ka. Silo - nanrava se z ozirom na navedene prednosti Izplača v najkrajšem času, vrtin topa pa omoiroča udobnost in zvišani prihod 1er jo je potem takem smatrali za osnovo boljše rentnbilltete gospodarstva sploh. l'raktlCnl Amerikanci 00 lo najhitrejše snoznali, tako dn tam n! nobene boljše farme, ki ne bi upo-raldlala naprave Silo 7a zeleno krmo Toda t ml I druce dežele ji počnei sledilo, predvsem Vemèija in f'eškn-slnvaškn, kjer dobivalo kmetovalci za te naprave So posebne državne podpore. l)r. O. fâorssa Dne 5. februarja. DENAR. Zasrrb. V današniem prostem prometu ko bili zabeleženi sledeči tečaji : vojna odškodnina 338, 7 ods'ot. invest. posojilo 82.83; Berlin 13.50 (18.49 do 18.521. Italija 244 - 244.50 (243.23—245.24), London 276.35 (275.97—276.77), Newyork 56.84 C5 i.75 do 56.«,!5), Pari/. 224.50—224.75 (223.85—225.85). Pratra 168.65 (168.25—169.05), Dunaj 8.025 (8.01 do 8.04), Curih 10.955 flO94-1097) Turih. Bel.Tod 9.1375 hI. (9 135 hI 1, Budimpešta 90 PO (Р0Г05). Berlin 128'>2 Г193.2ф. llaliia 22.25 bi '22.55 bi.), London 25 22 (25.22), Nevvvork 520 (519 94), Pariz 20.45 (20.4076). Ргига 1^.405 (15 40), Dunpi 73.306 '7!l.°0). Buknreš' 2 04 (2.87), AmsIer Vm 207 95 (?O7.»0), Bruselj 72.30 (72.80), Kopenhagen 138.W) (138.60). VRF.DNOSTNM P\ VIRU Dunaj. Devize: BeVrad 12.445. Kod"ni 188.80, London 34.P6, Milan 80.31. Newyork 708 40. Pariz. 27.87. V: išava 79.21. — Valulo. dolorji 706.75, franco--ki frank 28 2», lira 30.32, dinar 12 44, češkoslovaška krona 20.95. Гга»а. Devize: Lira 113.92. 7arrob 59.20, Pariz 132.52, London 163.175. Newyork 33.61. Krnri-ko indus'rijska "3.5, Trbovb'é -19. Hrv. esk. Dnnai. Don-snvska-'adf, 19.75. Alpine 46, 16. Lev k-m 13 65. Hip. tenka 8.40, Gutmnnn 15, Mundus 152, Slavonija 4 65. CjulhljansUo gJediiče DRAMA Začetek ob 20 uri zvečer. Nedelia. 6. februarja ob 15: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ob 20: GOBSFK. Premijera. Izven ronedHipfc. 7 februarja: I'AH LIA C'A LAD Y WlNDKRMfRE. Red C. Torek, 8. februarja: Za|>rlo. OP1R \. Zjièelek ob pel 20 uri zvečer. Nedelia. 6 februarja ob 15: POS1 FAN TUTTE. Liudska liredstovn no znižanih cennh. Izven. Ob fiol 20: TFRRZfNA. onerela. Ljudska pred-s'ava po znižanih cenph. Izven. Ponedeljek. 7 februarja: Zaprto. Tcrel; 8 februarja' TANNfPKITSFR Red E. Uprava Narodiiesa clrdališča v Liubliani vljudno prosi p. n. aboncnle, da poravnajo šesti obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. I. 111. МагЉог&Ко gledišče Nedelja. 6. februarja ob 15: REVČEK ANDREJ-CKK Kujioni. Ob 20- OKLOV. Kuponi. Znižane cenc. Ponedeljek, 7. februarja' Zaprto. Torek, 8. februarja ob 20: MANON. Ab. A Kuponi Gostovanje ko. Ančice Mitrović v opere'i Orlov, don 31 januarja je privabilo v mariborsko gledališče izredno mnogo občinstva, ki je prav prisrčno pozdravilo priljubljeno umetnico. — »Or'ovt nosi na sebi vse znake modeme propadajoče ont*-re'e. ki nima namena nuditi glasbeno umetniških in esletskih uži kov, ampak hoče samo razburjati in lazdražili živce. Pri teh operetah ni poglavitno petje lepo melodije, ampak i av.kn.š ercti važno ulotro. Za'o smo katero je bila v skladu vsaka premišljena kr* ' . i njenega elegantnega telesa Na višek se je pa povzpela prt sanjavem spevu: Celo noč.... ko o n' v rožnem ritmičnem gibanju zlivalo njeno telo z glasbo v otožen spev neutešenega hrepenenja in neslrpna pričakovanja. Njeni mehki gibi. iz. katerih j« sevala ženska neži-ost, ljubkost in vendar dostojnost, so vlili glr.-bi pravega duha, ji dali dušo! Upamo, da bomo zopet kmalu mogli pozdravili na našem odru go. Mitrovičevo, tedaj pa v kaki operi! Drugi igralci so se sicer pod vplivom igru ge. Mitrovičeve precej dvignili nad norn alno vi-.no. vendar se po niso mogli popolnoma o resli li ovojih napak. G. Braiuž je požrtvovalen igralec, ki se zelo trudi in muči, posebno še pri pe ju v višini, vendar pa se nam je zdel njegov Aleksander jn-e-voč površen. Sablonski, bolj iiodoben muliastemu Ilarlekinu nego ruskemu velikemu knezu. l)ob"r, akoravno ne j)opob:oma dosleden v govorici, je bit g. Urvalek kol Amerikanec.. Mejo dovoljenja je jia skoraj prestopil bilje'er. Nekateri izrazi so sicer povzročili aplavz na galeriji, toda bili so že skoraj prestaški. Tudi v nagovoru, pri katerem je poslal naenkrat trezen je biio več besedi nego d. Iiovilo4ti. Sicer ie pa bila njegova kreacija izrazi'a. Ode. Lubcjeva in g. Harr.stovič tvorila živahno, spretno« I ljubko dvo'ieo. ki poživi vsako dejanje. Včasili sicer inalo spodleLi g. llrastoviču, pa to mu radi odpustimo, ljer vidimo, da ima on sam pri leni največje veselje. Plesalkam bi pa povedali na uho, da samo »kazanje« ni ume'nost in da tudi neokretno neenotno in zaspano mahanje z nogami in rokami 110 spada na oder. Dirigent se je zelo potrudil in mnogo pripomogel z diskretnim spremljanjem k lepemu uspehu. _______-o. -1. Naznanila Jezica. V nedeljo, 6 I. ni. priredi pevski odsek tukajšnjega prosvetnega društva ljudsko igro s petjem Revček Androjček . Pričetek ob 3. uri popoldne. Vsi vabljeni. Gasilska predpuetua zabava so vrši danes v Ljudskem domu v Mo- ah. Začetek ob 5 po|>oldnp. Pri prireditvi svira železničarska godba Sloga t. K ninogobrojni udeležbi valu odbor. Športno društvo Vrhnika priredi v nedeljo dno 6 februarja I. 1. svojo spor'no prireditev v vseli prostorih »Man ovc : na Vrhniki. Ker je dobiček namenjen za nakup š|)orlnega prostora, se vsi prav prisrčno vabijo, da se obilno udeleže. PričeteK ob 7 zvečer. Cerkveni vestnih: If. V min,ia Marijina koiiKreeacija pri Urfiu« liiikah ima danes popoldno ob 2 mesečni shoa Pridi'e vse! Naše dijaštvo Tovariši Zarja ni! Danes j<> prišel med nu* idejni voditelj hrvatskega katoliškega pokrela prof. Petar Grgcc iu predava dunes, v nedeljo, 6. febr. t. 1. ob 2. uri popoldne v društveni m lokalu o temi ».Tugoslovunsko vprašanje«:. Udeležba za vso Z't-jane obvezna, tovariši bratskih društev in g. starešine vabljeni. "Poizvedovanja Gospa, ki ji je bil ukraden iz, torbice nn trgu v Ljubljuni dno 27. januarja 1927 večji znesek, se poživlja, dn se zglasi pri tukajšnjem deželnem sodišču, soba št. 96. TuristiRa GIBAN3E ČLANSTVA SLOVENSKEGA PLANIN- SKEGA DRUŠTVA V L. 192«. Članstvo Slovenskega planinskega društva so je v primeri z. 1. 1925 zopet znatno dvignilo, ln sicer š'eje'o: OsVednji odbor 8916, Jeseniška podružnica ŠPD 111, Kamniška podružnica 142, Kranjska podruž. 292, Kranjskogorska podruž. 163, Litijska 95. Mariborska 620. Mežiška 98, Mislitijafca 74, Novome-ka 80, Peca 117. Pmlravsl;a 97. Posavska 162, Radovljiška 210, Rogaško 58, Savinjska 539, Selška 108, Šlovenjebistriška 77, Šaleška 58, Tržiška 16* članov. Vse podružnice skupaj šteje|o 3260 članov iu imajo 220 članov več kot 1. 1925. Po članstvu imajo jiodružnice 3147 rednih, 109 ustanovnih iu š.iri čas no člane. Osrednji odbor pa ima 8819 rednih, 66 ustanovnih in inega častnega člana. Osrednji odbor je pridobil od I. 1925 336 članov. In sicer jih je med le;om umrlo odnosno odstopilo 260 Članov, na novo pa jih je vstopilo 59И. Celokupno člans'vo Slovenskega planinskega dru-s.va šteje koncem I. 1926 7176 članov iu i • močnejša napram 1 1925 z.a 556 članov. Po vrsti čjanstva ima celokupno planinsko društvo 6996 rednih, 175 ustanovnih iu 5 čas'niti članov, število naročnikov Pl. Vestnika jo- znašalo v I. 1926 1687 in zrastlo napram I. 1925 za 45 novih naročnikov. Planinski Vestnik je naročilo 182 članov tekom I 1926 na novo, 142 jih je pa odpovedalo naročnino. V odgovor »Jutru« in njegovemu dopisniku iz Tržiča z dne 2. februarja 1927, št. 28: 1. Kateri hišni posestniki so dovolili demokratom lepiti plakate po svojih hišah? 2. Zakaj sla občinski tajnik in občinski sluga plakatirala? l'o čegavi želji? 3. Ugotavljamo, da smo so z.a časa volivnega boja prav lojalno obnašali napram osebi g. Lončarja medtem ko se je našega kandidata blatilo in obrekovalo na prav prostaški način od sirani pristašev SDS. 4. G. Lončar ni upal agitira'i za SDS, ampak samo z.a svojo ot-ebo, kar znači za SDS zelo slabo spričevalo. IzzpretS sodišča Pravdarskit strast. Tam nekje pri Cerknici živi hud mož. Pozna ga jirav dobro okrajni sodnik v Cerknici, poznajo ga ludi višji sodniki pri deželnem sodišču v Ljubljani ln tudi sam rad pripoveduje in se ogorčeno tolče ob prsi: Petdeset-tisoč sem zapravil, pa ?e nisem dosege! pravicel Toda moram jok Nesrečni mož si ne da dopovedati, da ne s'remi pravzaprav za pravico, nego da hoče samo drugim krivico. Vsaj sodniki so tega mnenja. Njegova velika pravda pa jc nastala iz prav majhnega vzroka. Pred letom dni je prišla na njegov dom šivat šivilja Angelca. Ko je svoje delo dovršila, je prejela plačilo in odšla. I'o njenem odhodu pa je gospodar Andrej opazil, da mu jo baje zmanjkal kos platna. Kdo ga je ukradel? Nihče drugi seveda kakor šivilja Angela. Na okrajno sodišče v Cerknici je od sedaj dalje deževala ovadba za ovadbo. Angelca je bila radi pomanjkanju dokazov oproščena, možakar obsojen radi krivo obdolžilve. Sledile so | riložbe, vzklici, pravd«* so se množile, Andrej je propadel pri vseh in pri vsaki. To je moža hudo razkačilo. V.-edet sc je in naslovil na državnega pravdnika v Ljubljani ovadbo, v kateri dolži cerkniškega sodnika, da veruje nasprotnim pričam, njemu pa ne, da ,ie z njim neprijazen in da mu ne zaupa, da bi se pravda Iкалlično končala. Daljo pripoveduje, da ga je sodnik surovo napadel, češ, kaj se boste tožili, kar poravnaj'e se, saj 110 boste nič dokazali. Da pa je pravica na njegovi strani, o lom je bit mož prepričan, ker jc v pismu napisal: Za vsakega hribovca je jasna pravica, samo z.a sodnika ne! šo Caruga si potem dobi priče, ki bi zanj pričale. Na koncu ovadbe pa se mož ogorčeno vprašuje: . Ali sliši lak sodnik na tako odgovorno mesto?« Mož je bil prvotno poklican na odgovor na sodišče v Cerknico, kjer je skesan podal izjavo, da to, kar je napisal v ovadbi iskreno obžaluje. Pri razpravi v Ljubljani pa se je uveljavila vsa njegova trma. .Ce je pa res, saj se vendar ne bom lagal! : in skuša dokazati, da je sodnik krivično sodil s leni, da vihti v zraku neko cunjo: >To je ravno isto plalno, kol mi ie bilo ukradeno. Našel sem ga pri Angelini maleri!« Dobil je mesec dni ječe Upati je, da se mu v ječi vroča pravdarska strast vsaj malo poleže, popolnoma se mu ilak no bo nikdar. DrOETKER- IEVIM 8ACKINOM Zanimivosti Nekaj posebnega. Velik augleški časopis je prosil znamenite Angleže za kratek prispevek o tem, kdaj se jim je kaj posebnega pripetilo v življenju. Mnogo se jih je oglasilo. Evo jih par : Slavni angleški pevec Robert Radford piše: »Ravno sem prišel iz konservatorija, ko mi je bila dana prilika, da pojem basovske partije v »Mesijuc, ki so ga vprizorili manjšem angleškem mestu. Pel sem, kakor se mi je zdelo, prav dobro, ludi drugi so mi tako zatrjevali. V hotelu, kjer sein se nastanil, sem bil po večerji in dobri cigari prav zidane volje. Kar vstopi nekdo ter prisede k meni. Voščil mi je dober večer in jaz sem mu odzdravil. »Nocoj sem vas slišal peti v Mesiju«,« je mož nadaljeval. >Res,< sem rekel 1er željno pričakoval pohvale iu komplimenta. : Da. slišal sem vas, pa vas ue želim nikoli več.« Slavni pisatelj Thomas Burke je uapisal tole: »Nerad se vozim z vlakom, zato si vsakokrat kupim na kolodvoru časopisja, kolikor se mi zdi. To pot sem se hotel peljati iz Scar-bourougha v London. Na postaji sem si nabavil Strand, Happy, Grand, Humorist in 'fit Bits. Ko smo se prvič ustavili, sta vstopili dve dami 1er se vsedli meni nasproti. Zdelo se mi je, da potujeta v London. Ponudil sem jima zvezke, katerih niti enega še nisem pogledal. Zahvalili sta se mi in veselje ju je bilo gledati, kako sta ogledovali razne ilustracije in drugo. Ustavili smo se v Yorku, zadnji postaji, na kateri se brzi ustavi pred Londonom. Tu sta dami izstopili, ter z zahvalo vzeli moje celotno čtivo! Pustili sla me v vagonu samega brez ene same tiskane vrstice in to za celo dolgo vožnjo štirih ur, katere vozi vlak od Yorka do Londona. Hamilton Fyfe, prejšnji lastnik lista > Daily Herald . je poslal sledeče: »Brrrrr! Mrzlo je bilo tisti dan v Petrogradu, vendar so bile ulice polne ljudstva. Zdelo se je, da mraza niti ne čutijo, kajti ravnokar je dospela novica, da je Przeinysl padel. Grede mimo stanovanja generala Suhomlinova sem vstopil 1er mu čestital. Bil je v onem času vojni minister in vedno zelo prijazen z menoj. Rad sem bil v njegovi družbi, dasi nisem nikdar besedice verjel, kar je pripovedoval. Tega dne sem ga našel vsega vznesenega, pokazal mi je celo vrsto brzojavk, ki jih je prejel iz bojišča. Pustil mi je. da sem trikrat ugibal, koliko je ujetnikov. Ker nisem nič pravega pogodil, mi je imenoval tako visoko številko, da mu tega nisem mogel verovati, kajti nikdo ni mislil, da bi bila Avstrija imela tako močno posadko v tej trdnjavi. Spil sem v njegovi družbi čašo čaja ter odšel. Niti mislil nisem več, kar mi je pripovedoval, kajti laži so kaj kmalu pozabijo. Tako tudi v mojem poročilu časopisu nisem tega števila omenil. 24 ur pozneje je izšlo uraduo poročilo o padcu Prze-înysla in število ujetnikov je bilo natančno tako, kakor mi je vojni minister prejšnji dan navedel! Suhomlinov je samo tokrat resnico govoril. Vojni stroški. Neki amerikanski duhovnik piše v svojih, pred kratkim objavljenih pridigah: Dajte mi denar, ki ga je porabila in izposodila Amerika v vojni, in bom pokupil ves svet, ki je na prodaj po zemeljski obli! Oblekel bom vsakega moškega, vsako žensko in vsako dete tako, da ne morejo biti razkošneje opravljeni kralji in kraljice! Zgradil bom šolo na vsakem griču in v vsaki dolini! Ustanovil bom in pre-skrbel po eno gimnazijo v vsakem mestu, po eno univerzo v vsaki državi in bom nastavil najboljše profesorje! Zgradil bi v vsaki škofiji eno cerkev na čast Bogu miru in nakazal župnikom primerno plačilo! Povejte, ali ne bi bil tu denar pametneje porabljen kakor zdaj, ko jo prinesel smrt, invalide, nezaupanje, medsebojno sovraštvo in kali bodoče strašnejše vojne? V tovarni za poper. Marsikdo bi mislil, da dobimo poper, kakršnega rabimo za domačo uporabo, kar naravnost od producenta, čemur pa ui tako. Poper gre v tovarne, kjer se primemo predela, zmelje ter zavije v zavojčke kakor treba. V Londonu je več takih tvornic, oglejmo si eno izmed ujili! Kdor si gre ogledat to tovarno, naj nikar ne pozabi vzeti več žepnih robcev s seboj. Zelo mu bodo prav prišli. Tudi žejen bo prišel nazaj. Poper se nahaja v ozračju celotne tvorni ce, celo v pisarnah. Toda, ko stopiš v cuo izmed velikih zavijalnic, ti pa kar sapo vzame iu kihati pričneš, da odmeva po dolgi dvorani. Ko se nekoliko uueseš in prenehaš s kihanjem, «gledaš dolge vrste deklet, ki sedijo pri mizah ter nasipa jo poper v vrečice in škatljice. Ozračje je polno popra, tanek poprov oblak se vleče pod stropom, dekleta so posuta z belkastosivim prahom, a se kar nič no zmenijo za lo. Nobena ne kiha, niti ena nima vnetih oči. Vendar, tam v kotu sedi ena pri kateri se zdi, da ni vse v redu. Oči ima rdeče iu k ustom tišči robec. Razkazovalec nam je pojasnil, da je dekle šele štirinajst dni \ službi in še nevajeno. Ko novinke vstopijo v delo, se vsaki tako godi in tudi tovarna ne pričakuje dosti od njih. Vse kihajo, se solzijo, oči pa imajo olekle. Po Štirinajstih dneh pa se vrača na bolje in kihanje poneha. V enem mesecu se pa uiti ne zmenijo več zato in so se popolnoma privadile. Nekoč so nosile nekake krinke, ki se pa niso obnesle in jih tudi ne marajo. Čudno pa je pri tem to, da so dekleta, zaposlena v tej tovarni, izvanredno zdrava. Influença in prehlad sta sploh neznana bolezen. Nobene nalezljive bolezni ui med njimi, kajti poper je jako dober razlmževalec. V majhni sobi vidimo moškega, ki inm pred seboj šest raznobarvnih kupčkov popra. Ta poper pregleduje, določi kakšne vrste je, ga zriba na dlani ter ponoslja, a uiti enkrat ne kikne. Ta način preizkušnjo popra je najbolji. .Buržujski' svetniki odpravljeni. V svojem preganjanju verstva so komunisti več kot smešni. Zadnji čas nekakšne komisije pregledujejo krstna imena, da-li se ne skriva za njimi kaj : buržujskega; in napredku protivnega. Neka taka komisija, kateri je predsedoval duhovnik sovjetom prijazne »Žive cerkve«, je prišla v to svrho v ukrajinsko mesto Ilarkov. Batjuška (duhovnik) začne pred publiko svoje delo s tem, da kliče svetnike po abecedi. Takoj pri črki : A:: vpraša neka ženska prestrašeno, ali je razveljavljen sveti Akim? Njen mož, komunist, je bil dal namreč siučku ime Kini, po zvezi Komunistične internacionalne mladine. Mestni popisovalni urad pa je preuredil ime v Akima, češ, da je Kini moskovska beseda, ukrajinsko pa bo Akim. Žena je na tihem vesela, du ima njsu sicer nekrščen otrok svetnika varuha; krstil se bo lahko tudi pozneje, ko bo razumnejši,« in se boji samo, ali bo ta svetnik » veljak. Pojasnijo ji, tia bo sv. Akim ostal v koledarju: bil je puščavnik in proletarec. Žena odide vesela, da so prevari 1 i njenega moža komunista. Zato izbruhne cela burja, ko zagovarja župnik, predsednik komisijo, sv. Sergija (1313—1391, eden od moskovskih palronov, vzor ruskega meiiištva in zvest pomočnik moskovskega kneza pri zedinjenju Rusije). Sv. Sergij je vendar velik svetnik in priprošnjik, : reče batjuška. hočem ga pustiti v seznamu!Ne, ne, kričij > razvneti Ukrajinci, dol z njim! Moskal je bil. Blagoslovil je carje na krvave imperialistične vojne.« (V resnici je blagoslovil sv. Sergij moskovskega velikega kneza Dimitrija Douskega na hoj zoper Tatare pred Kulikov-sko zmago I. 1380. Carja pa takrat sploh še ni bilo.) Pride na vrsto še sv. Jožef Belgorod-ski. Ta je bil Ukrajinec, pripomni batjuška. : Ven z njim, bil je graščak, polkovnikov sin. : Zborovanje sklene enoglasno: Razveljavijo se kot svetniki v si tako zvani sveti možje buržujskega pokolenja. fêoman vsled nezgode. Neki šolski učenec je padel v reko Roding na Angleškem. Kešil ga je njegov součenec. Gotovo la dva nista slutila, da sta s tem dala povod dvema sedemdesetletnikoma za korespondenco, katera se je razvila v ljubavno razmerje iu sta se sedaj poročila. Ponesrečenega dečka stari oče je namreč skrbno povpraševal staro mater rešitelja po njegovem zdravju, ker se je pri skoku v vodo prehladih Iz tega se je rodila simpatija in ljubavno razmerje. Zeniu je star 70, nevesta pa 71 lei! Rekordi molčečnosti. V Londonu sta voznik in sprevodnik štirinajst let vozila en in isti tramvajski voz, a nikdar spregovorila le eno samo besedo. Vzrok ne nenavadne molčečnosti je ostal do danes skrivnost. Neka zakonska v Franciji nista dvajset let spregovorila drugače kot v skrajni nevarnosti za življenje. Vzredila sla deset otrok. Kaj čudna je bila povest nekega malega obrtnika v severni Angliji, katero je povedal pred sodiščem, ko je bankrotiral. Z ženo nista tri leta spregovorila iu celo vsak zase kuhala, dasi sta stanovala skupno v eni hiši. Tako popoln je bit njiju molk, da mož niti vedel ni, s čim se žena peča zunaj doma, dasi je vedel, da ima neko trgovino. O mnogih lakih trdovratnih molkih se zve šele pred sodišči, kadar se obravnavajo ločitve leh zakonov. Pa ne le v družinah se to dogaja, pač pa ludi med raznimi hudodelci. Neki vlomilec, ki je bil pred kratkim na zatožni klopi, je trdovratno molčal. Ker ni dajal nobenih odgovorov nn vprašanja, so morali porotniki nnj-preje izjaviti, je li obtoženec v resnici niutnst, ali pa je simulant. Šele ko so se izrekli za /aduje, so ga obsodili nn večletno ječo. Vsaj eden iz. vrste zločincev pa si je z molčečnostjo rešil življenje. Bil je to neki ameriški bandit, kateri je v kaznilnici organiziral upor in umoril enega izmed paznikov. Obsojen jo bil na smrt na vešala. Medtem, ko ,ie čakal na izvršitev obsodbe, ni holel več govoriti. Vsa prizadevanja v jet i ga v nastavljene pasti, so bila zaman. Bil je začasno pomilo-ščen ter oddan v umobolnico na opazovanje. Tudi tu ni nikdar spregovoril besedice, dasi je živel še petnajst let. Dobro je vejdel, da ako le besedico zine, ho šel takoj na vislice. Neki angleški mornar je dezertiral, ko se je posadka, h kateri je pripadal, nahajala na Portugalskem. Kot postopača so ga prijeli in postavili pred sodišče. Toda spregovoril ni besede, ludi ne, ko so mu prisodili kratko kazen. Po prestani kazni so ga oddali angleškemu konzulu, a ker ta ni vedel, kaj /. njim pričeti, so ga odvedli nazaj v zapor. Tu je ostal še tri leta. Zdravniki so vedeli, da le simulira, zato so mu nastavljali vsakovrstne zanjke, pa se ni vjel, nikoli ni spregovoril. Ko so se ga naveličali, so mu pokazali, naj gre, kamor hoče, on pa je z «mainenji prosil, da sme še ostali, kar so mu tudi ugodili ter ga zaposlili kot kuharja. Spregovoril pa ni nikdar z nikomur. Ponosen odgovor izna'ditelfa. Ko se je iznajditelju Westiughousu posrečilo, da je iznašel zavoro, ki se po njem imenuje, se je obrnil do kralja železnic Vander-bilta, ker je bil trdno prepričan, da se bo ta kot lastnik mnogih železnic, za iznajdbo vrlo zanimal. Toda Vunderbilt, ki je bil vedno zelo zaposlen, je dal Westiughousu, ki ga je prosil za sprejem, prav nevljuden odgovor. Ni. se namreč oprostil s tem, da nima časa, ali da bi navedel kak drug vzrok, da ga ne more sprejeti, pač pa mu je odpisal: »Imel bi dosti opraviti, ako bi hotel z vsakim navideznim i/.najditeljem tratiti čas.« Westinghouse se je nato obrnil na nekega drugega lastnika želez ni c, po imenu Scott. Ta je takoj sprevidel, da gre tukaj za resnično spremembo v prometnem oziru ter je takoj stopil v stik z iznajdi-teljem. O tem je tudi Vanderbilt kmalu zvedel ter pričel uvidevati, da ni prav ravnal, ko je inženirja tako nevljudno odgnal., zato mu je pisal ljubeznivo pismo ter ga prosil za obisk. Ou sam in njegove miljarde so mu na razpolago. Užaljeni Westinghouse pa je Van-derbiltu odgovoril, morda še nekoliko bolj nevljudno kot pa preje Vanderbilt njemu: »Imel bi dosti opraviti, ako bi hotel z vsakim navideznim miljarderjem tratiti čas.« UiTietni zobje so izdali zlocm. Niels Sorensen v mestu Ladby nr. otoku Fiinen v d; nski državi je zadavil svojo ženo. Je to delomržen človek, ki se ni prav nič brigal za delo in gospodarstvo. Vse posle sta morala opravljati žena in sin. Z ženo se le vedno prepiral. Ko je nekega dne prišel opoldne domov iu godrnjal, mu je žena očitala lenobo. Začela sta se pretepati in končno je ženo zadavil. Truplo je zavlekel v bližnjo drvarnico in ga tam zakopal. Ko je sin vprašal po materi, je dejal, da jo ni videl. Takoj nato pa jo je zakrpal še globlje in na vrhu in po vsej drvarnici nametal gnilega krompirja. Policija je iskala i ginulo ženo, pa je ni našla. Pse je motil smrrd po gnilem krompirju. Ko se je zadeva že pozabila, je sin slučajno našel v drvarnici materjno umetno zobovje. Preiskava se je začela znova, zločinca so aretirali in iz-praševali zapletel se je v protislovja in končno priznal zločin. FINO ANGLEŠKO SUKNO čista volna — za moške in damske športne obleka Din 110.— do Din 160.— Double couvercot za površrike Din 160.-- F. in I, Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Spori NEDELJA NA ŠPORTNEM DRSALIŠČU .SK ILIRIJE. Športno drsališče SK Ilirije bo danes v slučaju ugodnega vremena dopoldne otvorjeno občinstvu za splošen dostop'. Ob 8. uri se vrši na malem drsališču, deloma itudi na velikem, mladinska moška in ženska tekma, razpisana po SK Iliriji. Med 9 in 10. uro izvaja ga. Gizela Kadrnka iz Zagreba (HAŠK) produkcijo v umetnem drsanju, ki obeta velik užitek. Ga. Kadrnka velja za eno prvih reprezentantk dunajske drsalne umetnosti (preselila se je v Zagreb z Dunaja), njen début prinaša letošnji drsalni sezoni v Ljubljani posebno dobrodošlo novo privlačnost. Nastopila bosta ludi inž. bloudek, nas državni prvak v umetnem drsanju, in Schwab. — Tokma za prehodno darilo dr. G. Fuciisa, damska in iuniorska tekma so preložene na prihodnjo nedeljo.t • * • Razpis smuških tekem za drž. prvenstva. JZSS razjpisuje za nedeljo 13. t. m., tekmo v vtzraj-nostnem smučanju za državno prvenstvo na progi 50 km v okolici Kranjske gore, s a rt in cilj v Kranjski gori. Tekma je dostopna vsem verificiranim tekmovalcem. ki so jugoslovanski državljani in stari nad 20 let. Pred tekmo morajo biti vsi zdravniško pregledani. Prijave je nasloviti na zvezanega blagajnika g. Ivo Komarja, Ljubljana Prešernova ul. 4, 1er priložiti prij;.. nino Din 20. Zaključek prijav je v pe'ek, dne 11. t. m. ob 18. Start je ob 8 zjutraj. Žrebanje se vrši v soboto, 12 t. m. v hotelu Slavec, kjer prejmejo tekmovalci številke Zmagovalec prejme častno darilo in zvezino kolajno, 11. in III. časlue kolajne. Zmagovalcu se, prizna naziv: Prvak .Jugoslavije v vztrajnem smučanju za 1 1927. Tekmovalci tekijh;jejo na los'no odgovornost. Vodstvi» tekme je v rokah zvezinega predsednika g. dr. Hubert Souvana. Razglasiev tekem v hotelu Slavec ob 10.30 popoldne. Sinuška tekma za državno prvenstvu dam se. vrši 13. t. m. v Kranjski gori. Start ob 9 zjutraj, pioga je dolga 5 km. Pravo starta imajo vse pri JZSS verificirane smučarke, ki so jugoslovansko državljanke. Prijave jo poslati najkasneje do petka, II. t. m. ob 18 zvečer g. Ivo Komarju. Ljubljana, Prešernova ul. 4., začno s prijavilino 10 Din. Zmagovalka prejme darilo in častno kolajno,'II. in III. kolajno. Zmagovalki se prizna naslov: Prvakinja Jugoslavije v smučanju za 1. 1927. Vsa ostala določila kot zgoraj. Vse tekme se vrše po pravilniku JZSS za sinuške tekme. Istočasno se vrši v Kranjski gori mladinska sinuška tekma na 8 km. Start ob 10 dopoldne. Prijave se sprejemajo na startu od 9 dalje. Najboljši prejmejo spominsko kolajno. Športni ietfïeiî Kako podpirajo na Francoskem spori mi stremljenja, smo pisali I. t. m. Vlada je dala 3,250.000 Irankov za olimpijsko pripravo. — Ali pa, če beremo, da je bombaževa predilnica v Eriungeiiu na Bavarskem dala za zgradbo velike mestne pokrito plavalnice 400.000 dinarjev. — Spet na novo beremo, kako dvigne spori ugled v inozemstvu; dr. Pollzer je predaval v Kôuigsbergu in je dejal: Iz vseli brzojavk ob priliki naših zmag še je glasilo zmeraj in zmeraj priznanje, da dvigajo športni uspehi ugled Nemčije v inozemstvu — Italijani bodo poslali k olimpijskim igram armadno moštvo, ki se bo borilo v petoboju; izšlo je že povelje za treniranje tekmecev. lia je zimski sport sedaj v prvi vrsti zanimanja, je umljivo samoobsebi. V »Slov. od 1. t. m. smo podali natančni seznam o evropskem prvenstvu v hockeyu na ledu; izvojevali so si ga Avstrijci 10 točkami, Belgijci so jih imeli 7, Nemci (i, Poljaki I, Cehi 3, Ogri 0. — Več podatkov smo napisali ludi 2. I. m. Pripomnimo, da so Kanadci na Semmeringu svojo dunajsko pičlo zmago 2:1 kmalu popraviti; premagali so dunajsko izbrano moštvo 8:2 in praško moštvo 10:1; praško moštvo jc pa že prej premagalo kombinirani evropski leam 5:1. Torej so Kanadci daleč spredaj. — V Milanu je ustanovil italijanski olimpijski odbor zvezo za šport ua ledu. — Celo armado so poslali Italijani v Cortino d'Ainpczzo. kjer se vršijo to dni velike sinuške tekme. Tudi' Jugoslovani so jam: bojimo se, da se bomo slabo odrezali. — Zn nemške smučarske prvenstvene tekme, ki so vršijo 11.—15. I. m. v Garnisch-Parlenkirchen, st, je priglasilo nml 300 lekmecev. Za svetovnoznnne smučarske tekme v lioleiriltollenu na Norveškem se je pn priglasilo toliko tekmecev, du so število morali omejiti iu da bodo pripustili le še 190 tekačev z:t kombinirani tok iu po 70 tekmecev za skoke (senjore in juniore); število inozemskih udeležencev ostane neomejeno .— Nemci so šli na Non e'ko drsat se učit, v posebnem olimpijskem tečaju; in da se jo tečaj dobro obnes.-l, nam pričajo drsalni uspehi v Titisee (Schwarzwald). Mevko od berlinske?*:, drsalnega kluba si jo pridobil ioni nemško liiU-osinu prvenstvo, predrsavži 600 ui v 48.7, 10.000 v 19:30.7 itd. — Ballangrudov čas v Oslo 5000 m v 9:25.3 moramo pripisati južnemu vremenu, led je pokrivala voda. — Sonja Henie in Arne Lie sla si priborila norveško prvenstvo v umetelnem drsanju, tako posamič kot dvojica. Ponovimo od 2. I. m. nekaj nogometnih rezultatov. Italijani so v 13. deželni tekmi premagali Švicarje 5:1. v Ženevi, 10.000 gledavcev je gledalo njih zmago. — Dunajski re I je sedaj tale: Admira 14, PAC 13, Austria in Wacker 12, Slovan 9, WAC 7, Sport klub 0, Rudolfshligel 4. — Angleško narodno moštvo bo obiskalo v maju evropski kontinent in se bo borilo 11. maja proti Belgiji, 14. 5. proti Luksenburški, 17. 5. proti Švici, 20. maja proti Italiji in 20. 5. proti Franciji. — Everton je med najstarejšimi in najbogatejšimi angleškimi klubi, pa je v nevarnosti, da zdrkne v drugi razred. Krčevito se trudi, da ostane v 1. ligi. Za dva igravca kluba Sunderland je ponudil 10.000 funtov I. j. 2,750000 dinarjev; pa njegove ponudbe doslej šo niso sprejeli. — l$orbo prvih dveh ber-lLnških klubov Tennis Borussia iu Hertlm je gledalo 35.000 gledavcev, ostala jc neodločena 0:0. — Na drugem mestu poročamo, kaj pravijo Nemci o srednjeevropskem pokalu. — Espanol in Real Madrid hočeta iti v Ameriko gostovat; pravijo da bo vsak igravec zaslužil 50.00:1 pesos. Bo že 'malo manj. V rugbvjn ie univerza Cambridge premagala Francoze iz I.yona 11:0. -- Maori so v prvi igri v Kanadi premagali Kanadce 83:9; igrali bodo še dvakrat in bodo odšli nato domov. Spodobno in dostojno smo se 2. t. m. poklonili Suzani, ki se bo poročila. Pyleov tajnik William Pickens nam pripoveduje, da je Pyloova skupina zaslužila doslej 500.000 dolarjev; Suzana jih je namesto zajamčenih 60.000 dobila že 100.000, Vincent Richards 35.000, B ownova 30.00!). Pri igrah na Kubi je bilo vse razprodano, vsak je hote! videti Lenglenovo, ki je v Wimbledomi pustila čakati angleško kraljico celo uro. To so takrat Angleži Suzani zelo zamerili in so jo Kiiierjali. lluda je bila in se hoče maščevati. Ob islem č.isu, ko se bodo vršile letos igre v Wimbledonu, hoče prirediti pod vodstvom Pyle:t seveda — velike tekme profesionalov in tako izvabili občinstvo od Wim-bledona proč. l'a ne bo uspela, kaj malo pozna Angleže. — Angleži so povabili na svoje leniško turnirje sedaj tudi nekdanje vojne nasprotnike Turčijo, Bolgarijo in Nemčijo. — Cochet ima v zadnjem času smolo, Brugnon ga .je že dvakrat premagal. — Pfttterson si je priboril pričakovano prvenstvo Avstralije. — Tildenov spremljevalec je 14 letni Coen ; tako dobro igra, da hoče Ti Men v bojih parov samo njega za partnerja. — Francoski listi poročajo o par igvavcih, da so dobili po 500 delnic neke tovarne, s pogojem, da rabijo samo raketo dotične tovarne! W idej u to v Ameriki dovolili, da bo štirikrat smel starlati. — Me A Mister je v balli (okni 00 m v 7.2, Helfferich pa 800 ni v 1:50.8i — Nekatera nemška športna društva dovolijo vsakomur, ki ima državni mladinski znak, za dobo enega lela prost dostop k prireditvam na prostem. M iili I berger, peresnik, je sunil 115 kg, nemški rekord. — Pariški L'Auto piše, da je ime' Schilbcrg v Parizu zato smolo, ker se jo odpel ja 13. I. ob 13. uri, je imel v Parizu v hotelu sobe št. 13 in je hotel suniti 130 kg, kar je 10X13. Na Dunaju bodo rokoborbe profesionalov; beremo imenu Jaago, Steinbach, Schwarz itd. — V indijskem mestu Lahore je dal zgraditi tanioSiiji lnaharadžn areno za 00.000 gledavcev; borila se bosla v njej v prosti rokoborbi Cigari ijevH in In-dijec Giima; lela 1919 v Londonu 'je zmagat Cigani jevič. 13. I. in. se bori Diener s Holandconi Valider Veer. — Perssou pravi da sla najboljša ameriška bokserja Jim Malouey in Jack Delnnoy. — Novozelandski bokser Toni Uoenev se, bo po prihodu v Ameriko boril takoj r, samim Sharkeyein 11. t. m. v Chicago. — Znani G. Cook je poslal spet prvak Avstralije. — Tunneyev пшпацег Malone je odpotoval v Evropo; v maju bo nastopil Tunnev v eks-hibicijskih bojih ua Angleškem, Francoski m in Nemškem. — Italijan lierlazzolo je bil v boju s 1'hil Scoltom v 7. mudi diskviilifičiran; boj ni' bil hcoliu v časi. — Mac Tique, |wlte2ka teža, jo « •I. lundi premagal Berlenbacha; ta ie bil tako grozen, da je sodnik boj končal. Pa'Berlenbach n! dosti slabši kot Delaney. 17 letni plavač G. Voung, oni, Li ie urephivnl kanal Catalina, je dobil 150.000 dolarjev za turnejo po Zedinjenih državah in po Kanadi.' — 50(1 m na hrbtu jo preplavala gdčna Lambert v 7:38.2, ame riški rekord. — Sedaj je preplaval kanal Cataliu:. tudi Sullivan (plavač kanala I. 1923), v 22:40. V Chicago je umrla .«lovila plavalka Siliih Baiit r, prav, ko se je hotelu poročiti; bila ie liajboliša nn svotu v plavili ju lili hrbtu in si je t'.irïzil priborila olimpijsko prvenstvo z 1:28.2 za 10o in Dalinjim vzhodom zelo razvil. SREDNJEEVROPSKI POKAL V NEMŠKI LUf'1. V nemškem tedniku >Der Fussbalk piše Richards o srednjeevropskem pokalu: Srednjeevropski nogometni pokal se bo sedaj vendarle izvojeval, pa naj g» Fifa odkloni ali sprejme. Avstrija. Ogrska, Jugoslavija in češkoslovaška so sklenile, da se bodo tekme vršile, in sklenjeno je. Če se igra konča neodločeno, je ne bodo podaljšali, kakor delamo nespametno to mi Nemci, temveč jo bodo ponovili. Srednjeevropski pokal je najvažnejša nogome:n» prireditev letošnjega le' « na kontinentu. Športno- veliko drago-renejša ê ikor olimpijsko nogometno prvenstvo. Prvovrstni parni mlin v Slavoniji Išče ZASTOPNIKE ki more nudili jamstvo. Ponudbe pod št. »P-455« na Imeneklam, d.d., Zagreb 1-78 svetovno znam nat-boljši šivalni stro! j8 edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOUA PROGRAMI: Zagreb 810, Breslau 822.6. Praga 8489, Frankfurl a. M. 428.6. Brno 441.?. Rim 449. Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 1015. Ponedeljek, 7. februarja: Zagreb: 17 koncert. 18.30 poročila. — Breslau; 21 operne arije. — Praga. 12.15, 16 30, 20.08, 21.15 koncert. 21 recitacije. — Frankfurt: 16.30, 19 30 koncert. — Brno: 17.40 o novih knjigah. 19, 20, 21 koncert. — Rim: 14 borza. 21 koncert. — Langen-berg: 13.30, 16.30, 22 koncert. 20.15 večer Porulirje. — Berlin: 18 40, 19.30 o tehniki. 20.30 današnja lirika. 21.20 sontn 22.30—24 30 lahka glasba. — Dunaj: 11, 16.15 koncert. 18.30 o vsakdanji psihologiji. 19.10 o melodijah nove glasbe. 20.05 koncertna akademija. — Varšava: 18, 20.30—22 koncert. Torek, 8. sebruarja: Zagreb: 20 esperanto. 20.30 iz operet. — Breslau: 16.30 koncert. 20 prenos iz Berlina. — Praga: 12.15, 16.30, 20.08 koncert. — Frankfurt: 16.30 koncert. 17.45 >Die Buddenbrooksc. 20.15 Schillerjev »Don Carlosc. — Brno: 19, 20, 2130 koncert. 20.30 iz Jar. Vrhlickega. — Rim: 21 prenos iz gledališča. — Lnngcnbcrg: 13.30, 16.30 koncert. 18 I.ud. Bftte-Melle bere svojo novelo. 20.15 Ad. L'Arronge: »Mein Leopolde. 22.15 koncert. — Berlin: 18.40 knjige. 20.10 komična opera >Črni domino«; (1) F. E Auber). — Dunaj: 11, 16.15 koncert. 19.10 esperantski, 19.30 angleški tečaj. 20.05 dunajska glasba. 21.15 Beethoven. — Varšava: 16.45 Henrik Mosciski: Agrikultura in Poljska. 17.15, 20 30 koncert. SELENBURGOUD ULICO 6/1 Tfllotnn »tev '.mil. Bluze za starejše gospe imajo prav široke »reverje«, ki vedno zožijo postavo in gosposko vplivajo. Take bluze so iz istega (zmeraj temnega) blaga ko krilo, ali pa so sive, rjavkaste ali svetlorjive. Čipke naj bodo iste barve kot bluza ali pa rumenkaste. Pričujoča bluza ima naplečrik iz čipk, krog pasu so ozki zgibki, kakršne vidiš tudi na rokavih. Posicdice so slraSnc ЈЛК0» PERHAVEC tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin iu sirupov Maribor, neltsha c S izdeluje in žge vse vrste likerjev : Vermout-vino. Marsaleta. konjak, punč. Maršala, ma-linov sok. rum. žganje in druge Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco. Zahtevajte ceniki če se zanemari pravilno negovanje celega telesa. Že naši očetje in dedje so vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega „Elsa-tluida" krepi mišice in kite. daje živcem moči in varuje pred boleznijo. Drgnenje in umivanje z Elsafluidom nas obdrži sveže in odporne, umirja živce in ublažuje bolečine S svojo mnocostransko uporabo se pokazuje Elsatlujd odzunaj in znoirai vedno koristnim kot staro domače sredstvo in kosmetikum. Močuejše iu boljšega delovanja kot francosko žganje. ZnhtPvnJt» 7.11 poizkus v lekarnah in oilcovnrlnloflh prodajalnah izrecno »Fetlrr'ev« pravi Ktsafluid, v poizkiistiili r| ■ kIviiir-lcah po 8' Rtu, v itvojnutih sto-kionicab po 9'- IHti ali speoltalnih Htrklenu-ali po 25'- Dm. l'o poŠti prid» tem cenejS'", rf>lni vef se нп-го'Ч naenkrat ; z zivojnlno in poštnino vroil slane: !i poizkus, ali r> ilvoj. ali i spocljalni »teki. «Г- Din 27 ,. „ 18 „ li .. „ »J- „ .. .. »H .. 12 „ „ Î50'— .. NaroČita nasloviti raztofno takole: EUGHN V. KELLER, lekarna v Stubiei IJonJI. Kisa-lr(t br. 134 Hrvatska. RADIO potrebščine * ллт v nafveCfl izbiri stalno v zalogi pri SPECTRUM" d. d INZ. KOPISTA. OUBSKY IN KRST1C tvornlca ogledal In bru&rnega atekla ljubljana vii Medvedova ul ca 38. leieton 343 Zagreb. BeoKrad, Osllek Sredl^nJ ca: ZAGREn Zrcalno steklo, poruino steklo, maslnsko steklo 5-вгпш, ouledaln. brušena v vseh veliKOstlh in oblikah, kakor tudi brušeno pro/.orne Sipo, Izbočene nloiie, vstekievanie v med. Fina,navadna ogledalu ROYAL MAIL UNE I Prvovrstni, dobro vpeljani, kavcije zmožni zastopnik ZA MLINSKE PROIZVODE IN ŽITO ZA GORENJSKO IN DOLENJSKO - SE IŠČE za neki veliki mlin. — Ponudbe jc poslati pod: »MOKO in ŽITO 1927« na Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev, L 848 Generalno ras'oostvo za kraljev no SHS. Zagreb, Trd 1. Slev. 17 Kedni potnilki promet: Hamburg - Cherb'uirr—conthampton v Novi York In Kanado Cherbourd — l.iverponi — vonthampton \ |u«no Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odprav« potnikov l„ 2„ .1. razred«. — Kahine 3. razreda r. -i in 4 posteljami. UdobnoaL — Slgurnoal. — Briina. Fodzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metković, Ivo Vera a. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bećkerek, Princese Jelene obala št. 7, — Sombor, Kosta DoHić. Kralioviča GiorCia št. 3. Brioi. naslov na vaa gornia podzaitopalva „KOVMAILFAC" Za Bosno, Hercegovino. Dalmacijo in Črno goro: brpska Prometna banka v Sara evu m Gružu. Naslov za brzoiavke: Prometna banko. ишш = Tovarna: Siomshova ulicn 19 Prodalalna: DunaMto cesla 14 (hiša g. Miithian, poleg trgovine Schneider & Verovïek) Ollnate, suhe In umetnKhe barve Пгпег. solil. sieHittrMtl In mlzarshl hlfc|. mtshorshl ildarshl 1er ropKl /a umel-nlhe. Terpeniin. harboiinel. Soirlf denal. PraSno- ln slrol-no oi|e, nlovec i. i. d. blago že tako dovolj živo, zato mu ni treba okraskov. Na srednji sliki vidiš lak kostum, ki ima za okras le drugačen (črn) ovratnik in pa črno obrobljene rokave. — Pri teh kostumih imej prav preprost klobuček in tudi čevlji morajo biti enostavni. POMLADANSKI KOSTUMI. Kostumi, ki smo jih že delj časa pogrešali, so postali spet moderni. Dolgo časa je bil v modi tako zvani >komplet«, obleka s plaščem, vendar je kostum: jopica, bluza iu krilo — dosti bolj pripraven. Saj moreš menjati bluzo večkrat, in to je tudi iz zdravstvenih ozirov bolj priporočljivo, kakor če imaš celotno obleko, ki jo nosiš, dokler ni obrabljena. — Pri kostumu je najvažnejše blago, ki bodi čim finejše in lepše. Letos bodo tudi angleški blagovi zelo moderni. Prav nemo-demo je pa zdaj sleherno blago, ki ima črte; nasprotno pa so k r i ž a s t i blagovi zelo moderni. Kostum utegne biti tudi tak, da je jopica iz križastega. krilo pa iz enobarvnega blaga (glej 1. sliko!). Jopica se ne zapenja z gumbi, marveč jo drži usnjat pas skupaj. Usnjat je tudi ovratnik in usnjati so rokavi v zapestju. Na 3. sliki vidiš enobarven kostum po moškem kroju urezan, ki je pripraven za vsak dan in za na pot. Bluza bodi kot moška srajca z ovratnikom in pentljo — in bodi iz sirove svile. Značilna sta rokava, ki sta prav na drobno zavihana (kar je zdaj epet moderno). — Najnovejši kostumi so iz tako zvanega »p e p 11 a« blaga. Iz tega blaga bodo zdaj tudi plašči in obleke. Ni treba, da je vzorec črno-bele barve; moderne so zlasti te barve: sivo-rjava, sivo-čraa, nimenkasto-zelena in rumenkasto-rožasta. Ker je pepita Naša srčno dobra, nenadomestljiva mamica, stara mamica, tašča, sestra, kinja in teta, gospa roj. Grundner posestnica nas je v petek dne 4. februarja 1927 ob pol 1 po daljšem bolehanju, v 67. letu svoje dobe, nenadoma za vedno zapustila. Truplo nepozabne pokojnice se bo v nedeljo, dne 6. februarja 1927 ob pol 16 v hiši žalosti, Poljčane 75, svečano blagoslovilo in nato na domačem pokopališču položilo k večnemu počitku. Sv, maša zadušnica bo darovana dne 7. februarja 1927 ob 8 v župni cerkvi pri Sv. Križu v Poljčanah. Ljubljana—Poljčane—Oplotnica—Strass, dne 4. februarja 1927. Ana Kolarič roj. Tisso, hčerka. — Ing. Matko Kolarič, šef odseka poštne direkcije v Ljubljani, zet. — Mario in Tatjana Kolarič, vnuka. Ito Grundner, Franc Grundner, brata. — Fani Kuncj, Rezi Kugler, Pavla Vari, sestre — in vsi ostali sorodniki. Spalna oblekca za otroke je vedno praktična, posebno pa tedaj, če je otrok bolan ali pa na potovanju. Tako spalno oblek-ro moreš izlahka napravili doma. Ima dva dela, da se laže pere in da je bolj preprosta. Zgornji, ohlapni del ima spodaj gumbe, ua MALI OGLASI Vsakd drobna vrslfca t-50 Oln aH vsaka beseda SO par. Najmanjši оц na 3 aH S Din. Oglasi nni) devet vrstic se račune Jo vlit. Za oduovor znamito Nu vprašanja brez znamke ne odnovarjnmo! ■ ■шнвшва&пнвнивнжзвбтпшап Dobra KUHARICA katera oskrbuje tudi stanovanje — se sprejme v stalno službo. Plača dobra. Ponudbe na naslov, kateri se izve v upravi ^Slovenca« pod štev. 847 KLJUČAVNIČARJI in MEHANIKI ! Kateri mojster sprejme v učenje 14 letnega dečka mirnega značaja z vso oskrbo v hiši? Ferdinand Mehle, PrMava, via Grobelno. BIVŠI ORGANIST in podčastn. voj. oskrbo-vališča, išče službe kot skladiščnik, pisar, sluga, tovar. paznik ali podobno. Zmožen je nekoliko nemščine, abstinent in nekadilec. Ponudbe na upravo lista pod šifro: Poštenost« št. 733. Zastonj S aUpa1 3 mescce za hrano in stan onemu, ki mi preskrbi primerno SLU2RO. Sem dovršil tečaj slov. stenografije, strojepisja in knjigovodstva, vešč srbohrvaščine, vojašč. prosi. Sedaj sem v trgovini z lesom in polj. pridelki — Naslov v upravi: št. 748. KONTORISTINJA zmožna vseh pisarn, del ter ekspcdicije, išče primernega mesta. Gre ludi kot hlagajničarka ali prodajalka, v Ljubljani ali izven. — Cenj. dopisi na Stanovama vSPtRSBшак SOBA in KUHINJA se odda. - Zelena jama 256, Ljublj. ulica. 789 2 učenki nižjih šol se sprejmeta po zmerni ceni v popolno oskrbo. Na razpolago klavir in event. instrukcija v vseh predmetih. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 851. Soba opremlj., za 1 gospoda, se takoj odda. Krakovski nasip štev. 16/1. 839 Dijak se spreinie na stanovanje z elektr. razsvetljavo. Hrana celodnevna ali samo zajutrek. Poizve sc: Novi Vodruat Ji. 82. 853 GOSPOD 1ŠCE »HJiL s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v bližini franč. cerkve. — Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šitro: ■ Meblovana soba« 823. upravo pod »Vestna« 746 !----------- sprçjmcm na stanovanje in mesta. Trnovska moč dijaka zaiulrk, v sredini (stareiša), izvežb. v vseh strokah, z najbolj, referencami, tudi v carinsk prometu, zmožna slov. in nem., deloma ital. jezika, išče prÎTiernc s'užbe. — Ponudbe r.a upravo pod: »Vestna trgovska moč«. 1 d ietni DEČEK s 7 razr. osnovne šole, išče mesta v trgovini. -Nastop mes. maja letos . I. Bernard, posestnik, Koritco, Bled I. 780 Brivec sedaj samostojen, Slovenec, prvovrstna moč, išče dobro nameščenje kot poslovodja za mesec marec. — Ponudbe na: Senjarič, Nad lipom 19, Zagreb._834 TRG" POMOČNIK, nilad, z dobr. spričevali, išče mesta v Ljubljani ali na deželi. Vstopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štsv. 846 elektr. luč. - Naslov pove uprava lista ood št. 849. Lepo STANOVANJE v r.ovi hiši: 1 sobo s kuhinjo, jedilno shrambo, verando, klet, souporabo pralnice, z vodovodom v kuhinji in elektr. razsvetljavo, oddam takoj. Prednost ima stranka, ki plača za dalj časa naprej, ozir. more dati primerno posojilo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 856. ■Oii®^ТСЗЗпбКЗгааш» jjj V tiafem i Lep Sekal ob Aleksandrovi cesti la-koj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI. Oido kuoi? I Proda se ŠTEDILNIK še dobro ohranjen. - Ko-ritkova ul. 23, Ljublj.ana. Prodam pocinkano BODEČO ŽICO. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 692. 2 SALON, SUKNJI novi, ceno naprodaj. Kro-jaštvo J. KVAS, Flori-janska ulica 3. 781 Premog - Drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8, - Telefon 220. »Pflanzenzucht i. Zimmer« I Dlofilni cfpnii in »Gartenzeitung«, 18 ! Г1СИ11Н MlUJI vezanih letnikov po Din paten, вуеа1. do scdaj 40,- proda Ivan Brodnik ncprekosljivi. šival, stroji v Kranju, St. 191. 784 za planine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — OTAVA, sladka, fina krma za molzne krave, naprodaj. — A. Pouk s stanovanjem v REMEC, Zgornja šiška. | hiši FRAN KOS, Lfub- " " ;-—- liana, Židovska ulica 5. rrodam lep, črn, dobro-ohranjen KLAVIR (Stutz-fliigel). Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 857 Hiša PRISTNI MED! namizni, za pecivo, kg 22.50 Din. A. Maček, velečebelar, Vrhnika. se proda, nova, z gospodar, poslopji, jako pripravna za kakega obrtnika ali trgovca, na lepem prostoru ob drž. cesti, sredi obč. Jcžica, event, se odda tudi 6 lepih njiv po jako primerni ceni. — Poizve se pri Vinko Ahlin na Jezici št. 16, 817 Dobro ohran. klavir ceno prodam. - Naslov v upravi lista pod št. 831. Predam 2 štedilnika dobro ohranj., s pečnica-mi. Šolar, Poljanska c. 15. V KONKURZ. SKLADU gumberte :>Bistrica« je še večja zalog, raznovrstnih gumbov e konkurenčno ceno. - Poizvedbe se dobe pri sklad, upravniku dr. U. Lemežu, odvetniku v Slov. Bistrici. Pogačnik - Bofcoriisia S Telefon -106 Izvršilna sodra D4AŽBA Jermanove elektrarne, žage in mlina v Radomljah se bo vršila dne 16. febr. t. 1. ob 9.30 uri pri okraj, sodišču v Kamniku. Ce-nilna vrednost znaša 495 isoč dinarjev, najmanjši POSESTVO z gostilniško koncesijo v Višnjigori naprodaj. Pojasnila daje županstvo v Višnjigori. 854 Debele luskinaste otrobe kupite najceneje prt tvrdkl A. VOLK. Ltubllana Ue.ljovn cesta 24. {Kdo proda ? Kupim več vagonov semenskega, belega KROMPIRJA Ia. blago, za dobavo konec marca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Krompir« št, 691. Priporoča se tvrdka A. SUŠNIH, železnina Ljubljana. Zaloška cesta. Železnoto vino iz Marne dr. G. Piccoi' Ljubljana, Dunajska costa 6 krepča malokrvne, nervozno oslal ele, ooraslo In troke. Naročila se točro izvršujejo, fimnice modroce, posteljne mreže, želez postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite naiccneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku. Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega doma). Vsakovrstno mt o Sfupisie po uajvišjih cenah -erne, luveltr, Ljublj na Wolfova ulica štev. * HLODE HRASTOVE in BUKOVE, kanuje parna žaga V.SĆACNETT1, Ljubljana SLHSiWSRJE iN №Нт«ШЈЕ UfflaSulem. popravljam strokovno ln ceno! Tudi potujem! Naročajte po dopisnici za G. Ju'àsvk, L'ul>l|ana Wol.ova ulica 1! ÇTTRMPIL]E t?rQSie smoei Prodajalec ali prodajalka usnja, ki je že izvežban v tej stroki, dobi službo v mestu. - Dopise upravi pod: »Prodajalec usnja«. POZOR' Kdo bi prevzet na CcSrijic: ali pa v Sr-dnji vasi v Bohinju na prometu PODRUŽNICO trgovine s spscer. blegom proti poroštvu ali kavciji. Dobava blaga , pri meni. — Ponudbe na j upravo lista pod šifro: »Podružnica« štev. 792. f^f»spodarii, gospodinje! «U Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »PoseLko zvezo« . Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko! POSLOVODJA s popolno trg. izobrazbo, se takoj spiejtr« pri večii zadrugi. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Poslovodja« štev. 788. Gospodična ki bi opravljala posle gospodinje in prodajalke ob enem, se sprejme 1. marcem t. 1. Prednost imajo one, ki so v trgovini žc službovale. Zgla sili se je osebno ali pismeno: Slane Lap, Litija. Trgov, učenec se takoj sprejme v manu-fakturni trgovini Anton Schuster, Ljubljana, Mestni trg 25. Stanovanja in hrane ni v hiši. 790 LOKOMOBIL in POLNOJARMENIK _ _____ vent, tudi posamezno, j ponudek 330X00 Din. Vsi kupim. - Podrobne po- j t i jo obrati so blizu sku- nudbe upravi »Slovenca« paj ter se lahko združijo pod šifro: »PILA«. 786 y eno napravo katera bi _ p5resih< do. 2 veli-pose-tvl. lepi hlevi In imela ca. 150 P S. vo ir У^З "Д ohrahiena. za 'J»1'.™ »mil.. ™ Dlnjn sile. Kazen tega se bo prodala tudi si-.novanjska samca Brez naplačila za gg. častnike in državno činovnike: na dolgoročno odplačevanje gramofoni in gramofonske plošče vodilnih svetovnih tovaren Zahtevajte naše brezplačne cenike PRVfl JUGOSLOV. TVORNICA GRAMOFONOV IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ EDISON BELL PENKALA LTD. PtNKALA WOhKS ZAGREB Najcen. ŽIMA za modroce, vseh vrst, od preproste do najfinejše izdelave, se dobi pri tapetniku FRANC JAGER Sv. Petra nasip 29, poleg Zmajskega (mesar.) mostu Lisiiie zajije in druge kOŽ3 divjačine kupuje po najvišjih cenah SEMKO, krznar Ljubljana, Turjaški trg 1 Prima TRGOVINA ■/. delikatesaml, kava, iaj vino, c on h z blagom ln ln vcnlnrjem, 75.0110 dinarjev. Krojači in šivilje! KROJE (ŠNITE) po poljubnih slikah izdeluje Knaielj Alojzij - učitelj krojašlva, Ljubliana, Kri-ževniška ulica 2. 825 Zaloga pohištva vsakovrstnih moder spalnic, jedilnic in drugega pohištva po najniž. cenah Matija Andlovic Vidovdanska cesta St. 2. taserirajte v „Slovencu"! Oddaja del. Podpisani stavbeni odbor razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih în mizarskih del za zgradbo »Društvenega doma« Braslovčah, Dela se oddajo posamezno, pa tudi skupaj. Načrti in pogoji so na ogled v župnišču v Braslovčah. — Odbor si pridrži pravico oddaje del brez ozira na višino ponudbe, Stavbeni odbor za zgradbo »Društvenega doma« v Braslovčah, bro ohranjena, za se kupi. - Ponudbe z navedbo ccne dvorano in kletjo za vin- na 0Slast,i, °~с1ск , sko trgovino in 2 gospo- Ycnca" Pod »D«»« 812. j darskima poslopjema, 1er М1ХП v Ljubljani, z posamezno več njiv, trav- li-àU vrtom ali dvo- nikov in gospodar, parcel. ri3čemi kupim. Ponudbe — Natančnejša pojasnilo nn lipravo lista pod š;fr0: ; daicta gg. dr. Janezič in „Do 150.000 Din«. Posre- dr. Trampuž, odvetnika v dovaki izključeni. 852 Kamniku. 503 100.1(00 I lin. — »ioslUnl.škH naleinnliia, trrovuke lilše, tovarne. Kealltetna pisarn« »RAPID« — MARIBOR, Gosposka 28. HLGDI : i Trssvsk0 lilšo Poslovni lokal LEP, v centru Ljubljane, zraven glavne pošte, v nadstr. na ulico, obstoječ iz dveh ali treh sob s centralno kurjavo in električno lučjo, telefon, se takoj odda. - Naslov v upravi lista ali pa vprašati na Aleksandrovi cesli 2-1. nadstr. 25 m GABROVIH, 10 D; OREHOVIH, 12 ; CES-NJEVm takoj prod a m. - Naslov y upravi »Slovenca- pod štev. 762. - SEME KAŠELJSKEGA prodaja Ign. Merc.ira, p. D. M. v Polju, 20 gr. za 5 Din. Denar z naročilom, tudi v znamkah. na deželi- z žc vpeljano frgovino, lahko ludi z. nekaj zemljišča, KUPIM. —• Ponudbe z navedbo j približnega letnega pro-■ meta in zahtevane cene na upravo »Slovenca« pod »Takojšnja gotovi a«. Sfsek prlsroc« b o IJ i • rliirbur tp, 4i Ulure. strune, sel- In t: I polrebîiire il IM glasbila Êï^ssse Odlikovan na pariški Cen Ul IranUo. razstav? volno in prer'Svo ima v zalogi KMETIJSKA Trgovina s koncesijo pripravna za žensko, ki zna šivati, se o d d a v najem. — Naslove sprejema uprava »Slovenca« pod »Koncesija«. 837 Veliko skladišče združeno s STANOVANJEM, in KLET s tremi vinskimi sodi za 100 hI, oddam v predmestju Ljubljane. - JANKO PREDOVIČ — Ljubljana, Ambrožev trg 7. 830 VEČJE POSOJILO iščem in jamčim zanj s stalnim, manjšim ali pa večjim stanovanjem v novi hiši. — Naslov pove uprava pod štev. 782. ŠČETINE arovco, kozjo dlcko, vol-772 no, mezdro in rojove — kupuje HACKER A nasl. MOSIOVIĆ, Zagreb — Šenoina. 819 ZADRUGA DOL HRASTNIKU. PRI 836 KOMPANJON se išče za vstop v dobro idočo manufakturno trgovino v mestu. Predpogoj: 100.C00 Din vloge. - Naslov pod šifro: »100.000, Poštno ležeče Celje«. Na podlagi zakona o drž. računovodstvu razpisujemo dobavo 120 m3 jamskega Sesa - Ponudbe je vložili do 17. febr. t. 1. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca, p. Griže, dne 4. febr. t. 1. Železno OGRAJO (6У? m) močno in lepo, primerno za balkone, poceni proda Zora BOHINC — Medvode. 835 Dva bikca SIMENDOLCA, starost 14 mesecev ozir. 1 leto, in 2000 kg SVEŽE REPE proda Jožef škerl, Kleče S. PETAN, Maribor, št. 9, p. Ježica. 832 Nasproti glav kolodvora štampilje Enonastropna g ■ v hisa (gosposka) v Guštanju, s poljem in gozdom, se zamenja proti primerni re-aliteti v Avstriji, če le možno v bližini Celovca. Eventuelno se tudi proda proti gotovini. Vprašanja na gospo prof. M, CAPELARI - CELOVEC, Kaserngasse 17. 679 žimnice peresnice, modroce, otomane, divane, fotelje itd. izdeluje najcen. in solidno FRANC SAJOVIC tapetnik in dekoraler, Poljanska c. 15, Ljubljana. ŽIČNE VLOŽKE imam vedno v zalogi po jako nizki ceni. 833 XANKCKI Harcer-rolerji, prvovrstni, žlahtni vrvivci cena Din 200'-, 250'-, 3(.0*-za koinad, plemenske samice Din 50--. Ptici so bili odlikovani na drugi jugoslovanski razstavi z diplomo častnega priznanja, 7. veliko zlato in veliko srebrno kolajno. Gojitelj in razpošiljalcc pravih barskih kanarčkov Franjo Omahna. Ljubljana, Mestni trg 10/111 LOKOMOBILI MOTORJI GATER] I Ugodni plačilni pogoji Braća Fischer d. d. Zagreb, Pantovčak lb Kostanjev les razžagan, do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 30 cm, ncklan in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu ev. proti akreditivu ERNEST MARINC, Celje Zrinskež' nI. St. 4 Posredovalci dobe provizijo. Kostanjev taninski les najtočneje plačilo, običajne dimenzije, celoletne dobave kupi za najvišje cene: FRANC KUPNIK, Podplat. Ponudite hlode: hrastove, brestove, javorjeve, orehove. Me sama ceno, temveč tudi kakODDSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. K. T. crtaMca in foemrca poji stoanžift štaj,:g a Limbl^ani, Kopitar e a tiica Steo. 6/il. ♦«HMH««nMH»t»»n>HHH«WH«H««WHH«m««Hatt>«»»M»»«t«»*« Prevzetie gostilne VaSjavec (Reininghaus). j Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela to staro- t znano gostilno, katero t otvoriva danes z domačo zabavo \ i pod imenom x gostilna „ori dobri kapljici" I Spodjna Šiška, Frankopanska ulica št. 5 t Točila bodeva pristna štajerska in dalmatinska vina ter skrbela za ♦ dobro domačo kuhinjo po zmernih cenah. Ž Se priporočava j RucioU m M&rïfa Bâtié. KRISTAL S. Ћ. tovarna cglcdal in brušenega stekla Mar.bor Koroška cesta 32 Telef. internrb. 132 Izdeluje ogledala iz Ia kristalnega stekla 5 '/2 — S mm deb. V VSEH VELIČINAH, TUUI V MERAH 3U0 X 200 IN VEC, brušenu prozorna stekla z okraski, izbočena stekla, popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, IZVRŠUJE Z V-STEKUENJE IZLOŽB IN PORTALOV S ZRCALNIM STEKLOM 6 — 8 min deb., vlaganje stekla v medenino Ima v zalogi eolska in navadim ogledala (Streifenclas) vseh vrst. VSE 1'0 JAKO ZMERNIH IN ZNIŽANIH CENAH. JAMČI ZA PRVOVRSTEN, TRPEŽEN OBLOG ZRCAL KATERI JE V N'A,SI DltŽAVI PRIZNAN KOT NAJBOLJŠI ZAHTEVAJTE PONUDBE! reditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. se (v lastnem posloplii) Dbrestouanja vlog, nohup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduiemi in hrediti vs&ke vrste, esiiompt in inhaso menic ter nakazila s tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. 10.457 m. m, 806 Delniška glavnica : 50,000.01Î0 Din Rezervni zakladi ca 10,000.000 Din Brzojavni naslov: Banka Ljublfana Telefon štev. : 261, 413 502, 503 in 504 podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj. Maribor Melković, Novi Sad, Ptuj. Sa ajevo, Split, Trst. Agencija: Logatec. Se priporoča za »se v bcnčno «Iroko spmloiofe posle Star ozn зпа тшмџ v LiuMfanl voaal DorSfnlltovcaa trga In Rimske ccsîe Zajamčeno pristna vina najboljih goric,- Vsak čas gorka in mrzla jedila. Obširno uvorišče za shrambo voz, mostna tehtnica in čedni hlevi na razpolago onim posetnikom, ki pride o z vozmi v Ljubljano. Cene jedilom in pijači posebno nizke. Najsolidnejša postrežba. PROMETNI ZaJOQ U PRE^OŠD.D., LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Pl'0111 £Ћ domači in inozemski za domačo Jtl li 111' jJ kurjavo in industrijske svrhe. Kovaškf premop vSeh vrst. Koks livaruiški, plavžarski in plinski. BrîkeSe. naj ne manjka v robeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje F. S. Ш v СеГц WWWWWVWWWWW ▼▼ ▼▼▼▼▼▼▼▼▼ WWWWWWWW ▼▼ Josip Plnsar. mesar stojnica v Šolskem drevoredu, priporoča cenj občinstvu najboljše meso vseh vrst- Bančna poslovalnica Bezjak v MARIE ORU — Gosposka ulica išče primerne akviziterje za prodajo srečk v Sloveniji. Tužnim srcem naznanjamo, da jc naša ljubljena sestričr.a in dobra prijateljica, gospodična Ana Breme pq dolgi in mučni 'bolezni, previdena s svelotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnicc bo v ponedeljek dne 7 februarja t. 1. ob dveh popoldne iz ljubljanske bolnicc na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. febr. 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. чжштттшжтшш Naš predragi soprog, oče in dedek, gospod Franjo Zupančič je danes ob 8. previden s tolažili svete vere, v svojem devet-inscdemdesetcu letu, mirno v večnost zaspal. Pogreb blagegi. pokojnika bo v ponedeljek ob pol 16 s Starega trga štev 34. V Ljubljani, dne 5. februarja 1927. Ana, rojena Maličeva, soproga. — Oton, Otokar, sinova. — Ana, Marija, snahi. — Marica, Sava, Soča, Otokar, Marko, Andrej, Jasna, vnuki in vnukinje. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Zalivala. Povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, fina, brata, svaka in strica, gospoda Viktorja Bfrtica mesarja se čutimo dolžne izreči tem potom našo najglobokejšo zahvalo vsem, ki so v teh težkih dneh sočuvstvovali z nami ali nam na katerikoli način lajšali naše neizmerno gorje in žalost, in vtem darovalcem krasnih vcncev. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Kumarju za njegovo požrtvovalnost napiam našemu rajnemu, čč. duhovščini, g. kolegom pokojnikovim, g. Šuntajsu za ginljivi govor ob grobu, .mesarski zadrugi, obrtnemu društvu, pevskemu društvu, gasilnemu društvu ter končno vsem mnogoštevilnim njegovim prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Tisočera hvala vsem! Hrastnik, dne 3. februarja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Hektogrsficni aparati, zvitki, masa, ïrnilo, trakovi LUD. BARAGA, LJUBLJANA 5neNBURSf UL. б I. štev. w«) - s ■ S. - 3 » S 5 Г p s a » - g c s. ^ p s; o « -a S n » Z N <Л a 54 Z u e _ ° S ^"aO B « < 9 S 1 cn p oo r S>? p 1 ° F I 1 ra. ' C o oj S — - ti o o < 5 _ s ' » 70 p J ■r < ?» Sir H. Rider Haggard: 106 Hči cesarja Morateiume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Črno se mi* je naredilo pred očmi, kajti sedaj sem vedel, da sem bil obsejen, tla me bedo mnčiii in da bode Garcia moj mučitelj. Kakšno usmiljenje sem mogel pričakovati od tega krvoločnega človeka, ko sem bil jaz, njegov največji smrtni sovražnik, v I njegovih rokah, in se je tako lahko brez strahu maščeval nad menoj? Vzlic temu sta moja velja in čast premagala ves strah In odgovoril sem: »Povedal sem ti že, poveljnik, da meni ni o tein zakladu nič znano. Stori, kar hočeš, in Bog ti odpusti tvojo okrutnost.« »Ne izgovarjaj božjega imena, odpadnik in mali-kovalee, ki si jedel človeško meso. Pokličite Sarcedo.« Sel je odšel in nekoliko časa je vladala popolna tišina. Moje oči so se ujele z Marinimi in v njenih prijaznih očeh sem videl sočutje. Toda ona mi tukaj ni mogla pomagati; Kortez je bil besen, ker niso bili našli zlata; godrnjanje vojakov in glasno zahte-vanje nagrade ga je pripravilo tako daleč, da je segel po tem sramotnem sredstvu, dasi po naravi ni bil okruten. Vzlic temu ga je skušala prositi zame in mu je resnobno šepetala na uho. Kortez jo je nekaj časa poslušal, nato pa jo je surovo pahnil od sebe. »Miruj, Marina,« je rekel. >Kaj, jaz naj prihranim temu angleškemu j;su nekoliko bolečin, ko jo moje poveljstvo, da, morebiti celo moje življenje : odvisno od tega, če se najde to zlato? Nikdar. On prav dobro ve, kje je skrito; saj si mi sama rekla, ko sem ga hotel prslati na vešala zavoljo izdajstva; prav gotovo je bil eden onili, katere je ogleduh videl, ko so se podali z zlatom na jezero. Tudi naš prijatelj je bil ž njimi, ampak njega ni bilo več nazaj; brez dvoma so ga umerili. Kaj pa tebi ta človek, da tako prosiš zanj? Nehaj me vendar nadlegovati, Marina; mar nimam že dovolj sitnosti?«. Pri teh besedah si je Kortez zakril z rokama oči in se zatopil vase. Marina me je žalostno pogledala in vzdihnila, kakor da bi mi hitela reči: Storila sem vse, kar je v moji moči.« Hvaležno sem jo pogledal. Zdajci se je začul glas stopinj 1n ko sem pogledal kvišku, sem videl de Garcio pred seboj. Čas in napori so se ga bili narahlo dotaknili; srebrni prameni v kodrastih laseh in sivo prepredena brada je delala njegovo čedno zunanjost še bolj dostojanstveno. Ko sem ga gledal v njegovi črni španski lepoti, v bogati opravi z zlatimi verižicami in s klobukom v roki, ko se je priklenil Kortezu, bi bil v resnici malodane priznal, da še nisem videl lepšega kava-lirja oziroma človeka, čegar zunanjost je tako silno poslavljala na laž njegovo hudobno srce. Ker pa sem ga poznal in vedel, kdo da je, mi je kri vzplala po žilah od sovraštva, ko sem ga videl; in ko sem se zavedel, kako sem brez moči, in se spomnil, po kakšnem poslu je prišel semkaj, sem škripal z zobmi in preklinjal dan, ko sem se rodil. De Garcia me je pozdravil z rahlim maščevalnim nasmehom, nato pa je nagovoril Korteza. »Želiš, prosim, poveljnik?« Pozdravljen, tovariš,« ie odftovoril Kortez. »Ali poznaš tega odpadnika?« »Le še predobro, poveljnik. Trikrat me je skušal umoriti.« »No, vendar si se rešil; sedaj se ti nudi ugodna prilika, S^rceda. On trdi, da ima s teboj neki spor; kakšen je?« De Garcia se je obotavljal, si pogladil osivelo 1 brado, nato pa je odgovoril: »Nerad ti ]ri;oveduj_m to, ker bi ti moral praviti o zmoti, za katero sem j se dovolj pokoril. Vseeno pa ti hočem povedati, kor se bojim, da ne bi slabše mislil o meni kakor za-! služim. Ta človek ima nekoliko vzroka, da me so-I vraži; da govorim odkrito: Ko sem bil mlajši kot ' sem danes in sem bil precej udan mladostnim neumnostim, se je naključilo, da sem se na Angleškem seznanil z njegovo materjo; bila je krasna Španka, ki je imela to nesrečo, da se je poročila z nekim Angležem, očetom tega človeka, s pravim kmetavzom, ki je slabo ravnal ž njo. Na kratko povedano; ta ženska me je začela ljubiti in jaz sem užugal njenega moža v dvoboju. Odtod sovraštvo tega izdajalca do mene.« Ko sem slišal lake besede, sem mislil, da mi mora srce počiti od tegote. Vso svojo zlobnost in vse žalitve proti meni je sedaj de Garcia pomnožil še s podlim obrekovanjem časti moje mrtve matere. »Lažeš, morilec 1« sein zahropel in trgal vezi, ki so mi vezale roke. »Prositi te moram, poveljnik, da me ščitiš pred •takimi žalitvami,« je odgovoril de Garcia hladnokrvno. »Da bi bil ujetnik vreden mojega meča, bi te nadalje prosil, da bi mu ukazal za kratek čas razve-zati roke; ampak omadeževal bi si čast za vedno, ako bi se moral boriti s takim človekom, kol je tal TRIKO-PERILO za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavic«, nogavice, doko. l« n ce. nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti. Sifoni žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za ù 1-vliie. krojače, čevljarje, brivce iu t. d. edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC ' LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Najnižje cene I Na veliko In malol Gasilna društva, pozor! Motorno brlzfiolno 60 m5 na uro do 60 m visočine. MlOtOT: 4 cilindre z 22/36 HP. Vse auto-brizgalne 30-40°/o ceneje kot konkurenčni izdelki dobavlja zastopstvo Renault A.Lami)ret, Dunajska c.22 LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašaio nad 100 miliionov dinarjev Najbotiši šivalni in pletilni stroj le edino le QBITZNER In ADLER zn dom, obrt In Industrijo v vbi'Ii opremah lstotain š rien reki pletilni stroj DiitJItD P (j uit v vozenjn brezploden. VTei"lctuH saranoijn. Nluko cene tudi nn obroke. Joscp Peteline» UUBUnNn поу™еГ»рога. VISIC tC&IBlŠISe šfsidiic v Belgiji. Inženerska diploma v 2—3 letih Oddelki za: elektronu'haniko, gradnjo strojev, kemijo, industrijo, izdelavo avtomobilov, inž. trgovine, inž. kolonij. Pripravljalni oddelek (isto tudi za nacijonalne univerze). Početek semestra 15. marca. Prospekte brezplačno. Pisma v vseli jezikih: Institut Supérieur Technique & Colonial. 25. lird. do la Constitution Liege, (Belgija). Naznanilo delne preselitve. Cenj. odjemalcem, ozir. trgovcem tem potom vljudno naznanjam, da PRESELIM svojo veletrgovino dne S. februarja 1927 v svoje nove prostore Pred škof igo štev. 15 (peleg gostilne »Kolovratar«)-Trgovina na Sv. Jakoba trgu št. 9 ostane do 15. marca 1.1. istotako odprta, kar blagovolijo cenj. odjemalci vzeti na znanje. Za obilni obisk se priporoča z odi. spošt. Qsvafcf 00SEIC ter.je in pletenin -LJUBLJANA :: Sv. Jakoba trg štev. 9 Pri nabavi novih poslovnih fmfig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki, kakor tudi z brezplačnim proračunom A. ]ainežič, Ljubljana Florijanska ul. 14 knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig Telcion itev. 16 Ustanovljena 1. 1889 Pottni ček 10.533 Bstna hranilnica ljubljanska Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev (Gradska štedionica) Ljubljana Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar Haši rojaki v Ameriki naïaçaio sueje urihranke naiveč v naši hranilnici, ker ie denar tu nopolnoma varen Hrsniln ca daje nosoiila po nizki obrestni meri na posestva in menice "4M Inserirajte v „Slovencu'! težki in poltežki. Prispela je zopet ta teden večja partija, ter stoje isti na ogled p, t. interesentom v mojih hlevih, vis a vis Železnike postaje Cakovec. Dobavljam tudi vsako množino težkih, poltežkih ter konj za vprego, pod zelo ugodnimi pogoji. Natančne podatke daje vele'roov'nti konj v Cakovec msk Telefon št, 59, 3, 60, 4. Naznanilo otvoritve! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril TRGOVINO oziroma podružnico na Zesenlcah v Tavčarjevi h,J. SI. 102 biiiu kolodv. Priporočam lastno zalogo čevljev in jamčim, da so čevlji dobri iu trpežni in izdelani v lastni delavnici v Ljubnem. V zalogi imam vedno močne delovne čevlje za delavce, moške, ženske, dekliške in otroške čevlje iz najrazličnejšega usnja, nadalje špangarji, sandale in škomice v veliki izberi. Prodajani tudi gornje dele, usnje na drobno in vse čevljarsite potrebščine. Sprejemam naročda po meri kakor tudi popravila po najnižji ceni. Še priporočam Anton Mohorič, čevljarstvo Ljubno pri Pgdnartu. Najboljše žepne TURKLIGHT- baterije IVAN BO GATA 3 Kongresni trg 19, poleg nunske cerkve tU шииииииииииишиииивиииша KMETOVALCI! Pomnožite ln » zboljšaile Vašo krmo! ® Zelenokrmni-Silo! i Najnovejše in najboljše konstrukcije (za- P ščitni znak) takojšnja pretvorba sveže košene g trave v zelo rediino, vrednostno jako okusno, i ' lahko prebavljivo (vitamin bogato) zeleno- ц krmno konzervo. i, S krmljenjem te krme se dvigne pri ži- |j valih produkcija mesa, mleka, masti. Samo ц na mleku ee zviša donos od 2—5 litrov na g dan pri t kravi. S to napravo si prihranite veliko dela in | Vam je mogoče krmo spravljati pri vsakem |j vremenu in postanete na ta način s sprav- ljanjem krme od vremena popolnoma ц neodvisni. Zgradba se lahko dovrši v par dnevih s g pripravljenimi in izgotovljenimi obličnimi ka- џ meni. Zgradba se lahko amortizira v približno gg 10 mesech samo pri večjem donosu mleka, ■ Mesto plačila se prevzame tudi rezan les. | Vsa poiasnila d.sie in sprejema naro- ■ cila KARL jEZEKNIK. stavbenik, Cel|e. ■ 891 Priporoča se MAST znamke J. P. lastni izdelek tvrdke Evald Popovič, Llubljana Cena nizka, blego izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 iu 200 kg. PREKAjENO MESO vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni. III Združena Spodnje Štajerska bratovska skladr.ica, Velenje, javlja pretresljivo vest, da je njen bivši dolgoletni predsednik in stalni član odbora, gospod od 30. aprila do 9. ma;a 1927 ki ga priredi Trgovski! in obrtna zbornic, « Budimpešti SkladiRče prosto carine. Znižane cene za transport In polno karte v tu in inozemstvu. 1'olajšave pri vi/.uinu. liuzstav! jalcoiu in ob skovalcem sejmu dajejo vsa potrebna pojasnilu : V RudapeAtl: Messeamt (V. Alkotmauy ulica štev. 8.) V Beogradu : Jnsroslov. centr. «'•astnl zustop iik Or. Oejza Szilngy. »Madžarski IrKovuSki Opunomo-ćcnili v BeoKradu, palača Akademije. V UUĐI ANI: Pisarna „Puinika". jamski upravnik pri direkc. drž. rudnika, Velenje dne 4. t, m. pri izvrševanju svoje službe smrtno ponesrečil. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo 6. februarja 1927 ob 15 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Skalah. Njegovo večletno sodelovanje ohranimo v trajnem, hvaležnem spominu! N. v m. p.! Odbor. NajvečH motorsbi brod na svetu „ALCANTARA" 32.000 ton nosilnosti družbe ROYAL MAIL IINE napravi svoje prvo potovanje iz Cherbourga v južno Ameriko dne 4. marca 1927 s potniki prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda imajo sijajne kabine z dvema a i štirimi posteljami, po obstoječih cenah. Ta parnik je enak parniku „Asturias". ki ,je napravil svoje prvo potovanje v februarju lanskega leta. Za vsa pojasnila se blagovolite obrniti na ROYAL MAIL LINE, Liublfana, Kolodvorska ulica šlev. 65. adružna gospodarska banka d. d. Brzoav. nasiou: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon Stev. 57, 470 »n 979 Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Celle, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, gibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000-- Trgovski krediti, eskompt mcnic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne /.veze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Cet Izdajatelj: dr. Ft. Kulovec. Urednik: Frane TerieUlav.