Poštnina platana v gotovini- SKOVIK LETO I. LJUBLJANA, DNE 24. MARCA 1928. ŠTEV. 5. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18. — Ček. račun št. 10.995. PO SOLSKIH NEUSPEHIH «V' šoli. res [nismo uspelezato pa so naši uspehi pri kavalirjih toliko večji ...» 65 OKROGLA Napisal Gašper Slana. Prečudne včasi se stvari godijo, ne mine pusto teden nam nikdar. Seve, kdor svetu rekel je ,adijo‘. ko oni čudni Krajnar miljonar in kdor se stiska v celici Glavnjače, ne ve, da zunaj v svetu je drugače, da nas planet se suče, suče, suče, kot so že včasih rekle umne buče. To bila vam v nedeljo je parada na Taboru, da tega še nikdar, za tisoče politična naslada, ko s Stipo je robantil Svetozar. Zdaj po Sloveniji se širi glas, da je le KDK za nas... Glej, v lepi slogi s Svetozarjem S tipa reakciji rogove pipa; korupcijo s koruzo je za gladne prav čvrsto sunil v grdo žrelo, da koj je ob koritu zašumelo, besede čule so se gadne! Zdaj odločilen že prihaja boj za mere vsem pravilne, prečanom do sedaj krivične. «Uspeh bo tvoj in mojp se s Svetozarjem Stipa razgovarja, «ko bo zasvetila nam nova zarja.» Zares prehude, bratje, so krivice, še ledik-stan bo zdaj zaničevan, izbrati bomo morali ženice, sicer boš, bratec, z davki kaznovan. Lahko se vesele samo device, ženitev zdaj bo hitro šla od rok: Kdor ne izbere zakonske družice, kdor ne pridela ducata otrok, s pokoro bridko bo obdarovan: bo plačal fronke za svoj ledik-stan. Pomlad prihaja... Tjakaj v Tivoli - drugam zaljubljenci ne najdejo nikamor - tja gori bodo parčki romali in v srca jim bo pšice streljal Amor ... Na starem drevju in v grmičju gostem gojili bodo ptički mladi rod... Ljubezen pač najlepša je na prostem: svobodno pleteš gnezda vsepovsod... No, koncem koncev: boljša kot lizol in samokres in vrv je ljuba ženka, posebno če moderna je dovolj, polgola, vitkostasa kot žveplenka. Le brez skrbi jo vzemi! Stroški mali se v aržetu ne bodo ti poznali; ne je, ne pije, da je le za šminko in za obleko metra četrtinko... Pomlad se bliža! Trdoglavi samci bodimo enkrat malo dobre volje! Nas pozni bodo hvalili zanamci, ko bo v deželi zopet bolje, bolje. V ostalem, moja je tolažba znana: kaj lepšega bo drugič spisal Slana. LJUBLJANSKI SAMOMORI. _/\ «Kaj ni to .grozno, gospod, da si v Ljub¬ ljani ljudje tako jemljejo življenje? Prav nič bi se ne čudila, če bi se lepega jutra zbudila in se videla tudi sama na vrvi ...» D. Nezadovoljen berač. Prosjak Urban je dobil pri gospodinji Urši par čevljev v' dar in odšel. Čez več minut se je Urban znova pojavil pred Uršo in menil: «ZmotiIi ste se in ste mi dali dva leva čevlja. Zdaj bi prosil še za dva desna ...» Lazarjevo oživljenje. Pastor v neki nemški vasi si je pri¬ hranil precejšnjo' vsoto denarja. Sklenil je, shraniti ga nekje, toda mož je bil čudak: hranilnicam ni zaupal, poisoditi ga ni hotel nikomur, v župnišču pa ni bil varen pred tatovi. Premišljal je in prišel na srečno misel. Denar je spravil v neko omarico v cerkvi in dal na vrata napi¬ sati: «Lazar prebiva v tem prostoru.» Nesreča je hotela, da je zaklad izvohal pretkan tat, ki je pograbil denar, odstra¬ nil napis ter napisal čez omaro: «Lazar je oživljen in se je poslovil • ■.» 66 GOSPODARJI NOTRANJEGA MINISTRSTVA. Notranji minister dr. Korošec: «Moji volila tam v Sloveniji godrnjajo zaradi za¬ postavljanja Slovenije .» Radikalski uradnik v ministrstvu: « Gospod, nikar se ne igrajte z našo naklonjenostjo /» BLAMIRAL SE JE Zgodilo se je nedavno', da je v neki gostilni ponudil prodajalec razglednic Branku Glavinu v nakup serijo pikantnih kart, med! katerimi 1 je Branko ves pre¬ senečen našel tudi sliko, ki je predstav¬ ljala prizor ob Savi za časa kopalne se- zije in katere glavna oseba je bila — nje¬ gova žena v družbi z neznanim moškim, ki je prav nežno! objemal njego!vo! boljšo polovico. Oba sta bila seveda v kopal¬ nih oblekah. ' Neznanec je kazal na sliki hrbet in skrajno razburjeni Branko se je zastonj prizadeval, da bi razkrinkal lopova, ki zapeljuje njegovol ženoi. Ves divji je s karto v roki planil Bran¬ ko na ulico in domov, kjer je ženi vrgel razglednico v obraz, češ: «Tu imaš do¬ kument svoje sramote, nesrečnica!* Žena, videvši sliko, je omedlela spri¬ čo divjega navala moževega. Ko' so od¬ nesli nesrečnico na posteljo, je Branko zopet pobral razglednico! ter tuhtal in tuhtal, da bi [ razkrinkal nesrarnnika in obračunal z njim, kakor se to' spodobi. V tem se je približala Branku služ¬ kinja Katra in tej je še vedno! razburjeni Branko pokazal sliko, češ: «Glejte, kak¬ šna je moja žena! Kaj pravite, kdo je ta zapeljivec?* «Ej, naj ne zamirja milostivi gspud, sej soi to oni sami. So mogl bit že prov dobre vole, de tku IpU v objemu držeja miloistivo ...» D. 67 NJEGOVA IN NJENA LJUBEZEN. On: «Zapestnica na vaši roki je brez konca in prav tako brezkončna je moja lju¬ bezen do vas.» Ona: «Žal, da je zapestnica tudi brez začetka in s tega stališča predstavlja sim¬ bol moje ljubezni do vas ...» Razumljivo. Prvii svat: «Zakaj pa godba baš sedaj igra tako slovesno ?» Drugi svat: «Ker se tam v stranski sobi izplačuje ženinu dota...» Z dežja pod kap. Gospod: «Strašno nerodnost sem na¬ pravil. Rekel sem nekemu gospodu, da mora biti gostitelj prav neroden dolgoi- časnež, in glejte, bil je to sam gostitelj, s katerim sem govoril.* Dama: «A tako 1 , z mojim možem ste . govorili?* V dobi stanovanjske bede. On: «Če ne bo šlo) drugače, bova sta¬ novala kar pri tvojih starših.* Ona: «NemOgoče, Dušan! Moji starši stanujejo še pri svojih starših ...» Poravnajte naročnino! Ni nam prijetno 1 , da moramo posamez¬ ne naročnike neprestano' opominjati, naj poravnajo naročnino. Kakor je treba pla¬ čati vsako drugo blago, tako je treba tudi časopis katerega tisk stane ogro¬ men denar, če boš kot trgovec dajal blago le na vero in ti bodo po! cele me¬ sece odlašali s plačilom, ne bos daleč prišel s svojim podjetjem. Prav tako! bi bilo na primer z delavcem, kateremu bi plačilo miezde odlašali recimo kar za pol leta. Sicer pa menda ni treba tega niko,- mur razlagati. Mi ponovno apeliramo na čast in po¬ štenost posameznih zaoistankarjev-na- ročnikov, da takoj store svojo dblžnost. Kdor je poštenjak, se ne bo potuhnil v ozadje in čakal, dia bi mu list na kak način ostal neplačan. Malenkostna je vsota, ki joi je treba odšteti za naroč¬ nino, in se res nikotnur ne izplača, no¬ siti slabega slovesa, da ga imamo zapi¬ sanega v «črnih bukvah*. Poštenost nad vse! Naročniki, ki bi katere številke našega lista ne dobili, naj se takoj javijo 1 , da jim nadoknadimo izgubljeno številko. Žal, se tudi Oj naših poštnih razmerah ne mo¬ remo izreči baš pohvalno. Dobili smo že celo vrsto! pritožb, da naročniki niso pre¬ jeli lista, dasi smo jim ga mi poslali. Kje ti izvodi izginejo 1 , ne moremo ugotoviti. Seveda izginejo največkrat izvodi, ki gredh izven Slovenije na jug. Več o tem goVotiti, se ne . izplača, ker klica vpijo¬ čega v puščavi ne čuje nihče. Naše prijatelje in prijateljice, ki se jim je «Skovir» že priljubil, prijazno pro¬ simo, naj priporoče naš list svojim prija¬ teljem in znancem. Naročnina je sedaj za 25 odstotkov nižja (15 Din četrtletno). Razen tega izjemoma nudimo vsem, ki se sedaj naroče na list in plačajo! takoj vsaj četrtletno naročnino, prve tri šte-' Vilke vsako le po 2 Din. Požurite se, dokler je teh številk še kaj v zalogi! Kdor je izgubil položnico, dobi drugo za nekaj par na pošti in vpiše nanjo našo številko 10.995. Uprava «S k o v i r j a». 68 Pismo iz Berlina Napisala Ita Rina. Ne boto Vas zabavala z niikako za¬ okroženo zgodbo s krepko poento, ka¬ kor delate to Vi v «Skolvirjevi» kovač¬ nici, nego! Vam hočem' samo povedati 1 , da sem 1 jaz pri vsej zadevi tisti del, ki rad bere in se še rajši smeji. Zapišite me samo med svoje zveste čitateljicel Za moje filme se Vi pri «SkoVirju», ki obračate ali skušate obrniti vse na glavo, d'a bi izzvali čim večje salve smeha ali vsaj dobro voljo, ne boste za¬ nimali. Povem Vam le, da je pri film¬ skem opravilu treba mnogo časa in tru¬ da; zato tudi motam redho 1 vsak ddn zgodaj vstati in iti zgodaj spat. Tol se pravi, da živim: prav solidno! življenje. Mislim, da ste Vi v Ljubljani proslav¬ ljali pusta mnogo bolj po predpisih kakor jaz, ki sem se za letos skregala s prin¬ cem Karnevalota, oziroma z bOgoim Ku¬ rentom, da se izrazim bolj po 1 naše'. Ves predpust nisem skoro nič plesala. Nikar ne mislite, da se filmski igralci in igralke tako silnd lepo zabavajo^, kakor to naj- brže lebdi vi Vaših predstavah, kadar citate tiste zgodbice iz Moll.v\vooda in okrolg njega. Maškare smo se šli, prav pogostokrat, a ne za šalo, nego prav zares. Čitala sem v Vašem listu, da ste si vzeli za tarčo svojih šal tudi mojega ljubljanskega Bobbyja. Nanj sem že sikoroi pozabila. Tu v Berlinu imam sedaj' že dugega, prav enakega, če mislite, da na račun siromaka še lahko skujete kako izdatno! šalo, le kar dajte. Četveronožnik ne bol prav nič protestiral, kar bi morda storil kak dvonožnik, če bi mu dali pod nos preveč papricirano satiro. Vem, Ljubljana bi nudila mnogo gradiva za satiro, a se bojite zamere. Težavna je ta stvar z zamero, zelo težavna. Na mene le ne pozabite in mi redno pošiljajte «Sk'oVirja», da bom poslušala njegovo skovikanje in imela svojo, za¬ bavo, kakor jo imate najbrže tudi Vi, kadar kujete šale. 69 KRIŽI IN TEŽAVE Z ŽENSKO MODO. «Prenedostojen tvoj je dekolte; za javnost, draga Mira, to ne gre! Nikamor s tabo takšno jaz ne grem, škandalov provocirati ne smem !» «7 samo copato? Ta je gotovo tista, pod 1 katero ste imeli svojega moža ...» D. Kako ljudje umirajo. Diplomat —■ je odpoklican. Učenjak — oddal je svoj duh. Sobarica — gospod jo je vzel k sebi. Kondukter — nastopil je svojo zadnjo pot. Prelepa mamica. Roža (I41etna): V tvoji družbi, očka, se raje sprehajam kakor z mamico 1 .* Oče: «Zakaj neki?» Roža: «No', kadar sem s teboj, se mo¬ ški ozirajo po meni, če sem pa z ma¬ mico, gledajo vsi le njo ...» P. Slaba vest. Odvetnik: «Zakaj se ne baviš več s Spiritizmom, ko si s klicanjem duhov imel že tako lepe uspehe?* Zdravnik: «Kaj hočeš! Preveč sem 1 se bal duhov bivših svojih pacientov'...» L. 70 NERESEN ODPOR. Mira: «Pustite me, sicer pokličem mamoh Milan: «Zakaj pa ne pokličete raje očeta ?» Mira: zNo, ker mama slabo sliši ...» Nerodnež. Otiliji usoda ni bila naklonjena, zato ji je podarila neobičajno dolg nos. Ko je bila Otilija zadnjič na maškeradii, je vi redu kakor vse druge maske od¬ stranila svojO krinko, ko je prišel čas. Nekaj hipov nato se je Otiliji približal neznanec in spričo starega prava na maškeradah ogorčeno zaklical: «Gospodična, ali vi ne nameravate sneti svoje krinke?* L. Pri skušnji. Profesor: «Ali žive tudi na Marsu živa bitja ?» Dijak (premišljuje in reče): «Jaz sem to prav gotovo vedel, gospod profesor, a sem čisto pozabil.* Profesor: «0, vi nesrečnik, vi, ste bili edini človek, ki je vedel za to skrivnost, a še vi ste jo pozabili.* TRI LJUBLJANSKE. Zaikua peteln mži, k poje? K zna z glave pet. Zakua kojn ne more bt Žnidar? Zato k futr žre. Gdaj začncja mlade račke plavat? K prideja u ud’a. Prijateljica živali. Učitelj: «Jožek, ali poznaš kakšnega prijatelja živali?* Jožek premišljuje ... Učitelj: «Ne veš za nobenega?* Jožek: «Ali morda smem imenovati kakšno prijatljico?* Učitelj: «Tudi dobro. Kar povej!* Jožek: «Moja mamica, katero vsako leto obišče štorklja...» 71 ZA KULISAMI. «Vceraj sem računala in ugotovila velik primanjkljaj v naših dohodkih .» «Druge pomoli ni, kakor da si dobimo še enega kavalirja ...» D bro povedal. Stranka pride k odvetniku v pisarno, kjer je obešena tablica z napisom: Čas je zlato! Ko prečita napis in vidi pisarniško 0'sobje, čitajoče časopise in zehajoče od brezdelja, pravi: «Oh, kako ste vi bo¬ gati, kb imate toliko zlatega časa...» Čudna uslužnost. Gospod: «Ali vas ni nič strah, hoditi brez moške zaščite po tej mračni 1 ulici?* Dama: «Prav prijetno mi baš ni pri srcu.» Gospod: «Nb, potem mi pa dovolite, da vas spremljam. D0 1 mojega stano¬ vanja ni daleč...» D. 72 Ljubljanski umetniški boršc s pridatki. Ona: « Gospod, ne zasledujte meh, On: t Zakaj bi ne smel iti za vami?* Ona: «Ker bom sicer vašemu zapelje¬ vanju podlegla ...» D. Otrokova pamet. Mali Jožek je gledal, kako so domači mački vzeli od treh dva mladiča in ju vrgli vodo, češ, da je pri hiši že itak preveč teh živali. Kmalu potem je štorklja prinesla srečni njegovi mamici trojčke. Ko so kričače po¬ kazali Jožku, je ta menil: «Teh je tudi pre¬ več. Katera dva pa bomo nesli v Savo.»' D. Mati: «Kaj se tako huduješ, Milanček?» Sinko: «Mirka se ni hotela z menoj igrati ženo in moža.» Mirka: «Nisem hotela, ker jaz hočem ostati neporočena kakor ti, mamica ...» 73 «NEŽA, KE SM PA ZDE?» Napisov Dolinar. Rajnk Mazuvc u Podgrič ja biv prou uredn sojga imena. Za kakršen dev ja ta mož prjev, prou nubedn mu nii solu ud rok. Narbl pa ja trpinču soje Idi zvečer, kja mvalu rožnkranc. Učanc ja lpo pokleknil k velik zelen peč jn začev 1 mvalt; useli pa ja kmav zaČev dremat. Kja tko! zadremu, je pa negova žena potrkava z nvago pu tleli jn spregvariva: «No, no, Lukež, al že spet dremleš?* Pa se ja mož zdramu jn uprašu: «Joj na, Neža, ke sm pa zde?» Pa mu ja žena povedava. de ja vedti naprej mvalt. Kja Mazuvc spet jan večer molu tko jn uprašvav 1 sojo ženo 1 , ke ja zde, se ja pa ugvasu zuni pud vaknam Brstrovčev Joško 1 : «Vačka, pr peč klečete, pa Buga draž- te jn pa use ukp matrate.» Usa držina je bva potli zvo' hvaležna Jošketu, sej si ud tistga cajta ni Mazuvc upov več dremat pr molitu jn uprašvat ženo, deb mu Joško še kej druzga na puvedov. V blaznici. V zavodu za umobolne je strogo za- branjeno kajenje. Kljub temu je zdrav¬ nik nekega dne na hodhiku naletel na lažjega bolnika, ki je čvrsto in brezob¬ zirno puhal dim cigare v zrak. Zdravnik mu je hotel z lepimi bese¬ dami dopovedati — kar je pri umobolnih vedno potrebno —, da ne sme pušiiti. Umobolnik pogleda zdravnika po strani, se potrka po čelu in reče: «Vem, vem ... toda zakaj sem potem blazen!» On že ve. Na sprehodu zmerja lepa ddrna svo¬ jega sinčka, ki jo! spremlja ves zamazan. «Idi pred' menoj, zamazanec, nočem hoditi s teboj!» Ves sofzan odgovarja sinko: «Ti me ne maraš, ker se bojiš, da bi drugi videli, da si že otnoižena ...» Mihec in stric. Mihec (stricu, ki jeclja): »Bodi tako do¬ ber in reci mi besedo šum!» Stric: «Z-z-zakaj pa?» Mihec: »Veš, ce ti rečeš š-š-šum, se sliši, kakor bi oponašal lokomotivo ...» D. Za može s hudimi ženami. Samomori so sedaj ljubljanska moda. Tako je morda mislil tudi Melhijor De¬ belin, ki je skočil v Ljubljanico ter si skušal vzeti svoje turobno življenje, a ga je še pravočasno izvlekla kar za lase iz volde njegova boljša polovica. Po dogodku je vprašal neki znanec gospo Debelinovo: «Kaj pa ste napravili z možem, ko ste ga rešili ?» «Pretepla sem ga, da si ne bo upal več jemati življenja», je menila Debelinka. P. Goske in Glavnjača. Prva gotska: »Pravijo 1 , da soi imeli v Glavnjači v Beogradu zaprta mlada de¬ kleta, h katerim so prihajali moški.* Druga: «Prava reč! Samo grd bi fant ne smel biti...» D. Ona: »Čudno je, da kljub silnemu na¬ vdušenju za nežni spol še vedno niste po¬ ročenih On: «Oprostit e, c e ljubim cvetje, mi še ni treba biti vrtnar ... 74 Teta: «Zakaj si tako žalostna, Milica? Ali te morda vara Tvoj zaročenec? Milica: «Ne, on je zasačil mene pri nezvestobi .» Teta: «Da si je to upal, nesramnik /» Lepotna konkurenca. Na neki ožji prireditvi so 1 izvolili naj- lepšo žensko 1 , ki pa ni bila baš najlepša. Ker je moral potem vsak udeleženec zložiti na novo lepotico kak verz, je eden udeležencev napisal naslednje: Ce tvoja je lepota res tako velika, potem lepota ženska mene več ne mika. R. Narodna z Gorenjskega. «Vaš Vaš pa naš Vaš so Vaše vaše tresle, pa našo vahno prekvale...» je tožil sosed sosedu nekje na Gorenjskem. Kaj tol pomeni, pa moraš, čitatelj. že sam uganiti! Prav gotovo. Ženici: «Gspudt fajmeštr, al oni vejo, zakua so zamurc tku črn?» Župnik: «Draga dušica, samo zaradi groze, ker bodo 1 kot pogani pogubljeni.* V hotelu. Demeter Glavan je prispel v mesto' in si poiskal hotel, kjer bi prenočil. Podal se je k vratarju, da se mu prijavi. Vra¬ tar mu je predložil tujsko knjigo in čim je hotel Glavan vpisati svoje ime, je pri¬ lezla izza lista stenica. Glavan je hitro zaprl knjigo, vzel klobuk in kovčeg ter jadrnoi planil iz vratarjeve sobice. Tik vrat pa ga, je srečal hotelir, ki je začu¬ deno spraševal: «Ka.m pa, gospod Gla¬ van? Ali še nimate sobe?» «Dragi gospod 1 hotelir, v hotelu, kjer skušajo stenice ugotoviti, kje botn spal, jaz ne prenočujem^ je ogorčeno nahru¬ lil Glavan hotelirja. Starost prihaja. Mož: «Za božjo voljo, kako 1 dolgo traja, preden se oblečeš.* Žena: «Vidi se, da postajaš star, ker ti moje oblačenje ne pripravlja več za¬ bave ...» 75 ČUDNA ZAHTEVA. Gost (brska po jedilnem listu): »Na¬ takar, prinesite mi polrcijo sloVniških na¬ pak!® Natakar: «Oprostite, saj tega pri nas nimamo!.® Gost: «Zakaj pa jih imate potem na jedilnem listu!» L. Kako postaneš politikar. «Ko sem bil še otrok,® je pripovedoval neki politikar, «so moji starši in drugi moji sorodniki ugibali, kaj naj postane z mene. Končno sol se zedinili v tem, naj sam odločim svojo usodo. Prinesli so mi krompir, molek in novec ter vse to po¬ ložili predme, češ, ako se bom igral s krompirjem, bom kmetovalec, če bom vzel v roke molek, bom ddhovnik, ako si pa bom izvolil novec, bom bankir. S temi predmeti so me pustili nekaj časa samega. No', in jaz sem krompir razgrizel, navil na roke molek ter ga strgal, novec pa sem vtaknil v žep. Na ta način, vidite, sem mogel postati še samo politikar...» Pomagal si je iz zagate. Voltaire se je nekoč preoblekel v du¬ hovnika ter se vsedel v spovedtiico. Pri¬ šla je odlična dama ter se začela izpoi- vedovati. Po končani spovedi pa je dama spoznala nejevernega pisatelja ter mu vsa razburjena zagrozila, da ga bo ovadila škofu. Voltaire (mirno): «Jaz pa bom šel 1 k vašemu soprogu in mu ponovil vašo iz¬ poved ...» Izbira neveste. Stara tetica Emilija si je nadela na¬ logo 1 , da priskrbi nečaku Branku pri¬ merno nevesto'. Ko jo je izbrala, je ure¬ dila tako, da bi jo nečak videl, ne da bi bodoča nevesta o tem kaj vedela. Branko', (po' ogledta): «Kaj, tako grd'o žensko- mi hočeš naložiti na hrbet? Vrhu vsega pa še šepa: Tetica, kaj ona vedno šepa?® Teta: «Ni‘kakor ne, dragi Branko-, nego samo takrat, kadar hodi...» Zadnja volja. Ženin: Močem, da se bo vršila poroka v frančiškanski cerkvi, hočem, da bo slo¬ vesno kosilo v Zvezdi, hočem, da se k po¬ roki povabijo le najbližji sorodniki, hočem odpotovati po poroki zjutraj ob šesti uri, hočem ...» Bodoča tašča (ga prekine): «Strašno mnogo zahtev imate, go spod .» Nevesta (bolj potihoma materi): «Kar pusti mu še danes njegov ,hočemč, saj je to njegova zadnja volja ...» D. Pretkani mešetar. Kapetan: «Vi imate konja, ki pred strelom ne zbezlja.® Mešetar: «Da, gospod kapetan.® Kapetan: «Koliko stane?® Mešetar: «Pet tisoč dinarjev.® Kapetan in mešetar sta sklenila km>- čijo. Naslednjega dne so bile vojaške vežbe in čim je zadonel prvi strel, je konj poskočil in s kapetanom vred zbezljal. Kapetan, zaradi blamaže ves razbur¬ jen, se je podal k mešetarju in ga ! krepko ozmerjal. Mešetar je mirno odgovoril: «Dejal sem vam razločno', gospod' kapetan, da konj pred strelom ne zbezlja. Gle¬ de tega, kaj napravi konj po stre 1 u, pa se midva nisva dbgovoriia...» Deževalo je v vino. Gost: «Vaša kislica je od samega vraga!® Gostilničar: «Oprostite, zaradi nepre¬ stanega deževja je letošnje vi-noi sploh slabše!® GoSt: «Nol, v vaše vino je moralo še posebno' močno! deževati.® 76 Ni res. Več očetov ima. Mati: «Daleč si padla, hčerka. Sinoči so te videli v družbi z onim predrznim zapeljivcem Mirkom.» Hčerka: «Ni res! Saj je bila takšna tema, da naju ni mogel opaziti nihče.» Napačno razumela. Gospod: «Vaše noge gospodična Mi¬ lena, bi spoznal med sto in sto drugimi.* Gospodična: «Laskati se pa znate ...» Gospod: «Veste, vi imate namreč raz¬ trgano nOgavicO...» Dve klepetulji. Prva: «Jaz bi vam lahko povedala o vaši sosedi mnogo dobrega in še več slabega, a danes ne utegnem ...» Druga: «Poivejte mi hitro vsaj kaj sla¬ bega ...» Dva dečka se prepirata radi svojih očetov, nakar reče prvi, da drugi sploh nima očeta. «Jaz imam morda več očetov kakor ti,» je takoj slovesno zavrnil drugi prvega. Doslednost. Odvetnik: «Ali ne marate prOsiti na¬ sprotnika za poravnavo?* Stranka: «Ne! Jaz se nikomur ne ki a n j a m!» Odvetnik: «Ako tega ne storite, se bo vložila tožba.» Stranka: «Čeprav! Klanjam s e...» 77 SIMBOL. Mož: »Kam si se tako zagledala? Žena: «Pravkar mislim nate ...» D. Dva ptiča. Zvitoglav nujno potrebuje sto dinarjev in ker je hud' vetrnjak, ve, da mu jih nihče ne posodi Zato poskusi priti do denarja z zvijačo 1 . Morda se mu bo po¬ srečilo!. «Ali mi lahko vrneš sto dinarjev, ki sem ti jih posodil?* je nagovoril prvega znanca, ki ga je srečal. «Meni si kaj posodil? Kdaj pa?» «Pred enim mesecem, k'o si bil popol¬ noma pijan.* «Saj res,* se je dozdevno spomnil znanec v največje veselje Zvitoglava, «toda jaz sem ti denar vendar že vrnil.* «Meni si sto dinarjev že vrnil?» se je iztisnilo iz grla razočaranemu Zvito- glavu. «Kdaj pa?» «No, pred dVema tednotna, ko si bil ti popolnoma pijan...» Previdnost. Milanček: «Babica, ali imaš zobe?» Babica: «0, že davno sem vise iz- Sinko: «Atek, ali lahko naš Perun, ki je au bila.» ukradel kos slanine, še postane policijski Milanček: «Potcm mi pa drži kos kru- pes?y> D, ha, dblkler se ne vrnem.* D. 78 KRIŽANKA. Vodoravno: 1 pokrajina v Jugosla¬ viji, 5 trgovinsko mesto na sevemovzhod- nem< obrežju Črnega morja, 9 število*, 10 va¬ lutna enota evropske države, 11 vprašal- nica, 12 kraj v mariborski oblasti, 14 označ¬ ba glasu pri petju, 19 iprebivalec mesta v Julijski Krajini, 20 drug izraz za baklo. Navpično: 1 davščina za duhovščino, 2 drug izraz za moč, 3 krstno ime znane filmske igralke, 4 mož, ki potuje peš, 6 mo¬ ško ime, 7 grenko zelišče, 8 mesto v Sred¬ nji Evropi, 13 drugi sklon svetopisemskega kraja, 15 množica malih delov suhe zemlje v morju, 16 množina kuhinjske posode, 17 vroča voda, 18 žensko krstno ime. ★ Rešitev zadnje križanke. Vodorav¬ no: 1 Azija, 5 rokav, 9 Etna, 10 Iran, 11 kal, 12 koča, 14 adut, 19 plutovina, 20 alabaster, 25 rak, 27 termiti. — Na¬ vpično: 1 Arnor, 2 Izak, 3 Azov, 4 tresk, 6 omaka, 7 Atila, 8 Arndt, 13 čebula, 15 du- rist„ 16 prota, 17 apna, 18 Paar, 21 lakota, 22 bor, 23 sik, 24 Emerik, 26 Akna. Slajša kot nebeška mana je na svetu čokolada „SAM' _ Kes. Ali se tudi vi kesate kakšnega dejanja v svojem življenju?« so vprašali starej¬ šega možaka v družbi, ki si je pripove¬ dovala razne prijetne in neprijetne zgodbe. Po krajšem premišljevanju je dejal možak: «Da, tudi jaz se kesam, nekega dejanja. Ko sem bil v svojih mladih letih nekega jesenskega dne na obisku pri od¬ daljenih sorodnikih, je zvečer nenadoma nastala huda nevihta, tako da sem bil prisiljen pri njih prenočevati. Komaj sem zaspal, je na vrata moje sobe po¬ trkala 201etna domača hčerka in me bo¬ ječe vprašala, ali mi morda ne manjka česa. Ker sem vprašanje zanikal, je po¬ izvedovala, ali mi ni prehladno.. No 1 , vi¬ dite, to obžalujem še danes, da me takrat ni zeblo.« D. Verjetno. A. : «Mali Vrtoglavec počenja take ne¬ umnosti, da se njegov oče gotovo v grobu obrača.« B. : «Kaj mu je oče že umrl?« A.: «Ne, toda on je grobar.« «Oospodična Vera, ali bi hoteli postati moja dobra polovica?» « Nemogoče, gospod Gašper, saj vidite, da predstavljam morda komaj vašo slabo petino ...» D. 79 Jugoslovanske tekstilne tovarne Mautner d. d. Tovarne: Beograd, Litija, Sv. Pavel pri Preboldu. Izdelujejo rjavo in belo kotenino in prvovrstne sifone iz naj¬ boljšega ameriškega bombaža. -¥■ Prodaja na veliko in malo pri tvrdki A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. Zahtevajte domače izdelke! SLOVENIA-TRANSPORT Miklošičeva cesta 36, Ljubljana. Tel. 2718. Špedicija, mednarodni transporti, ocari- njanja, prevoz, selitve. Nizke cene! Nizke cene! KLIŠEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVT0- TIPIJE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna in založna družba z o. z. SV. PETRA NASIP štev. 23. VZDIH KOKETKE fin prav zdaj ni nikogar blizu, da bi ga očarala ...» (K sliki na desni strani.) Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladič v Rožni dolini. — Urejuje Milko Bambič v Ljubljani,—Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).