poštmlna plaHama v v LJubljani, 28. junija 1939 molfub a 1939 .. „ Celo 52 « Štev. 26 Zapravljanje r gola namerava napraviti z otroci izlet iVsak izlet ima na sebi nekaj poučnega. Vidimo nove kraje, ogledamo si razne znamenite stavbe in Se marsikaj takega, česar doma ne vidiš vsak dan. Pa je nadebudni učen-ček prosil doma, naj ga puste na izlet, a je dobil za odgovor, naj raje doma dela, dela in dela, to mu bo več koristilo nego vsi izleti, in čemu bi se v mladih letih že vadil v nepotrebnem zapravljanju! Denar jo namreč v trdih pesteh... Mlad gospodar se je priženil v hišo. Marsikaj mu pri zgradbah ni všeč, pa bi jih rad preuredil in predrugačil. A mu domači in še bližnji sosedje pojejo na ušesa: »Čemu to zapravljanje! Ce je bilo za nas dobro, bo tudi zatelc Pri fari popravljajo pri cerkvi nekatere deloma zastarele, deloma popravila potrebne reči. Po se med župljanš oglaša pe-som o slroških in o zapravljanju in z odpustki neobdarovano vzdihovanje: »Ob vse jšofijsp.. prišli, ob vse bomo prišli.. .c Sosed je prikupil k svojemu posestvu še nov travnik in spet mu mnogi očitajo nerazumno gospodarstvo in zapravljanje, češ ali nima že vsega dovolj! Tu in tam modernizirajo ceste in jih napravljajo primernejše za sedanji promet, drugod se lotijo -strašno potrebnega vodovoda in hočejo priti do zdrave in pitne vode namesto dosedanjih mlakuž, v tretji in četrti občini napeljujejo električno luč, pri nekaterih v nekdanje čase zaljubljenih dušah pa se ponavlja beseda o stroških in o zapravljanju in tožbe, da je bilo do zdaj vso dobro, sedanji rod pa hoče vse po novem.., Ali je vse to res zapravljanje? Dajte besedam pravi pomen! Zapravljati »e pravi razmetavati denar, razkosavati zemljišča in od vsega tega ne inioti nikakega dobička ali koristi. Tako oči-vidno zapravlja vsak človek, ki pri ljubem belem duevu poseda po gostilnah in popiva J" se ne loti niti najmanjšega dela. Zapravlja gospodinja, ki ne zna ne kuhati, ne kruha Peči, pa porabi zaradi svojega neznanja polovico več moke nego je je treba. Tako zapravlja gospodar, ki od svojega grunta brez polrobe prodaja kos za kosom, samo da zadovolji svoj nenasitni želodec. Naj se pere in opravičuje, kakor se hoče: da svoje prodaja da s svojim premoženjem sme delati, ka- se njemu samemu poljubi in da mu nihče ne sme in ne more ukazovati... z vsemi emi opravičili vara le sebe samega. Kitr je razprodal brez potrebe, je odtrgal od svo- Brunla< i® odprodal za vse svoje nasledke: vsi ti bodo njegovo početje obsojali in ffajali še a^j poaue rodove. Zapravlja de*: l. kle, ki ima čednih oblek na preostaja nje, pa vendar s silo zahteva za vsake praznike novo obleko. Zapravljajo sinovi in hčere, ki puščajo domačo zemljo v nemar in tišče v tovarne, od grunta pa zahtevajo, da jih mora rediti. Kaj boš zahteval od zemlje, kateri pa ti no daš ne svojega pečata, ne svoje ljubezni! Zapravlja mladina, ki svoj krvavo zasluženi denar zapija vsako nedeljo po gostilnah, po beznieah in po plesiščih in ne misli na čase, ki so pred nami, gleda le na kozarček, kako teče, ne misli pa nič na to, kako bi se mladi ljudje postavili na lastne noge. Vedno imajo pred očmi le misel: dom mora skrbeti zame. V dom se zajedajo, od doma hočejo vse imeti, da bi pa bili sami domu v podporo, to jim niti na misel ne pride. Ko bi taki ijiudje kdaj vsaj za trenutek pomislili, da oče in mati ne bosta večno živela in da bodo s takim lahkomiselnim ravnanjem prej aii slej svoji domači občini v breme in * sramoto. Potem se pa ponavlja tista grda pesem: »Podpora, podpora, podpora... Občina mora podpirati!« Kako je že učil naš stari Vodnik: »Jablane, hruške in druge ce« pe, cepi v mladosti za stare zobe«. V mladih' letih misli na starost, da ne boš nikomur v, breme in v nadlogo... . Kadar boš pa skrbel, da s pomočjo denarja dvigneš svoje znanje, kadar si izboljšaš svojo zemljo in daš svojemu domu višjo vrednost, takrat pa denar, ki ga založiš v te namene, ne bo proč vržen in zavržen in za« pravljen. Želim, da bi vsi naši dobri ljudje prišli do resničnega spoznanja, kaj je na svetu zapravljanje in kaj ni... Kadar postavljaš svoji občini nove in pa* trebne šole, kadar daješ za dobre namene, kadar skrbiš za lepo opravo svoje domače cerkve, kadar podpiraš splošne in domača cerkvene ali narodne ustanove, takrat so ps tvojemu delovanju ne sme reči zapravljanje? Da, da, dajmo besedam pravi pomeni Veselica s plesom Sredi vročega poletnega časa kakor tudi v temačnih in mračnih zimskih dneh nas skozi leto iu dan pozdravljajo kričeči lepaki iu brezštevilna vabila k velikim veselicam — vrtnim in dvoranskim — s plesom, kajpada. Vsako tako vabilo se postavi predme z vprašanjem: Ali se res naš človek ne zna drugače razveseljevati kakor edinole s plesom? Pogled v knjigo našega častitljivega zgodovinarja Valvazorja nam pove, da je ples res že skoro naš podedovani greh. In seveda, kar je z njim v zvezi: pijača, zdražbe in pretepi, nazadnje še pota k sodniji, pričevanje tako ali tako, da nasprotnika »ven vlečem< ali ga »notri potlačinic. Koliko pa stane danes nekaterega človek, če dvigne pred sodiščem tri prste in po krivem priseže! Kdo se zavega, kako globoko je padla moralna moč pri nekaterih plasteh našega nekdaj tako globoko vernega ljudstval Nekam najbolj žalosten je pa pogled na to, kdo se zbira na takih veselicah s plesom. Odrasle gledamo in tudi celo vrsto nadebudne šolske mladine. Seveda! Ata in mama hočeta kot delovna in podporna člana te ali one sorto društva biti zraven na veselici ~~ saj sta po svojih močeh prispevala z darovi v blagu in v denarju, da bo šla veselica srečno naprej •— in hočeta biti deležna njenega blagoslova. Toda otroci! Kam z otroci? Doma puščati jih ne kaže. Pa jih vzameta s seboj, saj ne bodo dolgo tam, z .nočjo bodo že vsi lepo doma in zakaj bi otrokom tudi no privoščili nekaj veselja! , ■ In gredo. Otroci pa za njimi. Ali čim j bolj se bliža večer, čim bolj bije noč na vra? ta, tem lepše se razvija veselica, tem te?.j^ je zapustiti kraj veselja in radosti, tem bolj se delajo prireditelji užaljeni, če se bo ves©-lični prostor prehitro izpraznil. In da bi n«. bilo zamere, bodo ostali še do devetih in še in še. Naslednjega dne je pa šola. Otroci vsta^ jajo s težkimi glavami in s krvavimi očmi; brez nalog in brez potrebnega znanja. Gorja potem učitelju, če ni zadosti narodno ali p« socialno čuteč, da potem vse zaspane in prazf noglave otroke še kaznuje in zapira! Otroke^ ki se na vse mile viže naslanjajo in svoj^ trudne glave podpirajo. Pokojnega dr. J. Ev. Kreka sem nekdaj slišal izpregovoriti besedo: »lz naših gostilni prihaja rod, v čegar bodočnost moramo f strahom zretik Kaj pa šele iz takihle vese? lic, ki se končavajo tja na polnoč ali pa šele proti ranemu jutru. Iz vrtnih ali dvoranskih' veselic s plesom! Seveda se bo precej kdo oglasil, da brez takih veselic ne pride društvo do potrebnega denarja, da si nabavi za brizgalno potrebni^ cevi, da si napravi potrebne kroje, da si izboljša knjižnico: vzrokov za prirejanje vej seltc je vedno dovolj na razpolago. Vse za narodov blagor! Saj je društvo plačalo zahte« vano takso! Kaj pa hočeš še več... Naj bo, kakor hoče: če naša te ali os\q sorte društva res ne morejo živeti brez. veselic s plesom, če jo to res edini vir njihovih dohodkov, eno pa le smemo in moramo za* htevati. Očetje 'in matere, proč s šolsko mla>» ......1* ' Mladinski tabor v Mariboru Spored tabornih prireditev organi žigosali te obrazce ie na prireditven, prostora i n v vseh informacijskih pisarnnk d -JPB Pjsarnah prj. 29. junij* (praznik »t. Petra ia P*'la). 7.00: Sv. maša ta tekmovalce in sodnike v cerkvi sv. Alojzija. &—12: Tekme. ife-20: Tekme. 20.30: »Miklova 7slst. slavnostna predelava Ljudskega odra v Narodnem gledališču. SO. junija (p«lefc). 6—12: Tekme. 10: Stanovsko zborovanje za dijake in izobražence » Karlinovi dvorani. 15: Stanovsko zborovanje za učitelje in vzgojitelje v Karlinovi dvoraui. 15—20: Tekme. L julija (sobota). J—12: Tekme. 10: Stanovsko zborovanje za kmetski stan v Karlinovi dvorani. 10: Stanovsko zborovanje za obrtniški stan r dvorani Ljudske univerze. Navodila udeležencem Telovadcem is »eJavadkinjam! Vsi, ki bodo nastopili pri javnem telovadnem nastopu, morajo priti v Maribor brezpogojno v soboto do 12 opoldne. ker je popoldne ob pol 3 glavna skušnja, katere se morajo vsi nastopajoči brezpogo.no udeležiti. V soboto dopoldne bosta vozila v Maribor dva posebna vlaka. Prvi vlak bo vozil na progi Zidani most—Maribor, drugi pa na progi Ljubljana—Maribor. TelovadeČe članstvo naj ee fjslnfi predvsem teh dveh posebnih vlakov. Tudi tt-tali udeleženci «c smejo teh vlakov poslužiti. ŠiaTDostni sprevod. Ena najlepših točk celotnega sporeda Mladinskega tabora, bo brez dvoma slavnostni sorevod v nedeljo, 2 ;ul. dopoldne. Mimohod ne bo na Glavnem trgu. kakor ie označeno t taborni knjižici, marveč na Trgu svobode Sprevod bo šel po naslednjih ulicah: Aleksandrova cesta. Trg svobode. Grajski trg. Slovenska ulica. Gosposka ulica. Glavni trg, državni moet. Kralja Petra trg. Dvorakova ulica, Frankopanska cesta, 0?i železnici, Tržaška cesta, stadion SK Železničar. — Zbiranje udeležencev za sprevod se prične zjutraj ob Vi 8. na spodaj označenih zbirališčih, ki bodo opremljena « posebnimi napisnimi tablami. Pokoravajte se odredbam rediteljev, da ne bo nastala nepotrebna in skrajno mučna zamuda! Zbirali«*« za sprevod: Člani v krojih: Maistrova ulica, glava Zrinjskega trg. — Članice v krojih: 'Aškerčeva ulica, glava Kersnikova ulica. — Mladci v telovadni obleki: Razlagova ulica, glava Zrinjskega trg. — Mladenke v krojih: Razlagova ulica (za mladci). — Članstvo v eivilu: Tomšičev drevo- dino od takih prireditev: Z otroci nikdar na prireditve dvomljive vrednosti. Pametnega Človeka mora vselej zaboleti pri duši, kadar in kjerkoli bere vabila in reklame na velike veselice s plesom. Skoro isto besedo bi človek zapisal o Vedno bolj naraščajočih tombolah. Kakor bo naši birmanski botri razvadili svoje in tuje binnance z urami in drugimi razkošnimi darovi, tako so razna podjetna društva razpasla udeležence tombol s pari konj, z avti in drahmi vabljivimi in mamljivimi dobitki. Po tri po štiri ure in še več se na kolesih in na drugih prevoznih sredstvih pripeljejo dobit-kov"željni igralci, ki bi radi čez: noč obogateli in Hf potem razočarani vračajo na svoje domove. Prav kakor njega dni tam v starem Rimu: »Kruha in zabave!« Lahkotnega življenja na račun drugib. Vse se trudi in tekmuje, kako bi iz bednega prebivalstva izpulili zadnje in težko prigarane pare. Ali se bo naš svet kdaj izpametoval in Spoznal, da je paša glavna tombola v delu in S požrtvovalnosti.., 2» 10: Zborovanje za dekleta » dvorani zavoda čč. sester. 15: Stanovsko zborovanje ta delavski stan v dvorani Ljudske univerze 15- Glavna skušnja za javni telovadni nastop. 20.30: Telovadna akademija v Narodnem gledališču. , , 20.30: Večerna pobožnoet na Slomškovem grobu. 1 julija (nedelja). 5: Budnice po mariborskih ulicah. 5.30: Po vseh cerkvah prilika za sv. maso m sv. obhajilo, 7.30: Zbiranje za sprevod. 6.30: Sprevod po glavnih mariborskih ulicah t mimohodom na Trgu Svobode. 10; Sv. maša z ljudskim petjem in cerkveni govor; nato kratko zborovanje. 15: Javni telovadni nastop na igrišču Športnega kluba Železničar na Tržaški cesti. red (po redu: člani, mladci, članice, mladenke), glava Kersnikova ulica. — Narodne noše: Cafova ulica, glava Zrinjskega trg. — Prapori: v parku na Zrinjskega trgu. — Godbe: v parku na Zrinjskega trgu. — Vzorna vrsta ZFO: Zrinjskega trg (za predsedstvom). — Častna četa: Zrinjskega trg, med Kolodvorsko in Cafovo ulico. — Konjenica: Zrinjskega trg, med Kopitarjevo in Kolodvorsko ulico. Udeležencem stanovskih sberovanj! Ker se začneta kmečko in obrtniško zborovanje že v soboto dopoldne, vabimo udeležence, da pridejo v Maribor že v soboto zjutraj, da bi se tako mogli udeležiti teh zborovanj. Tudi ti ei naj oskrbi jo taborno knjižico iu znak. kar jim daje pravico do polovične vozisine. To je potrebno, ker se ne morejo poslužiti nedeljske povratne karte, ki velja le od sobote popoldne. Navodila glede žigosanja tabornih knjiži;, železniških obrazcev in predprodaj voznih kart. Da ne bo pri povratku iz Maribora prevelikega navala pri železniških blagajnah v Mariboru zaradi žigosanja obrazcev K 13 in K 14, bodo železniški reuitvenega odbora istočasno z organi Priredit,«, nega odbora. 7. o to si dajte udeležbo na prireditvi pravočasno potrditi na obrazcu K 13 in K 14 Železniške vozovnice (karte) in obrate K 13 in K 14 boste lahko kupovali ua postajali £e v pred prodaji zadnje dni pred prireditvijo. Svetujemo zato vsem, da si jih oskrbijo že v predprodajj o'«•- ja.naa. aaieilHEuu m »ia** a- Jtic aa;- ' - *J etiiii sa mil«?? ai saonsvaa. xa » ~j»* eetcni sa«. Jer Jar»5. ritega rurmiaR-ia fc"-.;en.a iti arnn.:i jaacjtaLe. .e rmizu «čng letrz aniliOaa ilatu-t^ .V.i w aa^-aa. lafasfi. isšeao bniinirskrfsa L.aaa. ki je rtarr. ST-u.r1?-! irjžiassu aretš>. 'rae-a. i« lic 3ai>sti m« ir. ? - — ------;—---- .-. r^afli^^"- X". »mej! :;* «- r 30 »cr. >«L ia muki jI M iT: i.. A. . ~ Dr. Ivort aamozurz-rak * Sbhii jjhc ■mriimm »i M paiia Ai I raii.a i Ja»i »»..»»i ttaoi se aiirsi- 3M.ČO. žr^ižssf ,e jaa -a; i J.if icij ra »lEeaii? uiaa. r' ei.ii? s*3-- H2H,« -ruHiia t TJa i jan a .;tw«i.*i i«i|i~o. ia i« ;« ptasreeio gsscl&aaria •Južafts Satana j Pešceasisa ?ri (Ji.o r-'"'- _____________ , lasra-nii inj a m««ij,e Iti a. Stat e s- ••• .t fcravfag* fcwSSfcw mirni- j pr^pnat Sestoji a uaanegn piana. šndi chaa<» smfeaee as. -ara. iesa«- ;e j ^ - i-^aa ^ rjjj:ui- ' ■mri -a m. t boiniSsud. aaauliftoii » "a:lil ra ^.i .j^rja: , ' aa aa sIuS, -u e z,i wčUm -Hat-a. sta ere- 4 žjmocer mrimsi laapia. T we; Jae>»- ^^^ 3 jfarnjj s,i irutE. mkfHL. ssrtatfiki *i t potega« iste > C2«3. ki £s» ia au; "O; jnrat'?» Tswk »tkiiar* Saoša ikma Ja : Js- 2a « 5"'--i- lata c » ne« i ai ffumnm^^uer aacMaes? g,tekača Sta- im«3;«i.m iaiasoai. Eaaar iaia. -aaa raa .e aa nectLaf gr«ib«iega m;a..-gn aa- j ia i* bi kL wjii>. Žira it biia Bsc^ic. p« «NŠ>orJ. JCC-iiCO s-a a •ir^ii* j ?n7- abiie aa, a.-aaui Suaa i;oiais ša-Ti} .j,- laeaa io .a^aa. { S* nai linsti. Pndeia«aa> i Ji r^iia a sa ai.' Jamaa.aia.e- n*vtn \ -*-"1 aa i>r n 3«»?e- pia» .a »sr^r-jttla a j soai -a aa nun =i iaar.e ar. tiasrama. Tjane-tiin k: j ur-ivi^^n. asaia '.ero aa^iita. 3res i, eaiaiL aaa ašo nzšui^^i. k j ^ac.-i le jemali. I« Si ai SDj z apai ša » 5«nnaaytaaie isaatJ, siasa tt^oRi mt j i^a- - «n«ijBmB. itrofam %i Ja stU> SiMBca-V^-in« 3««ršiii r»j| zaahižea. T Lae- j i«« •:iavlaao. Za:« jaztira-.^ajBU a«m ■acz morala, acarjaacia: an reia •' a. fe-rne. ia Sa 3e kaala ra.si~J. ia «c-s.a<» pmvmatm. Ce msai* ?ri fc : ?zs< asješise jtoS aaa-iti: » aasta.^.li r&pnn. « acegae awtE. ia yj3flg_arfn?fc aii accaaa kaa a jtiaara ae O ptuvtčnmii iU-.i. a»iir# m G-jt«^. £ ;.' -■??.! C IZI.i.i) ' i. ■>■!.}. j- '* , : :n - i. u M M-.t^. ' ftnzu:* «« stfitvt s s« ftus i 1'a-te.ic K i 6r-£* i , , • " . » ti« Katahiesk j* le trni, ki »4.-4 j jra «»j!«x» id-KMiMi/i >.-. - % » i;a;ifu »rt;«?«!« 8;>j«i;« j,i f" f< Bcf-dave*. Jtzsu SLHtt^ »«. te ><*c>-n» as£j s.^fcm tcumo. mi nir* ■na %* a; i&esiit*. £jtioii*:uu marzma irtž-io si-srsna I«« «jjrr;7S!} sta, ^ mM I rrflTŠ.ffi tTKfijjj. «1, '.>« imt-.tm minmm1 str.; -.j — tiima. » sr k*p>fi. hujšati, t ■itM a. 7 euinašm*jn. * jm^?««? » Mirii st prtsukr.i. 5 »!w«d'7«!? 90-k 1. 2 rrfe«1 ta jsrt vzipi^ u,-. l* ieiei aw. mm : :;>■; j ttj«w jti.io ■ntii.psjv ca sai t>trM a uimacx-nm a*i ccaai je vi* niius m Mu! ta jrr'; priredite^ t karist po-pia Pi.. ail 2. -ir. Vatiio Mahi«a. a se .-i tfcrala th c-čliesa »Trečšaa inžba. p«siaaKi SSS. ;a- saipEik. irHLELariiajp ii>jra pecnsžai Stcf tfe. Saiia-Sae^s tur drast ;e pofc-jsitei; MaiVk jK iiijtel * gieaajišče. so ss asraoH »v Tudi gospodmrski centralizem odklanjamo ZasrvbSE. asotšs »Cbzorc jiger P^iiti- j fei aeniraazsa 30 awS resiaii TObie^a.; aaaii! sam. ia » amea inaiaii naismi-?l«u £naačaiž-fsw aetiaj — ako j« ta setofe aujgatV — ia>'n točna isratanac. in tika !si t fenarja rssiev knsatstaga vprašanja, ta ai meri. (Osmem, parnima. <& tarna aer^Amc irnt-tia TtrsaSajr;«? Hane irii-^ ž« 2fj fet taka sgr-iome iaot& 4a asaca«;a *se Ua st«:«e miiijan.Hr, is Jh aasteva Stojadixt.> »ašfsa lioctuSka »Tratiicac Snt aa;a: iadass>k ra rešfte-r brvatak.^a vjeašan^. Sa- se pa St«- arvat^raga j« samo «bi ia « sc-jjakaje" a ia- ite«» gospodarske kocisti zase ne da bi bila # c&adocaaa irža-a Hrvatski aaix4 E.;ra io-fetii mueao« gospodarak^a ia fiaaadse^i aapcaika. ki t tem,, da bo mog«i rasoia-zad s svapai aaradnau pr^Bocženjaa ak:. ga"r s src-ila tako. kait- fe to v mjegvio korist. To vei;a tzdi a Sionsuee. Go^odaiski aaor-aiek oa jo ait^ač »aas.j. is se prsuretii a.ii eeatraiattaii goiitičacuprav-ai sestav iršave. Eac ;ja.iin.w«re-i lpaiiie"pravi,ae dfcta!« preor-ditvs ehžave ao."«J.) ig, «e bi radi fctucma aospodarskeia eentru^-ma. oa aatarega .e izveska stirašatcac iooro uvera Haznme da je , temi izvajan f i rjooof-noma stnajamo in da je ravao v t4t'w~> ^raktaTa m po |ir5ih ^ ?ra'li:ai a aaiaptI«wb f n^i la.-ao J»p«?'.i aai tj jr .cakovjta sa, ak.-se : : iat^i iačnHa. ka..irrca b».«i«> saaieaii x < sšu popui; ^ea«:« — aa Er i - a » veda. d O^eke pritMfjkmje. V a«i: - si« jačeii aei» _iTaia:': ia v A*> stri»s« k-k •:.*'>. ia ja _aia a aa^s prav a--tri?.28 Zarati. ^noza cc-iia . je.0 p*:', aaa optik-i aii. »ar asu s jaia j»>htč lo r ~.. :■c> M opeka SaL cia^s. pcčaiš^ kar vr.r-i gmdbeao a.e-Iavaa»t. d Trsrv^s v >= »rfjrts p~a. Za aaJe denarje sta F»craka dajala naprej jrjjLia ia la-«ra.k.>ai j «fveslafi s ietal * ^ reke ta ag^taviIL i* plava *eii vtaa Po^snili » ga aa sufex askar «I« J*" čelo vesei]e; «h Dekliški koovikt za dijakinje v »Doasu M««i« Pomninice« na Karlovški cesti, št. 22, v Ljubljani, Salezijanke so odprle nov konvikt v Ljubljani za dekleta, kalen obiskujejo meščanske in gimnazijske šole. V konviktu dobe gojenke vso ekrbo ter zdravo versko in nravno vzgojo po načelih veli-ketfa mladinaljuba ev. Janeza Boska. Za sprejem v konvikt je treba pismeni prošnji priložiti: rojstni in krstni list, zdravniško spričevalo, zadnje šolsko spričevalo in priporočilo domačega dušnega pastirja. Celotna oskrbovalnina je sorazmerno mzka in se določi po dogovoru. Plačuje se v 10 mesečnih obrokih naprej. Božične in velikonočne počitnice ee pri mesečnim ne odštejeja Posebni strošk« r* šolske in drufle potrebščine, za zdravnika ra zdravila se računajo po dejanskih izdatkih, Ob vstopu se plača 400 dinarjev za kurjavo, razsvetljavo m obrabo inventarja, . 6» Bpadijer pouiarja, da bodo njegovi politični prijatelji zelo veseli de se bo dr. Mačku posrečilo rešili lo teško vprašanje po skrajšani poti. kajti staroradikali so zmerom za častno rešitev hrvatskega vprašanja. Pač pa bodo oni ostali v opoziciji vse dotlej, dokler se ne bo dal uvesti desaokratski program njihove stranke. Staroradikali po špadijerjevi izjavi ne zahtevajo spremembo vlade ali pa vodilnih osebnosti, temveč spremembo celotnega načina uprave naše vladavine, kajti ta način je bil ovira xa rešitev hrvatskega vprašanja in dragih državnih vprašanj. Sa vsak način pa bodo staroradikali podprli Hrvate, če se jim bo posrečilo rešiti najvažnejše vprašanje na drugačen način, kakor pa si ga sta-roradikalna stranka zamišlja- d 18 ameriških Steve»eeT ii CSeTelaadA |e prišlo 21. junija v Ljubljano. Izseljenci so po večini doma z Iga. Preserja iu !praškega okraja. d Ker je krščaaskega svetem««* saiara. Sovo tovarno so odprli v neki slovenski občini. Občina se je ie vnaprej dogovorila z lastnikom, da bo zaposlil predvsem domačine. Deio se je začelo, toda že prvi dan je klicni r spraševal delavke, v katerih društvih jo katera vpisana. Zakaj menite, da je to spraševal? Ali je občina priporočala le občane enega društva? Jie verjamemo! Najbrž so ta drugi vzroki Aii res za tako postopanje ni nobenega paragrafa? Aii naj delavec {ali delavka) dobi takoj ob nastopu službe zavest, da je manj vreden, da more vsak čas odleteti, in da je le po milosti v tovarni dokler sploh je, in to vse zato. ker je poštenega, krščanskega svetovnega nazora. — Ali res ni nikogar v Sloveniji, ki bi v dneh tako zvanega >našega režima« primerom, kakor je opisani enkrat za vselej konec napravil? d 5.854.313 katoličanov je v Jugoslaviji kakor navaja splošen pregled katoliške cerkve, ki je izšel te dni p Zel« uspel« z b« ravan je je imela MJHZ ono nedeljo v Ljutomeru. Zborovanje je bik) v Katoliškem domu. Prosvetno dvorano je kljub slabemu vremenu napolnilo zastopstvo desetih krajevnih edinie. Zborovanju je prisostvoval v dražbi načelnika okraj, glavarstva tndi minister Snoj, ki je podal zanimivo poročilo o splošnem političnem položaju ter žel toplo pohvalo. Zborovanje je pozdravil tudi sastopnik banovinske MJRZ Pirih Milko. Za njim je govoril le Stane Golob iz Ljubljane, ki je podal nekoliko važnih smernic za bodoče delo. p čiščenje t JSZ g« aadaijaje. Ne samo T Belgradu, pač pa tudi v notranjosti države so imeli svoje sestanke krajevni odbori JRZ Sa njih je bilo izvoljenih tudi že več novih odborov. Oni večer je bil sklican sestanek 3RZ za 25. in 25- pododbor v Belgradu. V 24. pododboru je bil dozdaj predsednik dr. Milan Stojadinovič. Na njegovo mesto pa je zdaj kot Bovi predsednik prišel sedanji trgovinski minister Jevrem Tomič, za častnega predsednika pa je bil izvoljen soglasno predsednik vlade }a notranji minister Dragiša Cvetkovič. p Ha napačni p«tL Kakšno je mišljenje saed gotovimi hrvatskimi delavci kažejo volitve delavskih zaupnikov pri zagrebškem tramvaju. Zagrebški list >5aše novine< nagaja te številke: L. 1887 je dobil UKS (so-eialističM organizacija) pri teh volitvah 230 glasov, L 1938 361 in L 1939 426 glasov ter | Vzroki zadnjega angiesko-japonskega spora Svetovno časopisje je o sporu, ki naj pomeni uvod v odpravo angleškega vpliva na Daljnem vzhodu, pisalo ogromno, vendar pa je bilo malo povedanega o tem, kako je do neprijetnega, napetega stanja med Anglijo in Japonsko prišlo. Dne 9. maja letos so neznanci ubili v Tjencinu Cen-ši-Kanga, višjega nadzornika carin in ravnatelja podružnice ameriške Fe-derai Reserve banke. Ubili so ga v kinematografu, ko je gledal film »Gunga Din<. Kang je bil znan kot odločen pristaš vlade, katero go v Pekingu postavili Japonci.. Japonci so po kratki preiskavi prijeli veliko Kitajcev, ki so bili tedaj v kinemato-gvafu. Štirje izmed njih so pri zaslišanju priznali da so sodelovali pri umoru. Ker je do niicjia prišlo v angleškem predelu mesta, so jih Japonci izročili angleškim oblastem, pred katerimi so pa obtoženci preklicali vse izpovedi, češ da so jih Japonci izvabili z grožnjami in z mučenjem. Angleži zaradi tega niso hoteli izročiti teh osumljencev in so od Japoncev zahtevali naj neizpodbitno in natančno dokažejo so res omenjeni štirje Kitajci umorili Kan/ Japoncem pa se je ta zahteva zd<-!a pretira«4" Niso se hoteli z angleškimi obla-tmi niti svetovati, marveč so izdali zadnji poziv » katerem napovedujejo takojšnjo blokado an gleškega in francoskega mestnega predela, če jih angleške oblasti po želji Kitajcev D, izroče. Angleži japonske zahteve niso spre! jeli, zato so Japonci 14 junija ob 5 xiutrai zaprli vse dohode v angleško in francosko mestno četrt Tjencina ter začeli izvajati blokado. Dogodek, ki bi bil sam po sebi lahko ostal brez pomena in bi ga bile rešile krajevne angleške ter japonske oblasti, se j9 naglo spremenil v obsežen mednarodni spor v katerem gre za to, ali se bodo Angleži uklonili pred Japonci ter g tem po«pešili odpravo mednarodnih predelov na Kitajskem ali pa bodo Japonce prisilili k spoštovanja pravic, prisojenili evropskim velesilam po več mednarodnih pogodbah. Položaj je napet. se je zato število rdečkarekih zaupnikov povečalo od 4 v L 1937 na 6 v L 1938 in na 7 v letu 1939. H RS (ki pripada HSS) pa je dobil leta 1987 321 glasov, L 1938 173 in L 1989 137 glasov ter je število njegovih zaupnikov padlo od 4 na 3 in letos sa 2. p Ker je nasilje popsstil«. V celjski >Novl dobi« (dne 9. junija) je »dolgoletni Sokok f zvezi z nastopom sobolstva v Celju objavil tole ugotovitve: >Ce primerjam število telova-dečih sokolskih pripadnikov s številom v dobi pred vojno pri celjskem Sokolu, me sedanje stanje nikakor ne more zadovoljiti. V predvojni dobi ki je nam starejšim eokoiskim pripadnikom š« vedno dobro v spomina, je znalo takratno društveno vodstvo poiskati ia pridobiti telovadeče društvene pripadnike slasti tam, kjer jc najmočnejši dotok naraščaja: v vrstah obrtnega, delavskega in trgovskega naraščaja ter med dijaštvooi. ¥ Celju Imamo napram predvojnemu stanju ogromno povečano število dijaštva (za več sto odstotkov). Isto je glede obrtnega in trgovskega naraščaja. Ce so uspehi 9okolskega udejstvovanja Sokoiskega društva v Celju med dijaštvom ter obrtnim in trgovskim naraščajem napram predvojni dobi v upadanju, moram glede #o-kolskia pripadnikov, aktivnih sodelavcev iz delavskih vrst ugotoviti, da je tukaj pade« skoraj popoln.t Zanimive ugotovitve. NESREČE n Neznani ropanji m »morili gostilničarja 47 letnega Antona Ocvirka in njegovo 47 letno ženo Rezali jo v Medlogu pri Celju. n Z avtom j« treščil v Savo in se ubil ljubljanski športnik Boris Jenko, sin prima-rija v pokoju dr. Jenka. n Sairta* nesreča kijačarmičsrckesa vajen«. Vajenec Alojzij Brišnik iz Šmartnega se je oni dan pripeljal s kolesom od Smartna mimo postaje proti mesta ter na usodnem mestu zavil na cesto. Od drage strani od mesta proti kolodvoru pa je pripeljal avtomobil Na usodnem mestu, kjer preide pe-pot si cesto„ je moralo dečka nekaj omamiti, ali j nastopila hipna zmedenost. Ni se peljal s kolesom naravnost naprej po desni strani ceste, ampak je tik pred avtomobilom za vozil čes cesto proti levi. V tem hipu te treščil vanj avtomobil, spodnesel dečka in kolo ter gi vrgel v velikem Soku ob rob ceste, kjer je obležal z razbito glavo. n Vlak Je da smrti pevasil 18 letnega ie-lezniškega delavca Markovfiča na progi Ljub-Ijana-Kakek iz Pakega proti Goričici. n N« svojem agitacijskem potovanji ji aairS v Ohridu od drene kapi zadet bhši minister in voditelj srbske kmečke stranke Jon Jovanovič. Nori predsednik stranke je dr, Gavrilovič- n V poherskih gesdavih se je »tubil Lani 14. maja je v Velikem Mislinju izgini! sinček malega posestnika Franca Osonkarja. Otroka je iskala vsa vas, obveščeni so bili tudi orožniki ter «o poizvedovali za njim, toda «e js bik) zaman. Od začetka so mislili, da so ugrabili otroka cigaui ter ga vseli s seboj. I«1« tudi preiskava v tej smeri je ostala brez uspeha. Sedaj pa se j« nesrečna usoda otroka naenkrat pojasnila. Drvarji, ki so pregledovali gozd pod Črnim vrhom, kjer bodo isčeli se- Jugoslovanska knjigama v Ljubljani naznanja etajesess« ©bons tva. kakor t«* vs«« obiskovalce« {mističnega mesta Kranja, da odpre 3. jeiiia 1939 pod«"1« v Krasja, Vsdovdanska cesta 3 (Majdiceva hiia — sodsija), . V zalogi bo vedno velik« siovaih, zaansiveaih, dramatičnih, h*0 tadi vseh šolskih kaj«« ta p niske potrebščine ia devocinalijc- M od ai časopisi bodo tadi vedno J razpolago. Preskrbeli bomo po »I1 !E inozemske kejifr I« iasopise. , V istem lokala je Udi »Slovenca«, »Slovenskega dom«'-ijnks'- ia ^ Zarad' varčevanja sigurno nlst« dali ^^ napravi.I prekratke obleke. Prav loko bi bilo pogrošno, če bi pri kuhanju pelo kava vzeli rnanJSo mero »Pravega Francka.. Ta »valltelnl dodata« daje kavi lin okus In lopo barvo. Zalai vzemite vedno dobro mero »Pravega Francka«, raJSI več, kakor premalol Franck KAVNI PRIDATEK razgled po svetu kati, »o naleteli v gostem grmovju na otroško lobanjo. Ljudje so se takoj spomnili na Oson-karjevega otroka ter so o tem obvestili očeta pogrešanega sinčka. Skupaj z Osonkarjem so ljudje potem natančneje preiskali gozd. Bes so našli še potem več kosti in tudi dele obleke, na podlagi katerih, je nesrečni oče res prepoznal, da so lo ostanki njegovega sinčka, jla ta način se je pojasnila usoda otroka, ki Se je izgubil v velikih pohorskih gozdovih. Ni našel več proti domu ter je zašel čedalje globljo v goščave, dokler ni omagal. Otrok je skoraj gotovo od lakote umrl. Truplo pa so potem raztrgale lisice in divje mačke, ki se še vedno klatijo po tem pogorju. Mesto, na katerem so našli lobanjo iu ostalo okostje, je oddaljeno kakih 5 km proč od hig, pa je razumljivo, da ljudje nesrečnega otroka niso slišali, ko je gotovo klical na pomoč in ga tudi niso mogli najti, ker ga tako daleč nihče ni iskal. Kosti so pokopali na domačem pokopališču v šent Ilju pod Turjakom. n Medved je pač medved. Roko je odgriznil zvedavemu dečku medved v zagrebškem živalskem vrtu. Pod vodstvom svojega učitelja bo prišli otroci iz Nove Kapele v Zagreb na izlet in odšli gledat tudi zverine. Najbolj jim jo ugajal šaljivi medved. Deček, ki je bil najbolj radoveden, pa je prišel prav do kletke in pomolil svojo roko. Medved jo je zgrabil in pri zapestju odgriznil. Dečka so takoj prepeljali v bolnišnico, učitelj pa se je na policiji zagovarjal, češ da ob velikem številu otrok ni mogel nesreče kljub največji pazljivosti preprečiti. n Tik pred birmo — r smrt. Žalosten dogodek v Savinji pri Ljubnem je te dni zahteval življenje komaj 11 letnega Ročnikovega sina. Popoldne se je šel sam kopat. Pri skoku v vodo se je močno udaril na sence ter nezavesten obležal v Savinji ter utonil. Fanta so našli mrtvega, ko so se vračali od sprejema škofa Tomažiča domov. Mlajša sestra je svojega bratca skušala rešiti iz Savinje, toda bilo je že prepozno. Ročnikov sin bi moral iti na-Blednji dan k birmi. NOVI GROBOVI n Jezus, Tvoj sem živ in mrtev. Amen! V Cerknici pri Rakeku je umrl vrl mož posestnik Janez Lovko. — V bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu je preminul znani fotograf Jože Tomše. — V Vojniku so djali v grob Marijo Kocmur. — V Rečici ob Savinji je zapustila solzno dolino Marija Vršnak. — V Slovenjem Gradcu je nagloma zapustil ta svet kontrolor okrajne hranilnice Ivan Vaupot. — 'V Verdu pri Vrhniki je odšel v blaženo večnost posestnik Jakob Zitko. — V Ljubljani so umrli: višji vet. svetnik v p. Pravdoslav Re-tek, mesarica Frančiška Ocvirk roj. Zaje, tobačna upokojenka Marija Cerne, Danijela Mi-kuž, Ljuba Cepuder, Pavla dr. Bezičeva, krojaški mojster Anton Prezelj, bivši bančni uradnik Bruno Sibenik in Karel Pirman. — Naj počivajo v miru! Čaglič r Slavoniji. 30. maja smo imeli v naši sredi prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Alojzija »'epinca, ki je prišel delit zakrament sv. birme, ftijub slabemu vremenu smo mu pripravili velt-?7 sprejem. — Zaradi silnega deževja smo •meli veliko povodenj, ki je napravila h.ido škodo, 'osebno so uničeni travniki. — »Domoljub« je «™_v tujini res najboljši prijatelj. Z veseljem ga »prejmemo vsakokrat Naj bi segli po njem vsi* KATOLIŠKA CERKEV s To in ono. O priliki proglasitve sv. Frančiška Afriškega in sv. Katarine iz Siene zaščitnikoma Italije, je imel sv. oče Pij XII govor, v katerem, je poveličeval delo teh dveh svetnikov ter zatem govoril o pomenu Italije za katolicizem. Predvsem je naglasil, da sta bila sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina iz Siene Italijana in da so jo to tudi v njunih deiih kazalo. Na koncu svojega govora je dejal, da bosta njuna praznika proslavljena kol praznika vse Italije. — Pri zadnjih izkopavanjih v Herculanu pod Vezuvom so našli velik latinski križ, vtisnjen v zid ene najlepših zgradb, ki je biia tudi pred nedavnim odko-pana. To odkritje je velikega pomena, ker dokazuje, da so že pred velikim izbruhom Vezuva (1. 70 po Kr.) živeli v teh krajih kristjani in da so bili ti kristjani tudi ugledni meščani iz Herculana, Arheolog prof. Che-chelll je imel razgovor s časnikarji ter je v njem poudaril važnost tega odkritja. Novo odkritje je pomembno predvsem zato, ker eo bili dozdaj znani latinski križi samo iz drugega stoletja po Kristusu. Slovenski dom JB NA9 CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČA-MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN 8TANE MESEČNO SAMO iS DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NB MORE NAROČITI »SLO-VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK USTA NA OGLEIL SLOVAŠKA s Nova ustava. Načrt za novo ustavo ob« sega 13 poglavij s 87 členi. V prvem poglavju določa republikansko obliko države; drugo poglavje govori o pravicah predsednika repu* blike. Predsednika voli parlament za t let, Predsednik je vrhovni poveljnik vojske. Trot« je poglavje govori o sestavi vlade. Predsed* nik in ministri imajo izvajalno oblast. Četrta poglavje se bavi z državnim svetom, ki gst sestavljajo predsedniki sirar.k, člani viadej predsednik parlamenta ter člani predsednic štva slovaške narodne stranke. Državni svet pripravlja listo kandidatov za parlamentarna! volitve ter ima pravico poslancem vzeti man« dat. Peto poglavje govori o parlamentu, ki ba štel 80 poslancev. Šesto poglavje se nanaša na politične stranke, ostala poglavja-pa na ustanove, pravosodje ter pravice in dolžnosti dr« žavljanov. Po zakonu o državnem tajništvu za nemško narodnostno skupino je vlada imeno« vala državnega tajnika za to skupino na Slo« vaškem na predlog voditelja slovaških Nem«. cev. Ta vodja lahko predlaga tudi samega sob« Slovaška država plača stroške za vzdrževanja državnega tajništva. To naj služi kot posredo« valeč v vseh vprašanjih, ki se tičejo nemška narodnostne skupine, Osrednja držama obla« stva bodo s tem državnim tajništvom »odelo-vala. Uradni jezik državnega tajništva ja nemščina. — Ali bi ne bilo mogoče in pravično, da tudi slovenske manjšine v tujini dobe podobna pravice? POLJSKA s Francoski general o poljski vojski Francoski general Louis Faury, ki se jo dalj časa mudil v Varšavi, kjer je kot gost predaval na poljski vojni akademiji, ae je zdaj vrnil v Pariz. Za svojega bivanja na Poljskem se je dobro seznanil s položajem ia 1.1 !'UM :h 14 >!'».! jia me uMt^u: Kr-j* r-uak S pKMicii, nua * sat šssjt 2 urnem postanku odletel. Besede fPovest) Spisal N. Veliltonja, Ilustriral akad slikar L. Sušmeli Sliko b tromeeeJoo kronike o naših fcrajih. >Vsakega bom udaril!« je dejal. Jezno je gledal jfer se stiskal k zidu, ki je ograjal cesto ,v strmini. »Nobenega!« je zarohnel France in žila mu je izr 3topila na pordelem čelu. »Premalo te je!« Zagrabil ga je čez pas ter ga zavihtel na zidano ograjo. Siegl se je komaj zavedel, ko je že strmel v prepad pod seboj. »Ali norite?« je stisnil ves posivel v obraz. »France!« je zaklicala Rezka. »Kaj misliš?« »Huda šala!« je dejal Andrej, ki se je utrgal iz svojih misli. Kar na hip, ne da bi se bil dobro videl, je Siegi že visel nad zidom. Videli so, kako gozdarju bledi obraz, kako se mu roke tresejo in kako strme njegove oči v prepad. Dež je izpral drčo, v soncu se je blestela in belila, da je jemala vid. Samo dva široka grma sta bila ob njej, potem je drča drala čez skalo. Ce si vrge' kamen, je na robu odskočil, potem pa za-šumel na melini, kakor bi tresel grušč iz koša. Siegl je bledel ter trepetal kakor listje na mali brezi pod ograjo. Kanja je švigala nad kotlom, kot da čaka plena. Andrej je stopil k Francetu. »Take šale so nevarnel Ce pade v globočino, ne bo vstal!« »Ne bo škoda!« je odvrnil France. Začudil bi se, če bi mu kdo rekel, da dela krivico. Siegl se je hotel vriniti med fante, Siegl je hotel domače dekle, Siegl se je začel vesti knkor domačin, četudi ni znal jezika, četudi Jih je oviral pri divjem lovu. četudi je vedeL da jim ■nikoli ne more biti enak, 7» »Ne bo škoda!« je ponoviL »Nima nič iskati med nami! Nič ne bo škoda!« »Vsekakor bi bila Skoda!« |e mirno dejal Andrej. France se je delal, kakor da ne sliši. »Da bo vedel!« je držal gozdarja z obema rokama nad prepadom ter ni odgovoril Andreju. »Ce 8e enkrat zavališ kamen, boS ležal spodaj!« ga je tikal. »Tako!« In ga je v svoji orjaški moči kot stožec postavil spet nazaj. Siegl se je od prestanega strahu ves bled in propadel. naslonil na izsekano steno. Mrliški pot mu je stal ca čelu in toliko, da so ga držale noge. Tam so ga pustili. Fantje so šli, kakor da jih je kdo okregal. Molče, So Lazkarjev je molčal ter se ni več zapletal. France je stopal, kakor da nekaj nese, Rezka je šla z Andrejem. »Ali ne greš naprej?« jo je vprašal, ko sta zastala. »France čaka!« »Saj ne čaka!« je rekla. Nato sta oba močlala, ognila sta se pobiralcem, ki so peljali veje, ognila sta se turistu, ki je šel z Golakov ter imel na klobuku žižen panja (ravš) za veliko omelo in v roki šop planik. Pod kapelo je počivala Vida. V strmo reber je težko nesla vodo. Ko je zagledala Rezko in Andreja, jo je zabolelo srce. Obrnila se je, kakor da nekaj nabira. Zdelo se ji je, da vse umira okoli nje, tako umira, kakor je sonce umrlo za Cavnom. Potuhnila se je in skrila. Andrej je nI videl med dekleti, ko je ustavil korak. Sla sta z Rezko naprej »Rezka jo zanj!« je dejala Vida. »Edinka je, jmint je veUk in lep. Reveži smo reveži ter ne smemo dvigati k.a.kor Sto navaden pogled, da ne boli glava!« Spomnila se je, kako je Mlakarica nekoč glasno razlagala pri .Vidmarju, da mora biti njih nevesta bo- ŽENSKA, KI JE PO-ZNALA VSE BELGIJSKE KRALJE. V Nieuportu blizu Osteo-da v Belgiji živi 106 letna starka, najstarejša Bel-gijka, Id io poznala vs« belgijske kralje in je samo nekaj mesecev mlajša kot neodviena belgijska kraljevina. Poznala ia videla jo silovitega ustanovitelja dinastije, Leopolda L do« brohotnega Leopolda II« pogumnega Alberta In tedanjega Leopolda HI., W jo namerava v kratkem oeebno obiskati • svojim sinčkom. Za svojo starost pravi, da ae mora zahvaliti samo rednemu življenja Vedno vstane ob 7, sn« več kosov s maalom namazanega kruha, kar je v Belgiji sploSno v navadi, in jih popi akne * veliko sk odelo bele kavo Ob 11 »pije dobro čaSioo žganja; opoldne ima juho, meKi * zelenjavo, sil' ki kak priboljSek. Ob Stirh zopet belo kavo x namazanim kruhom in zvečer juho In jajc«. Ob oemih gr« redno spat. Edino potovanje, na ks-tero j* morala sti, i® Mo ined «vetovno vojno, k«j io mnogi Belgijci bciaH pred Nemci v Anglijo. Drugače pa |0 zadovoljno t* PO DOMOV Inž. Rado Lah - šestdeseilelnik V soboto bo slavil šestdesetletnico svojega plodonosnega življenja eden najmarljivejših »Do-moljubovih« dolgoletnih strokovnih sotrudnikov, odlični naš kmetijski strokovnjak in sedanji ravnatelj bunovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob j, ž., inž. Rado Lah. Slavljeneo je bil rojen dne 1. julija 1879. v Rocolu pri Trstu kot sin uglednih kmečkih staršev. Vse šolanje s kmetijsko visoko žolo na Dunaju vred je dovršil z odličnim uspehom, služil potem nekaj let na veleposestvib kneza Sch\varzenberga na Češkem, 1. 1908. je bil pa imenovan za kmetijskega potovalnega učitelja in nazadnje za namestnika deželnega kulturnega nadzornika v Trstu, kjer je služboval skoraj do konca vojne. Zaradi njegovih velikih strokovnih sposobnosti ga je naša nekdanja Kmetijska družba že 1. 1918. pridobila za svojo službo ter mu poverila mesto tajnika, ki ga je opravljal potem prav do 1. 1932., ko so ga sedanji družbini gospodarji e predčasno upokojitvijo odstranili a tega mesta, na katerem si je navzlic nestrpnim političnim prerivanjem v tej ustanovi pridobil i kot tajnik 1 kot urednik njenega glasila toliko zaslug za napredek nažega kmetijstva. Tako je tudi on občutil pest bivših mogotcev, kajti šele 1. 1936. je dobil zasluženo zadoščenje s tem, da je bil imenovan za ravnatelja banovineke kmeiijske šole v Sv. Juriiju ob j. ž., kjer z mladeniško neutrudljivostjo iu ljubeznijo do svoje stroke tako plodonosno doluje še danes. To je kratek okvir jubilantovega življenja, ki je pa napolnjen s skoraj nepreglednim podrobnim več kol tridesetletnim delom za napredek našega kmeta in kmoliijstva. še danee se z ljubeznijo sjioiiiiiijajo evojega nekdanjega potovalnega učitelja naši Kraževci, popolnoma je pa mogel svoje strokovne sposobnosti in svojo ljubezen do dela uveljaviti žele pri Kmetijski družbi, pri kateri ima pokazati skoraj na neizčrpno delo. Kdo bi mogel našteti njegova nt^tevilna strokovna predavanja križem Slovenije ter oceniti njegovo delo v neštetih strokovnih odborih in posvetovanjih, pni tem je pa še vedno našel čas, da n< samo več let vzorno urejeval tudi »Kmetovalca«, temveč tudi pisal vanj in še v razne druge slovensko in izven-slovonske liete stotine strokovnih Člankov. Tudi naš »Domoljub« ga prišteva že dolgo iet med svoje najmarljivejše strokovne sotrudnike, a tisoči naših bralcev med svoje najbolj uvaževane strokovne svetovalce. Zato se tudi »Domoljub« danes pridružuje- vsem, ki mu bodo čestitali ter mu zeleh še dolgo let plodonoenega življenja v blagor našega kmečkega ljudstva. & Vzhodni dan v Dobrepoljah ,. . prejeklo nedeljo 25. junija se je v Dobrepoljah obhajala lepa slovesnost »Vzhodni dan« Priredilo ga je Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v zvezi z dekliškimi Marijinimi družbami ribniške dekanije in bližnjih župnij šmarske in žužem-berške dekanije, da bi se spet med nami poživila misel za Vzhod in za potrebe naših razkropljenih bratov na jugoslovanskem jugu. Takoj zjutraj že je vladalo v Dobrepoljah slavnostno razpoloženje. Zastave in zastavice z zelenjem so v lahkem vetriču prijazno vabile. Kot je bilo napovedano, je bila ob 8 sv. maša z ljudskim petjem, med katero so dekleta v velikem številu pristopile k sv. obhajilu. Ob pol 10 se je vrstil sv. rožni venec, po namenu ACM. Ob 10 pa je stopil na lečo g. dekan bogoslovne fakultete in predsednik ACM g. dr. Andrej Snoj, ki je v prepričevalnih besedah naslikal nesrečo vzhodnega razkola in lepo pokazal na delo, ki edino more ustvariti toliko zaželjeno edinost. Med sv. maše je velika dobrepoljska župna cerkev odmevala v mogočnem petju. Znova se je izkazalo, kako more lepo ljudsko petje povzdigniti cerkveno slovesnost. Popoldne je prispel nov dotok družbarie. Malo pred 2 so jih svečano sprejeli in med petjem Marijinih pesmi krenili v cerkev. Najprej je bila ura molitve za Vzhod, nato pa so bile pete lita-nije MB z ljudskim petjem. Po končanem cerkvenem opravilu se je začelo zborovanje v novem Jakličevem domu. V nabito polni dvorani je otvoril zborovanje predsednik ACM dekan g. dr .Snoj s pozdravnim nagovorom. Za njim je povzel besedo ribniški de« kan g. Anton Skubic, ki je z njemu lastno mogočno in prijetno besedo lepo pokazal, kako časti Vzhod Marijo in kako naj nas prav Marija zopet povede k edinosti Vzhoda in Zapada na Petrovi skali. Nadalje je g. prof. Lenič nastopil z mirnim, a toplim govorom in navduševal dekleta, naj se zanimajo in naj pomagajo razkropljenim Slovencem po Srbiji. Z lastnimi rokami morejo marsikatero kapelico tam doli okrasiti in oskrbeti z najpotrebnejšim mašnim perilom. Domači župnik g. svetnik Anton Mrkun pa je na podlagi poročil iz Srbije podal pregled o položaju slovenskih deklet na našem jugu. Le preveč se blati njihova čast, premalo pa se poskrbi, da bi se jim olajšalo težko gmotno in socialno stanie. Da bo versko življenje Slovencev v tujini lepše, je treba delati za verski podvig v domovini. Ze med zborovanjem je prišel v dvorano burno pozdravljen naš prevzvišeni škof g. dr. Gre, gorij Rozman, ki je prihitel na to slovesnost s svojega vizitaeijskega potovanja, da ji da primeren poudarek. Spregovoril je na koncu Marijinim dekletom nekaj prav prisrčnih besedi. Med drugim je naglasil, da ko skrbimo za druge, sami sebe dvigamo, skrb za druge je skrb zase. Želel jim je, da bi nabrane misli, ponesle s seboj in jih presadile v življenje. iz raznih krajev Sp. Brnik. V petek, 16. t. m., je odšel v vej-nost starosta cerkljanske fare Janez Pavlič. Pokojni oče je bil ugleden in družaben mož. Ko je gospodaril na Pirhovi domačiji, je bil daleč na okoli znan in marsikateri se je k njemu zatekel po pameten nasvet, ki mu je pomagal iz zadrege. Bil je tudi veren katoličan, zato so se pri njegovi hiši verske dolžnosti točno izpolnjevale. Zadnja leta mu je pa odpovedal vid in onemoglost ga je za stalno priklenila na posteljo. Pa vseeno je oče rad kramljal in pripovedoval zanimive dogodke, ki jih je v 89 letih doživel. Imel je izredno dober; spomin, zato je marsikaj odnesel 8 seboj v grob. V njegovi hiši ni manjkalo dobrega žtiva, tudi naš »Domoljub« ga je že dolgo vrsto let redno obiskoval. Bog daj pokoj njegovi duši. Cerklje pri Kranju. Nepričakovano je smrt iztrgala mater Lenčkovi družini y Glinjah. Mati je bila stara okrog 50 let, zadela jo je možganska kap. Bila je dobra žena in mati. Želo potrti so jo vela neprestano t domačem kraiu. SLEPE MRAVLJE Neki raziskovalec Afrike poroča o zelo zanimivi vrsti mravelj, ki živijo v ozemlju Konga in Senegala. Ta žuželka ee brani izključno od mesa, ki si ga i&če s potovanjem iz kraja v kraj. Pri svojih potovanjih korakajo milijoni teh živali v redih, ki so kakšnih 5 era Široki. V kolonah ao rdečkaste »delavke«, ob straneh jih spremljajo veliki, temni »vojaki«, ki so oboroženi z dolgimi, žagam podobnimi čeljustmi S temi čeljustmi se živali zagrnejo globlje nego čeljusti vseh drugih žuželk. Z vsakim ugrizom^ si trgajo kose mesa iz živih žrtev. Žrtev pa jim postane vee, kar srečajo na svoji poti, čeprav bi bil to bolan slon, ki se jih ne more odkri-žati. Trije dnevi zadostujejo, da ga obglodajo do belih kosti. To nam poslane razumljivo, če zvemo, da so opazovali že armade teh mravelj, ki »o se pomikale v nepretrgani koloni do 16 dni in 16 noči skozi kakšen kraj. gata. »Saj bi rekla Andreju, naj kam gre, a nima nič prave volje. Naša dekleta pa tako nimajo nič drugega kakor pot pred seboj. Edino Ruparjeva bo blagovnica, a se tam smuče Vidmarjev.« Bolelo pa jo je srce. A tudi Rezko je bolelo, četudi se je France smukal okoli nje. XXIV. Tleti dopis in kaj je hotel doseči Vidmar po Polonci Vidmar je slonel s sklenjenimi pestmi na mizi, pri kateri je Brus pisal. Ne samo sonce in Fuša, ki je že globoko potisnila vodo v njegovi štirni, Se bolj ga je grelo vprašanje, kdo bo župan. Na grobu je že visoko zamahnil nad Rupar jem, kakor da se je razpihalo in oživelo staro sovraštvo. Da mu je poročil dekle, še ni mogel pozabiti, četudi se je sam poročil t drugo. Na tihem je stiskal pesti, da je Rupar storil nekaj za njegovim hrbtom, ko se ni mogel braniti Zdaj pa je prišel čas, kakor bi se vol sprijel z volom. Motili so ga golobi, ki so grulili na strehi, da je zaprl okno. Na dvorišču se je šopiril stari petelin. Pri pasji koči je bil mir; Čuvaja je France zagrebel v mejici za hišo ter položil nanj velik kamen, da ga ne bodo odkopale lisice. Nekaj mu je manjkalo, ker ni slišal laježa. Zaprl je okno ter zazrl na stezi staro Meto, ki je nesla vedro. »Ce bi mo -čalak je godrnjal, ko se je spomnil pastirja. »Samo sitnosti imam!« Zaprl je še vrata v vežo. Da diši po je-šprenju in solati. »Ce bi molčala, da bi bd flur!« Misli so se mu porajale, kakor bi bil spustil čebele. Pomolčal je, pogrkal in rekel; »Praviš, da ni modro. Kaj naj bi pa bilo modro? — Presnete muhe, kako so sitnel — Ali ni prav, da tudi svet izve? In kar je glavno: če bi hotel postati župan, bodo vsi kazali nanj. Meni pa Bazk ne ugaja in ta nam lahko še zmeša štreno. Rupar se je vrgel nanj kot klop. Se včeraj je bil pri njem. Ce pa zdaj Ruparja malo prevetrimo, bo Bazk vsaj videl, kdo more 8 takšnim županom. Ali smo napisali kaj neresnice? Nič! Zapisala sva, da se je župan Mlakar ponesrečil in da se je pri tem dogodil zelo žalosten dogodek, da je sosed kričal nad mrličem? Ali ni to res? In ali ni res psa ubili Sam se je pes, ne? Ubil ga je in kričal je vendar. In ali ni res, da je bil nekdo proti Stirnam? In ali ni res, da to zdaj zelo čutimol Ali ni suše? Povej! Kdo pa ima vode dovolj? Še moja Stirna, ki je med največjimi, bo čez štirinajst dni suha. Ko bo prazna, se bomo lahko vanjo hodili hladit. Ali je to res ali ne? Res! In samo to smo napisali. Tisto o drveh smo zamolčali, ker ni za časopis in bi začela oblast stikati ter bi nazadnje res država dala, le kar je dolžna in nič več. Vse drugo je res, krvavo res in naj ljudje bero!« »Samo zdaj so hitro hudi; vroče je, suša je, vzplam* te, kakor slama!« »Ali je res ali nik je udaril Vidmar po mizi. »Ce je res, je prav, da vzplamte. Zdaj je čas! Kar smo napisali, je res!« »Res pa je!« je uslužno kimal Brus. »Kaj pa, če bo to prav nasprotno vplivalo? Ce bi ljudje zamerili? Nič ne veste!« , _7., »Jaz že vem, kako ja to! Kar zapečati!« je vstal Vid« mar in osorno pogledal. Brus je zganil papir, prijel ovitek m naslov. Naslona uredništvo »Primorca*. / 6° »o ž, sinova in hčere v ponedeljekspremilina eadnji poti na cerkljansko pokopališče, - Smrt j« tudi pretrgala nit življenja Sajovicu Janezu na Ig. Brniku Pokojni je bil star 48 let in je zapustil I™ in 5 nedoraslih otročičev katere je izguba Sta težko prizadela. Bil je več let tud! naročnik »Domoljuba«. - Obema naj sveti večna luč, pro-ttabm nase sožalje. - Naša gasilska četa ,e v nedeljo obhajala 40 letnico obstoja m J« "j priliki razvila novo zastavo s sliko sv. Florijana na eni strani in državnim grbom na drugi strani. Prapor je blagoslovil domači g. župnik Gasilski geti k jubileju čestitamo in želimo, naj Se vnaprej nadaljuje svoje delo iz ljubezni do trpečega bližjega - Prosvetno društvo je z lepo akademijo y nedeljo, 25. t. m., proslavilo Vidovdan. I Vojnik pri Celja. Tabor celjskega Fantovskega ®dseka in Dekliškega krožka v Vojniku je napravil na vse mogočen vtis. Čeravno je nekoliko nagajalo vreme, vendar so se člani in članice celj-fkeca okrožja, kakor tudi gosti sosednih okrožij odzvali polnoštevilno. Razveseljiv je bil še posebno številen nastop domačih članov in članic. Domača orodna vrsta članov pa je bila deležna odobravanja, ki ga je tudi v resnici zaslužila. Naša mladinska organizacija je v polnem razmahu in stoji danes posebej še v Vojniku na zavidljivi vi-iini. Vendar gre še v večjem poletu naprej: Maribor kliče I Vojnik pri Celju. Običajni letni kramarski in livinski Urhov sejem bo v Vojniku v torek, dne i. julija. Kupci in prodajalci, pridite! »Dolenjske Benetke«. Cas košnje jo tu, pa fcosci ne vriskajo ob Krki. Letos naši travnik! ne bodo dali sena, ampak le umazano stetjo. Tudi žita kose, da bo za najnujnejšo prehrano živine. Pretili bi oblast za veterinarsko nadzorstvo živine v poplavljenih vaseh. Priporočanja vredno bt bilo tudi, da bi se prizadetim delila brezplačna zdravila za živino. Naj bi se oblasti resno zavzele za le potrebne med najbolj potrebnimi. — V Fantovskem odseku se vneto pripravljamo in vadimo z» tabor v Novem mestu in za akademijo, ki bo prt nas. — Sadje nam edino obeta lep pridelek, po-Bebno slive. To bo jeseni spet žganja in vsega, kar je b tem v zvezi. Dralgoše. Katoliško prosvetno društvo priredi Nr nedeljo, 9. julija, veliko tombolo z vrtno veselico. Pri prireditvi bo sodelovala godba iz Selu. Preskrbljeno bo za raznovrstno postrežbo. Dobitki bodo lepi in bogati: 2 šivalna stroja, 6 koles, vreča Založil! smo krasno sliko sv. očeta PIJA XII., izdelano po originalni fotografiji v bakrotisku. Velikost je 34X45 cm. « robom 3?X50 cm. Po osebnosti, ki jo predstavlja in po svoji umetniški izdelavi bo slika zelo lep okras v stanovanju in društvenih prostorih —■ Priporočamo jo posebno župnim uradom, verskim organizacijam ln prosvetnim društveni; prav tako pa tudi posamezniku, ki čuti in živi s Cerkvijo, —j Cea* sliki je mm dla 15 — moka, blago «a obleko, stenska tn žepna ura ln še 100 manjših, pa vrednih dobitof. Tablice so po A din. StudeBee pri Ssvotrf. Minuli četrtek nas j® zadel« strašna vremenska nesreča. Usuta ss je strašna ploha a točo. Lito je kot iz škafa. Posebno so prizadete vas! Sv. Primož, Dedna gora, Hubai-nica in tmpolje. Pri Sv. Primožu j0 strela veSt udarila v cerkev in jo precej poškodovala Voda je odnesla mnogo rodovitne zemlje. ftkot) " J JT lika. pomoč nujuo potrebna, ~ Mjn„i„ „ nas obiskali zagrebški Slovenci pod^ods vom duhovnikov Med sv. mašo so nad vse lepo pr, pevah zagrebški Slovenci. Želeli bi, da bi nas L večkrat obiskati. 3 "" Vrsdene pri Horjul« v nedeljo 25. junija f« nenadoma preminula g. Marija Logar roj. Rožnik p. d. Kmetova niauia, posestnica iz Vrzdenca pri Horjulu. Na poti k jutranji maši jo je zadela srčna kap ter je izdihnila v naročju svojega sina in hčere. Bila je odločno katoliška žena ter dobra in skrbna mati svojim otrokom. Med vojsko je veliko trpela od soldateske. Doživela je lejK) starost 79 ldt. Naj počiva v miru. Skaručna, Pri sv. Luciji na Skaručni bodo v nedeljo. 2. julija blagoslovljene nove cerkvena orgle. Blagoslovil j.ih bo naš gospod dekan, kanonik Rihar, ki bo imel ob 10 sv. mašo, pri kateri bo igra! na orgle msgr. Premrl, ravnatelj kora iž Ljubljane. — Častilci sv. Lucije, priprošnjice zdravja na očeh, sosedje in okoličani k udeležbi iskreno vabljeni I Kranjska gora. V nedeljo, dne 9. julija 1939, bo v Kranjski gori odkritje spominske plošče indijanskemu misijonarju, doma iz župnije Kranjska gora, Lovrencu Lavtižarju. Sjx>red, v soboto, 8. julija, ob pol 8 zvečer govor »Slovenski misijonarju in blagoslov v župni cerkvi. Prilika za sv. spoved. V nedeljo, 9. julija, ob po! 6 sv. maša, sv. obhajilo in govor »Naša misijonska dolžnost«. Sv. maša. Prilika za sv. spoved. Ob 10 sv. maša in slavnostni govor prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rožmana, nato odkritje in blagoslovitev sjiominske plošče v župni cerkva. Ob 4 popoldne odkritje in blagoslovitev spominske plošče na rojstni hiši v Sredtvjera vrhu št. 10. Pri cerkvenih opravilih bo darovanje v misijonske namene. n Se nekaj naših inpuretev je, ki zim še na-znauiila sprememb o letnih sejmih v svojih občinah uredništvu »Družinske prati ke-t v Ljubljani. Vabimo vse, naj to store vsaj v prihodnjih dneh, ker je pravilni sejmeki zaznamek v naših koledarjih velike važnosti za občino in občinstvo. Cenjeni bravci »Domoljuba« opozorite na to občinska tajnike t Jeiics. Vse Ježensk® katoliške organizacij« bodo v nedeljo 9. julija t t. na slovonen način proslavile 30 letnico, odkar je bilo na ležicl usta- 26 J »Vse zaMoojt« je dejal. »Pustite me v miru t...« Iz te sobe je vodil ozek hodnik do njegove. Ka tem hodniku je pri stopnicah, po katerih se |e šlo v stanovanja gospodičen, zastopila pot malemu vitezu Baša. »Naj te Bog potolaži, gospod, to spremeni Kržiši srce!« je zaklicala z glasom, ki je drhtel »d ftolz. On j« še! mimo nje, n! je no pogledal ne Irekel besedice. Naglo pa ga je zgrabil blazen »rd, bridkoet mu je narasla v prsih; obrnil se je torej in obstal pred nedolžno Bašo » spremenjenim obrazom, polnim porogljivosti: »Obljubi, gospodična, Ketlingu roko,« Je rekel hripavo, »zaljubi se vanj, potem pa mu poteptaj In raztrgaj srce in pojdi v samostan!« ,, »Gospod Mihael!« je zaklicala Baša osupla. »PostrezI si, okusi poljube, potem pa pojdi pokoro delat!... Da bi vas strela!...« To je bilo za Bašo preveč. Edino Bog le ■videl, koliko samozatajevanja je bilo v želji, ki jo je izrekla Volodijovakemu, naj bi Bog spremenil Kržiši srce — in za to jo je zadela nezaslišana obdolžitev, zasmeh in zasramovanje prav v trenutku, ko bi bila rada dala kri za to, da bi nehvaležneža potolažila. Zato se ji je pri tej priči kakor plamen nagla dušica razburila, lica so ji vzplaattela, rožnate noanice so se ji razprte, in ne da b! količkaj pomislila, je zaklicala, potresa joč » plavim čopoin: »Vedi, gospod, da za Ketlinga Jat ne grem fr samostani« Po teh besedah Je skočila na stopnice tn Izginila vilezu izpred oči. On pa je obstal kakor kamenit steber, potem pa st je začel o&i meti kakor človek, ki se budi f* »panja. 6» V tem mu je zavrela kri, zgrabil je za sabljo tn kriknil s strašnim glasom: >Gor}e izdajici!« In četrt uro pozneje Je dirja! proti Varšavi, "da mu je veter vel okoli ušes, da »o prstene grude kupoma letele izpod kopit njegovega konja- XIX. Zagledali ao ga, ko je odhajal, oba stolnikova in tudi gosjiod Zagloba, in nemir je objel srca vseh; zato so so i očmi vpraševali, kaj se je zgodilo in kam jaha. »Veliki Bogi« je snkliealti gospa stoliiiicova, »S® na Divje poljane odide in nikoli več ga n» bom videla v življenju!« »Ali p« v samostan in ee tam r.apre po zgledu one norice!« je rekel obupno gospod Zagloba. »Tu je treba posvetovanja t« je dodal stolnih. V tem eo »e odprla vrata in kakor vihia planila v sobo Baša, Razburjena In bleda ei ja e preti zatiskala oči, bila hkrati z nogami sredi sobe ob tla kakor majhen otrok in začela piskatt: »Pomagajte, rešite! Gospod Mihael je odšel, da ubije Ketlinga! Kdor v Boga veruje, naj leti za njim, da ga zadrži! .loj, joj!« »Kaj tt je, dekle?« je zaklical Zagloba in jo prijel za roko. »Joj, gospod Mihael ubije Ketlinga! Zaradi mene se prelije kri in Kržiša umre, vse zaradi mene!« »Govori!« je kriknil Zagloba in jo stresal. »Odkod veš to? Zakaj zaradi tebe?« »Ker sem mu v jezi povedala, da se ona dva ljubita in da gre Kržiša zaradi Ketlinga v samostan. Kdor v Boga veruje, naj leti in ga sadržit Pojdi, gospod, čimprej, pojdite vsi, pojdimo vsi!« • Gospod Zagloba, M v takih primerih ni bil vajen tratiti Saša, je skočil na dvorišče tln ukazal takoj za preči kočijo. Gospa stolnikova je hotela BaSo izpraševati o čudni novici, zakaj doslej še slutila ni, da jo med Kržišo in Ketlingom kakšna Jjubepzen. A Baša je planila za gospodom Zaglobo, da bi parila na vpreganje. Pomagala Je spraviti konje is hleva tn jih pripeti k ojesu, naposled je na kozlu z golo glavo zapeljala kočijo pred hodnik, na katerem »ta oba moža že oblečena čakala. »Pojdi doti t« ji je rekel Zagloba. •• | »Ne pojdeir.«. »Pojdi doli, ti pravim!« »Ne pojdem! Sedita, če hočeta, če pa ne, se odpetjem sama!« S temi besedami ja zgrabi!« ta vajeti; ko sta moža videla, da bi dekličin odpor lahko povzročil znatno izgubo časa, sta nehala pozi v a4 i jo, da bi šla doli. Medtem je pribite! voznik * bičem, gospa stolnikova pa je mogla prinesti Baši »o kožušček in Sepioo, zakaj dan je bil hladen. Potem so s« odpeljali. . Baša je ostala na kozlu. Gospccl Zagloba, ki Bi se bil rad z njo porazgovoril, jo je pozval, da bi so presedla na prednji sedež, pa tudi tega ni hotela storiti, morda iz strahu, da je ne bt ozmerjali. Zato je moral spraševati oddaleč, on« pa mu je odgovarjala, ne da bi glavo okrenila. »Kako pa ti to veš,« je rekel, »kar si o onih dveh povedala Mihaelu?« »Jaz vse vem!« »j »Ali ti je Kržiša kaj povedala?« 15 »Kržtša ml ni pravila nič.« '*] »A11 morda Škot?« »Ne, ampak jar. vem, da on zaradi toga odhaja na Angleško. Vse je speljal na led razen mene« »Čudna etvar,« je rekel Zagloba. Baša pa: »To je tvoj« deta, go«pod; nI Ju bilo trebi »pravi iati skupaj.« »Sedi tam tiho in «0 ne vtikaj v nerodne stvari!« Je odvrnil Zagloba, M ga je najbolj zbodM to, da ga je pred stotnikom latiževsklm zadel ta očitek, Slovensko katoliške izobraževalno društvo. K tej Prireditvi, » katero Je združena tudi blagoslovi-,L skupne«« društvenega in fantovskega prapora ter javni telovadni nastop. Kranj. 1'rosvetno društvo v 6marfnem pri Kranju priredi v nedeljo, dne 0. julija zvečer Davorin Petančičevo »Naša apostola*, farno igro ,)«d milim nebom. Igra bo uprizorjena na igrišču w Smartinskim domouj tUi farne cerkve e pričet-kom ob 8 zveče' Boh. Bistrica. V zadnjem času sla se poročila Hva zavedna naša fanta Miklavž Sodja in Alojzij Slufck. Bog jima daj v novem slanu obilo »reče. Kakor ee čuje. se fantje in dekleta prav vneto pripravljajo za mariborski tabor, udeležilo ee bo tabora kar 27 članov in članic. fit. Jernej. Umrl je 26. junija Škedelj Jože, posestnik z Vrhove, 79 let star. Kot zaveden katoličan »o je pokazal povsod. Bil je uelanovnik Hranilnice in posojilnice v št. Jerneju. Naročen je bil na Domoljuba od začetka. Naj počiva v miru t Mekinje. V nedeljo 2. julija bo posvečen v mašnika g. Melhijor Golob p. d. Blažkov z Brezij. Popoldne ta dan pride v svojo rojstno župnijo, ki mu bo priredila ob 3 pred župno cerkvijo kar na ilepši sprejem. Nova maša pa bo teden kasneje 9. julija ob 9, ob kateri priliki bo iinel slavnostni govor g. dr. V. Fajdiga. Ob 4 popoldne pa bodo slovesne večernice. Gospodu novomašniku obilo sreče v vzvišenem stanu, ki si ga je izbrali Kaka pri Krškem. Na Alojzijev dan smo Imeli pri nas slovesnost prvega sv. obhajila. Dočim je bilo do sedaj to redno na nedeljo oziroma praznik, je letos bila siavnost na dan mladinskega zavetnika sv. Alojzija. —- Preteklo nedeljo je naša šola priredila razstavo rožnih in risarskih del ter s tem dala priliko videti, kaj vse so v minulem Šolskem letu izvrši!« marljive mlade roke. Trstcnik. Ono nedeljo je bila na Trsteniku slovesnost, kakršne pri. nas še ni bilo. Dve leti stara gasilska četa je kupila in dala slovesno blagosloviti novo motorno brizgalno. Blagoslovitev je izvršil g. kaplan Vovk iz Kranja. Bled. V nedeljo 2 julija bo v Prosvetnem domu na Bledu gostovalo Narodno gledališče iz Ljubljane. Predvajali bodo. Bevkovo dramo iz današnjega družinskega življenja »Partija šaha«, ki so jo z velikim uspehom že, izvajali v.ljubljanskem in mariborskem narodnem gledaliflču.- Vabimo prijatelje lepe igre k udeležbi. Začne se ob pol 9 zvečer. matica katoliškega prosvetnega dela NAZNANILA Sprejem t 1. razred drž. učitelj. Šolo T Ljubljani V prihodnjem šolskem lerfu 1939/40 bo sprejetij v I. razred drž. učiteljske šole v Ljubljani 80 učencev in 40 učenk. Sprejemali se bodo gimnazijci z niZjirn tečajnim izpitom in oni učenci z meščanskih Sol, ki so opravili završni izpit s prav dobrim ali odličnim uspehom. Predpisana starost do 17 let, t, j. oni. ki so rojeni še 1. 1022. Um pa, ki so rojeni 1, 1921, morajo takoj prositi prosvetni oddelek kr. banslte uprave za spregled starosti. — Prošnje (10 din kolek) za sprejem v I. razred je treba vložiti po pošti ali osebno pri ravnateljstvu do 15. avgusta. Na prošnjo naj vsi prosilci napišejo tudi poklic in točen naslov (bivališče) staršev z navedbo okraja. Prošnji priložite: 1. izpričevalo o nižjem tečajnem oziroma za-vršnem izpitu, in 2. krstni list. Oni učenci, ki 60 rojeni 1. 1921, tudi dovoljenje kr. banske uprave o spregledu starosti. — Vsi učenci, ki se bodo prijavili, naj se 28. avgusta ob pol 8 žglasijo na učiteljski šoli, na kar bodo na šolski polikliniki (Aškerčeva ulica, nasproti Srednje tehnične šole) zdravniško pregledani. Po zdravniškem pregledu gredo ^učenci v šolo, kjer bo izpit iz petja. Učenci z meščanskih šol delajo nato če izpit iz slovenščine (pismeno in ustno in matematike (ustno). Razpored zdravniškega pregleda in izpitov bo 28. avgusta zjutraj objavljen na oglasni deski v veži drž. učiteljske šole v Ljubljani. Banovinska kmetijska šola v Sv. Juriju ob j. i. prične 15. septembra novo šolsko leto 1939-40, ki bo trajalo 11 in pol meseca, končalo torej 31. avgusta 1910. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusla vposlati na upravo šole. Prošnji, opremljen' z 10 din banovioskim kolkom, je priložili: krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev, z banovin-ekim kolkom 4 din, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo, ter. izjavo, da bp njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože, uradno .potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi-navesti točen naslov iin zadnjo, po&to. — Prosilci morajo bitf telesno ia duševno-zdravi, dovolj razviti, najmanj.*25 let- stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svoji prošnji se mo- rajo zavezali, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podredil zavodovim predpisom. — Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. rbovalnii!a znaža 100—300 din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnfni 300 din prispeva kralj, banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi okrajni kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpore. — Sprejeti bodo v prvi vrsli kmetski sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. — Uprava. RADIO LJUBLJANA od 29. junija do 6. julija 1939. ^ Četrtek, 29. junija: 9: Napovedi. 9.30: Prenos cerkvene glasbe. 10.20: Verski govor. 10.40: Plošče. 11: Iz opernega carstva. 12.30: Plošče. 13.20: Salonski trio. 17: Vnovčevalne zadruge — izboljšanje poljedelstva. 17.30: Godba. 18.30: Plošče. 20: V razvedrilo. 21.15: Klavirski koncert. 22.15: Pesmi iz zvočnih filmov. — Petek, 30. junija: 18: Ženska ura. 18.20: Plošče. 18.40: Prodajanje je umetnost. 19.30: Pomen kongresa za gasilsko vodstvo. 20: Komorni trio. 20.45: Plošče. 21.15: Samospevi. 22.20: Angleške plošče. 22.50: Espe-rantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. — Sobota, 1. julija: 17: Otroška ura. 17.50: Pregled sporeda. 18: Radijski orkester. 18.40: Stari slovenski ljudski plesi. 19.30: Beseda o kongresu Kristusa Kralja. 20: O zunanji politiki. 20.30: Pi-san večer. 22.15: Radijski orkester. —■ Nedelja,' 2. julija: 8: Kvintet iz Maribora. 11.30: Koncert Radijskega orkestra. 13.20: šramel »Štirje fantje«. 17: Kmetijska ura. 17.30: Vesel domač koncerta 20: Korošci pojo. 20.80: Operetni napevi. 22.15: Plošče. — Ponedeljek, 8. julija: 19.30: Zanimivosti. 20: Plošče. 20.10: Mesečni slovstveni pregled. 20.30» Koncert Radijskega orkestra. .21.16: Solistični koncert. 22.15: Radijski orkester. — Torek, 4. julija! 19.30: Deset minut zabave. 20: A. Dvorak: Slovanska rapsodija. 20.10: Zažgimo Ciril Metodov kresi 20.30: Operni spevi in napevi. -22.15: Mat. lenškov . tr io. — Sreda, 5. julija: 18.30: Mladinska ura. 18.45: Plošče. 19:-Napovedi, poročila. 19.80» Prirodopigni-kotiček. 20: Plošče. 20J0: Kulturne) in prosvetne razmere v Slovenski Krajini. 29.30J Koncert zbora »Ljubljanski Zvone 21.15: Tamlbu-raški orkester. 22.15: Plošče. ... .. . Zalo je čez trenutek ša dodal: »Jaz sem koga «kupaj spravljal, jaz snubil? Lej nol Všeč 60 mi take domneve!« »Aha, ali morda ne'?« je odgovorilo dekle. Jn vozili ,go se naprej molče. Gospod Zagloba se. vendar ni mogel ubraniti misli, da ima Baša prav in da je vsega, kar se zgodilo, v veliki meri kriv on. Ta misel ga_ je ne malo grizla in ker se je poleg tega kočija strahovito tresla, se je lotila starega šlahčiča Že skrajno slaba volja in ni si prizanašal z očitki. »Cisto prav bi bilo,« si je mislil, »ko bi mi Volodijovski in Ketling skupaj odrezala ušesa. Zeniti koga proli njegovi volji, je prav isto, kakor če bi mu ukazal, naj jaha na konju z obrazom proti repu. Prav ima ta muha! Ce se ona dva tam spoprimeta, pade Ketlingova kri name! Za to torej sem ee na starost lotil spletki Fej, za vraga 1 Se mene eo naposled skoraj na led. speljali; saj sem komaj slutil, zakaj hoče Ketling cez morje, ona kavka pa v eanioslan. Medtem pa je hajduček, kakor ee kaže, že davno prišel ,V6em do dna...« Tu ee je gospod Zagloba zamislil in čez trenutek zamrmral: »Tičica ti jo to, no deklič! Mihael ei je pri raku oči 6po«odil, da ti takole zavrže za ono milo Jero.« Medtem eo 'doepeli v mesto, aH tukaj eo se Bele začele težave, ker nihče , od njih ni vedel, "e kje biva. sedaj Ketliijg, ne kam je mogel kreniti Volodijovski; iskati ju pa v taki množici »judi b! ee reklo iskati zrno v korcu maka. Najprej eo torej š!i na dvor velikega hetmana Tam »o jim povedali, da je Ketling to jutro nameraval •'»stopili svoje prekmorsko potovanje, Volodijovski pa da je prišel in povpraševal po njem, B kam ee je sedaj obrnil, nI nihče vedel. Domno-"»•tfi so, da. j« morda odšel k praporom, ki eo stali polju za mestom. Gospod Zagloba Je ukazal kreni H K taboru, 1» tudi tam ni bilo mogoče kaj poizvedel!. Obšli eo še vse krčme v Dolgi ulici, bili v Pragi, vse zaman. Medtem ee je storila noč in ker na prenočišče niti misliti ni bilo, «o ee morali vrniti domov. Vračali so ee potrti, Baša je po malem jokala, pobožni etolnik je molil večerno molitev, Zagloba pa je bil v resnici nemiren. Vendar je skušal potolažiti sebe in družbo. »Ila, mi snto v skrbeh,« je rekel, »a Miha©! je morda že doma!« »Ali pa posekan!« je rekla BaSa." In začela se je zvijati na sedežu in ponavljati e Solzami v očeh: »Odrežite mi jezik! Moja krivda, moja krivda! O Jezus, eaj še ziiorim!« Zagloba pa: ,., '.' ' .. »Bodi tiho. dekle, n! tvoja krivda in vedi, da če je kdo posekan, ni Mihael tisti!« »Meni je pa tudi onega žal! Lepo emo mu poplačal njegovo gostoljubnost, nič ni reči. O Bog, ° ^Resnica!« > stim podpisom. 45801-2204 Sa tep® dneve a»Jtees»JS tn najudotesej« otroški fieveljad s gumija« tira podplatom. Otro-' m Cfu 12.— in 15.—. feniUtS XHu 19.—. moiki Ota 25.—. " 9387-2263 GospmJa dobro" prit to js Jo k novi obleki ti liai fevfil teg» aSI afeyg» ptoUt^f^^- 3985-15174 Okusno kremni JteteJjSM ta finega belega maja s usnjenimi podplati ta aisko pet«. Ide» •^-»J?^ pototaa J8«5J» 403P1-7063 Otroška sandnle Is močnega platna s ppožaisj podplatom Is Kapoafeo. ^9337-262« Gospodom B dobrim skvou najMJ pristopijo fc potenj oblaki ti čevlji is befeg® »U »}, 'Vega ptaia* fccnUnInae« J tekom.' i «695-0019 Noga si bost« najboljšo edpo* čili v trii tehkSh čevljih I* fine« gm angtefciga platna v korabS« ttacm bele in rieče terra, ' ^ssess^m^ 5»81-448«4 Pf ®t*»«ka opoglbUiva ub-s okraskom bi zaponk^ Pridnim otrctam m pjfctje. 8089-44674 fMoffid lahki nb&l fev^ na '»offlij hdebal Is finega usnje;' okrnieni t lulmttcgmg. iti mah. ;DwvriMO kejtl fietoltfki m polletja is flaega asnja v^snodfo-tee« (UMMVMUI a nwijen!a p^pfetom in peto.'/ SAB&A3? ' Praktične i« S «ne&Mt aogsvi- JL fM ROHpotStMB tes. poletje. £*4>U» podvez? «er Imajo zgo. raj vpleteno •» 1W895-5187 čevHJSkJ EšJeSaiU h fi-*«*» rfefesa OSfttas s olrfo Pota. BAVJM^l SteasSa f imogjv vičke (s ffceg« »Maho« bafs\ y rasa® oktuttlh baireali