Ša-
re-
du
to-
)St
nji
na
ie-
tio
iO-
ak
0
te-
ne
S
lik
te-
rc]
j'
ini
lili
ije
na
no
Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 39 - leto XIII. - 26. oktober 1974
pRVO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA SOZD ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE LJUBLJANA
Vladimir Logar predsednik DS SOZD združenih podjetij elektro- Kdaj branže in kako
Predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj in predsednik IS Andrej Marinc -gosta na 1. zasedanju DS SOZD.
kovinske industrije, Ljubljana
je z odgovornostjo?
v zadnji številki našega glasila smo objavili kandidatno listo za organe opravljanja ter izvršilne in poslovodne organe sestavljene organizacije zdru-ženega dela Združenih podjetij elek-trokovinske industrije Ljubljana.
Celotne kandidatne liste zato ne bomo ponovno objavljali, opozorimo Pa naj le, da je bil za predsednika prvega delavskega sveta SOZD soglasno izvoljen predsednik skupščine ZP iskra Vladimir Logar. Za njegovega namestnika so delegati izvolili direk-totja programa in razvoja Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja Ivana Miklavčiča. Za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora so imenovali generalnega direktorja ZP Gorenje Ivana Atelška, Za namestnika predsednika poslovodnega odbora pa generalnega direktorja 4P Iskra Jožeta Hujsa.
- Prvo zasedanje delavskega sveta ^OZD je bilo 17. oktobra v veliki vorani Iskrine poslovne hiše na Trgu LeVkviciie v Ljubljani Seje so se poleg PHbbžno so delegatov Združenih ^ *skre in Gorenja udeležili kot SOStje tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj, predhodnik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marinc, generalni sekretar slovenske gospodarske zbornice Lojze ortuna in predsednik republiške onference sindikata kovinske in elektroindustrije SRS R. Orešnik.
Zasedanje je odprl predsednik konference osnovne organizacije sindikata ZP Iskra Jože Čebela. Po izvo-ntvi delovnega predsedstva so sprejeli Poslovnik za potek dela prvega zasedanja delavskega sveta, temu pa sta sledilporočUo o izvolitvi in poročilo o Prisotnosti delegatov.
Osrednja točka dnevnega reda prvega zasedanja delavskega sveta druženih podjetij elektro-kovinske v r|ustrije Ljubljana je bila zatem iz-outev predsednika delavskega sveta njegovega namestnika ter imeno-anje vršilca dolžnosti predsednika Poslovodnega odbora in njegovega fiHKleStn^a’ članov poslovodnega i bora, komisije za izvedbo razpisa in „ .fnovanje predsednika poslovodnega nil °ra ter volitev kolegijskih izvršil-i organov - odbora za programira-n-ix,JazV0ia’ odbora za gospodarsko rtovanje in odbora za tržništvo. glas kanc^date so delegati sprejeli so-
Do roka (15.12.1974) resnično ni več daleč, posebno še ob današnjem poslovnem tempu, vendar se dogovori med posameznimi TOZD glede medsebojnega združevanja v branžne „in-dustrije" odvijajo zelo počasi in, milo rečeno: prepočasi.
Razlogov za to je morda več, ven-
človek resnično vpraša, ali je ta ležernost še opravičljiva? Menim, da bodo samoupravljala posameznih TOZD svoje zakonite predstavnike kaj kmalu povprašali glede odgovornosti za ne-uresničitev sprejetih sklepov. Vsi smo prepričani, da ta proces združevanja TOZD v branžne industrije ni lahek
dar močno domnevam, da je posredi - posel, tudi vsem niso v celoti jasni niti
lahko tudi hoteno zaviranje procesa s strani nekaterih posameznikov, oz. subjektivnih faktorjev, ali po domače — vplivnih ljudi, ki si vedno znova, zastavljajo nova vprašanja in začenjajo polemike okoli branž in vodijo „načelne“, maratonske (mukotrpne) razgovore brez. pravih rezultatov in zaključkov. Vsekakor taki ljudje računajo z odložitvijo odločitve v 1. 1975, takrat pa že bo, kakor pač bo.
Po vsem, kar je bilo v zadnjih dveh letih izgovorjenega in napisanega v zvezi z branžami, kolikor je bilo sprejetih sklepov najvišjih organov upravljanja TOZD, DO in ZP ter sklepov družbenopolitičnih organizacij, se
stališča, niti postopki in ne končni cilji. Vendar, če bi vsakdo porabil toliko svojega časa, da bi se dokopal do spoznanja, če bi vložil toliko svoje energije v to, da se sklepi in zaključki uresničijo, kot se trudijo za to, da bi opravičili svoje pomisleke, dileme, in ..objektivne" težave, kdaj bi že.lahko rekU, da smo nalogo zadovoljivo opraviti.
Če gre za dolgoročno korist vseh nas, za novo dolgoročno poslovno usmeritev in strategijo, ki naj prinese vsem delavcem Iskre večjo poslovno in socialno varnost, zakaj potem toliko odlašanja?
Igor Slavec
Iskrin poslovni partner Unitra
Vladimir Logar prvi predsednik DS SOZD.
V sklepni točki dnevnega reda je govoril novi vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora SOZD in generalni direktor ZP Gorenje Ivan
Atelšek. Povzetek njegovega izvajanja objavljamo v skrajšani obliki na drugem mestu.
lad
Poročali smo že, da so vodilni predstavniki Združenega podjetja Iskra in Združenja poljske elektronske industrije UNITRA pred nedavnim podpisati splošni sporazum o poslovnem sodelovanju. Temu sporazumu sta sledila že tudi podpis prvega aneksa k sporazumu o sodelovanju med trboveljskimi Polprevodniki in sorodno tovarno polprevodnikov na Poljskem ČEMI ter podpis dokončne
Zasnova programsko—poslovne usmeritve SOZD združenih podjetij Elektrokovinske industrije Ljubljana
gatom in gostom s temperamentnim nagovorom obrazložil svoj pogled na cilje, na program dela in razvoja Ko je bil s strani delavskega sveta SOZD tja do 1. 1985.
SOZD združenih podjetij elektroko- y začetku svojega izvajanja je Ivan vinske industrije Ljubljana Ivan A tel-	Atelšek vse navzoče spomnil na samo-
šek, generalni direktor ZP Gorenje, UpraVni sporazum, ki so ga podpisali imenovan za vršilca dolžnosti predsed- pooblaščenci vseh TOZD, tako ZP nika poslovnega odbora, je vsem dele- jsjcra jcot tU(jj £P Gorenje, s katerimi
so se delavci obeh združenih podjetij z veliko večino odločili o skupni poti za korist vseh delavcev obeh ZP ter naše ožje in širše družbene skupnosti. Poudaril pa je, da bo moral biti naš delavnik še naprej visoko delaven in zaradi združenih naporov vseh delavcev še uspešnejši, s še boljšimi rezultati za nas vse in za našo socialistično skupnost.
Morali bomo postati še bolj temeljiti pri svojem delu ter široko naravnani v naših poslovnih usmeritvah in odločitvah. Odločnejši vpliv bomo z našim potencialom (ekonomsko močjo) vsekakor morali imeti tudi na razne odločitve poslovnih bank in tudi za ekonomsko politiko naše skupnosti, pri čemer je izredno poudaril, da sc ekonomski instrumen-tarij (ekonomska načela poslovanja) posebno v zunanji trgovini ne sme in ne more menjavati brez sodelovanja gospodarstva samega.
Kakšne so perspektive delavcev in delovnih kolektivov ter OZD v tej veliki sestavljeni organizaciji združe-
nega dela, nam najbolje izpričujejo grobe številke o obsegu poslovanja, ki jih je Ivan Atelšek prikazal navzočim, s posebnim poudarkom na 1. 1980 in so najbolj nazorno razvidni iz tu objavljenih diagramov.
Po predvidevanjih bomo do 1. 1980 zaposlili 15.000 novih delavcev, zgraditi bomo nove tovarne na nerazvitih področjih Slovenije in Jugoslavije, 1. 1980 bomo proizvedli in prodali na jugoslovanskem trgu za 22 milijard dinarjev blaga, izvoziti bomo naših izdelkov in „pameti" (licence, patenti, know-how) v vrednosti 180 milijonov dolarjev.
specifikacije za sodelovanje med obema polprevodniškima tovarnama v prihodnjem letu. Omenili smo tudi že, da bosta podjetji v kratkem, morda še letos, odpisali nadaljnje anekse k splošnemu sporazumu, zato je prav, da delavcem Iskre podrobneje predstavimo poljskega partnerja - UN1-TRO.
Osnovne podatke o Združenju poljske elektronske industrije — UNITRI nam je dal pomočnik glavnega direktorja in komercialni direktor magister inženir Witold Jelski, pog<'-vcr z njim pa je organiziral vodja Iškim ga predstavništva na Poljskem Dominik Pflaum, kije bil hkrati tudi prevajalec.
UNITRA združuje celotno poljsko elektronsko industrijo. V skupno 80 združenih tovarnah je zaposlenih več kot 86.000 delavcev. UNITRINE tovarne so razdrobljene po vsej Poljski, organizirane pa so po branžah, podobno kot bodo v kratkem tudi Iskrine tovarne. Za boljše razumevanje organiziranosti poljskega partnerja je kar umestna primerjava med UNITRO in ISKRO. Tudi UNITRA ima zunaje-trgovinsko organizacijo, ima sedem znanstveno tehničnih institutov z okoli 7.000 strokovnjaki, poleg institutov imajo tudi lastno tehniško šolo. Precej podobnosti je tudi na področju štipendiranja, s fakultetami pa imajo podpisane tudi različne sporazume. UNITRA ima tudi dva lastna projektivna biroja.
Kot že rečeno, so organizirani po
To so resnično le grobi pokazatelji bnmžah, ki jih imajo skupno štiri in predvidene rasti te velike SO ZD, zato
je DS SOZD pravilno odločil, naj se o celotni zasnovi programsko-poslovne usmeritve, ki jo je podal Ivan Atelšek, izrečejo vse TOZD in dajo nanjo svoje pripombe, nakar šele bi jo dokončno sprejel DS SOZD kot skupen dogovor in „zakon" o poslovnih ciljih in dolgoročni poslovni politiki SOZD.
V.d. predsednika poslovnega od-
sicer:
-	pasivni in aktivni elementi
-	široka potrošnja
-	profesionalna tehnika
-	tehnološka postrojenja.
Nekaj podatkov iz branže široka potrošnja, v kateri izdelujejo med drugim tudi radijske aparate, televizorje, magnetofone in gramofone. Letos so izdelali že 900.000 televi-
V /
‘ Predsednik poslovnega odbora SOZD Ivan A telšek pojasnjuje delegatom UKramsko-poslovno usmeritev SOZD.
zijskihaparuto,, od ,,,, 30 000 bano mh. loje v primerjavi s celotno jugoslovansko proizvodnjo izredno veliko, saj smo. vsi jugoslovanski proizvajalci izdelati lani le okoli 400.000 televizijskih naprav. Poljaki so izredno
delavce SOZD, naj s skupnim intenzivnim delom in prizadevanji za čim boljše poslovne rezultate vložimo maksimalne napore za izpolnitev zastavljenih ciljev, ki naj prinesejo vsem zadovoljiv standard in socialno varnost danes in v bodoče.
- I. S. -
(Nadaljevanje na 3. strani)
Prvi jugoslovanski posvet »Standardizacija 1974«
Ob mednarodnem dnevu standardizacije 14. oktobra, sta Gospodarski zbornici Slovenije in Jugoslavije, skupno z nekaterimi strokovnimi društvi in jugoslovanskim zavodom za standardizacijo pod pokroviteljstvom zveznega izvršnega sveta, priredili prvo jugoslovansko posvetovanje o standardizaciji. Posvetovanje je trajalo dva dni.
Namen posvetovanja je bil razgrniti pomen standardizacije in izdelati predloge za pospešitev te dejavnosti v Jugoslaviji. Udeležilo se ga je več kot 300 strokovnjakov iz vse države. Med njimi so bili kot gostje predsednik komisije za energetiko, podpredsednik Skupščine SRS tov. V. Logar, generalni sekretar mednarodne organizacije za standardizacijo, mednarodne elektrotehnične komisije, predstavniki zbornic in drugi.
Ugotovljeno je bilo, da če želimo naše gospodarstvo razvijati na racionalni osnovi, se tesneje povezovati z gospodarstvi drugih dežel in se s tem aktivneje vključevati v mednarodno delitev dela in če želimo uspešno izpolniti prevzeto nalogo koordinatorja na področju znanosti in tehnologije med neuvrščenimi državami, potem moramo nujno na vseh nivojih našega gospodarstva in samoupravnega sistema spremeniti odnos, do standardizacije in jo vključiti kot bistveni element naše gospodarske politike in stabilizacije kot tudi v bližnji in perspektivni razvoj našega gospodarstva.
Referati in razprave so pokazale, da zaostajamo na tem področju znatno za tehničnim nivojem v svetu. Izdanih imamo sicer ca 8000 standardov, kar nas uvršča na 7. mesto v svetu, vendar je večina teh standardov že zastarelih in neusklajenih z mednarodnimi standardi in priporočili. Še slabše je to, da se jih v praksi zelo malo poslužujemo.
'lehnologija in gospodarstvo sta dobili mednarodni značaj, kar dokazuje tudi podatek, da je v mednarodno organizacijo za standardizacijo JSO vključenih že 76 držav.
Mednarodni standardi stalno pridobivajo na pomenu. Če se hočemo vključiti v mednarodno delitev delaje naše sodelovanja v JSO nujno. Doslej smo bili premalo aktivni. Jugoslavija ima sicer nekaj aktivnih predstavnikov v maloštevilnih teničnih odborih, v nekaterih sploh ni včlanjena, v večini odborov pa je le opazovalka.
Še premalo se zavedamo kaj pomeni standardizacija za gospodarnost v proizvodnji, za pospeševanje in na-
predek v gospodarstvu kot tudi pri poslovno tehničnem sodelovanju in prenosu tehnologije.
Upoštevanje sklepov in predlogov, ki jih bo predložila posebna komisija posvetovanja na osnovi referatov in razprav na posvetovanju, kot tudi predlogov vsebovanih v raziskovalni nalogi, ki jo je financirala Gospodarska zbornica Slovenije, naj pripomore k temu, da bo standardizacija dobila tisto vlogo, ki ji po pomembnosti pripada. Ravno tako naj bi sklepi tega posvetovanja imeli svoj odraz tudi v osnutku novega zakona, ki se sedaj pripravlja.
ŠD.
IV. KONGRES JUGOSLOVANSKEGA ZDRUŽENJA ZA MARKETING
Planiranje in poslovna politika v združenem
delu
Pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je bil 24. in 25. oktobra t. 1. v Portorožu JV. kongres Jugoslovanskega združenja za marketing — JUMA. Ta kongres, kije potekal pod osnovno temo: „Plani-ranje in poslovna politika v združenem delu“, je med drugim pozdravil tudi podpredsednik skupščine SRS in predsednik DS SOZD združenih podjetij elektrokovinske industrije, Ljubljana, Vladimir Logar, medtem ko je ZP Iskra na predvečer kongresa za udeležence priredilo sprejem.
Delo kongresa je potekalo na treh delovnih sejah in sicer prvi dan pod
naslovom: Razvoj koncepta samoupravnega planiranja, drugi dan pa pod naslovoma:Predpogojiin metodološki problemi planiranja v organizacijah združenega dela ter: Specifični problemi planiranja v nekaterih dejavnostih. Pri tem se je na vseh treh sejah kongresa zvrstilo skupno 26 tehtnih strokovnih referatov vidnih jugoslovanskih strokovnjakov.
Po vsaki seji in referatih na njej pa se je razvila razprava. Plod celotnega dela in razprav na sejah kongresa je bila tudi ustrezna kongresna resolucija. Dogajanjem na IV. kongresu Jugoslovanskega združenja za marketing - JUMA, bomo nekaj več pozornosti posvetili še drugič.
-C-
Mladina se pripravlja na redno
Takšno je videti pomembno priznanje Iskri „Le prix de promotion internacionale", ki ji ga je v času letošnjega sejma elektronike dodelil Mednarodni injtitul za promocijo in prestiž v Ženevi
Brzojavka ZP Iskra ob mednarodni nagradi
Predsedniku skupščine ZP Iskra Vladimiru Logarju Trg revolucije 1 Ljubljana
Z vašimi uspehi v razvoju elektro industrije in še posebno telekomunikacijske opreme smo PTT delavci izredno zadovoljni. Prizadevanja kolektiva Iskre so vidna med drugim tudi v sodobni opremljenosti PTT mreže. Iskreno vam čestitamo in prek vas kolektivom ZP Iskra za veliko mednarodno priznanje „le prix de promotion intemationale", ki vam ga je podelil mednarodni institut za promocijo in prestiž - Ženeva.
*	Direktor PTT Koper,
Roman Florjančič
letno konferenco
V sejni dvorani Iskrine poslovne hiše na Trgu revolucije v Ljubljani bo v petek, 25. oktobra,redna letna konferenca mladine Združenega podjetja Iskra. Konferenca se bo začela ob 16. uri. Udeležili se je bodo predstavniki mladine vseh Iskrinih temeljnih organizacij združenega dela, in to iz vsake TOZD po en delegat.
Na konferenco so povabili tudi številne goste kot tudi predsednike komisij, člane sekretariata in druge. Med povabljenimi so generalni direktor ZP Iskra, predsednik skupščine ZP Iskra, predstavniki Republiške konference zveze sociahstične mladine Slovenije, zagotovo pa se bodo konference udeležili tudi mladinski predstavniki ZP Gorenje iz Velenja. Iskrini mladinski aktivisti so na konferenco povabili tudi predstavnike mladinskega aktiva novo ustanovljene Elektrokovinske industrije iz Maribora.
Redna letna konferenca mladine ZP Iskra bo imela običajen dnevni red. Odprl jo bo predsednik Koordinacijske konference zveze socialistične mladine ZP Iskra Miloš Pavlica. Po izvolitvi organov konference - delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, volilne komisije in komisije za sklepe - bodo na vrsti poročila. Prebrali jih bodo predsednik, sekretar in predstavnik nadzornega odbora. Kot je znano, je poročilo predsednika mladine Iskre bolj splošno, poročilo sekretarja zajema podrobno analizo o izvajanju programa ter o dejavnosti komisij in finančnem poročilu, poročilo nadzornega odbora pa daje pregled finančnega poslovanja.
Četrta točka dnevnega reda bo izvolitev novega sekretarja, ker je dosedanji sekretar Tone Volčič zaradi prezasedenosti odstopil. Enotni predlog predsedstva mladine Iskre je, da za novega sekretarja izvolijo Vido Prinčičevo, dosedanjo predsednico mladine
v Iskra—Commerce. Vida Prinčič je na eni minulih sej vodstva mladine prevzela dolžnost vršilke dolžnosti sekretarja pri Koordinacijski konferenci.
Po izvolitvi bodo na dnevnem redu razprava o poročilih in splošna razprava, sprejem programa za delo v prihodnjem mandatnem obdobju ter kot zadnja točka razno.
Predsednika KK ZSM Slovenije ZP Iskra Miloša Pavlico smo pred redno letno konferenco povprašali, naj nam
na kratko odgovori, kakšne so naloge in cilji konference. Tole je dejal:
»Končan je deveti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je postavil določene naloge. Od naše konference pričakuje Iskrina mladina, da bo še jasneje začrtala nadaljnje delo Koordinacijske konference, seveda bomo pri programu upoštevali opredelitev vloge Koordinacijskih teles v novem statutu Zveze socialistične mladine Slovenije, dosledneje izpeljali dogovore z občinami in poživili ideološko-poUtično delo v prihodnjem letu. Pričakujemo, da bo dala redna letna konferenca osnovne napotke za delo v prihodnje. “
lad
ISKRA - NAPRAVE - LJUBLJANA
Naš izvoz
V letošnjih prizadevanjih za čim večji uspeh v izyozu je pomemben tudi delež, ki ga prinaša ,,izvoz zna-
nja“.
Ze v letu 1972 smo sklenili z špansko firmo S. E. S. A iz Madrida pogodbo, s katero jim dovoljujemo proizvodnjo nekaterih sestavov iz panoge kanalne telefonije, razvitih v našem IRI-ju. Odstopili smo jim tudi potrebno dokumentacijo za proizvodnjo. Ocenili smo namreč, da zaradi značilnosti španskega gospodarstva
Proizvodnja ZP v		septembru' 74			X i, M O.	- IX. IX.	rt- r- ŠE i ^
				r-i E *		" 1	M 1
	I-IK/73	I-IN/74	v 000 mesečna r.	$ g sl	P	c a 8-S -	Odnos do r. I.
Elektromehanika	z	566.276	685.601	83.168	82,2	64,9	90,5	121,1
1EZE	308.275	402.902	57.708	101,7	63,9	88,7	130,7
EMO	252.769	284.782	31.949	76,5	62,4	85,7	112,7
Sprejemniki	71.401	93.216	9.951	74,9	62,2	85,4	130,6
Aparati	139.014	187.505	23.450	98,1	71,6	99,2	134,9
Avtoelektrika	156.415	172.749	18.514	71,5	57,2	77,0	110,4
Elektromotorji	103.127	117.924	14.313	88,0	66,0	90,2	114,3
Naprave	41.051	34.131	6.950	195,9	59,6	75,3	83,1
Elektronika	20.465	23.407	3.480	40,6	40,3	53,6	114,4
Kondenzatorji	68.123	83.403	10.284	106,9	74,1	101,1	122,4
Instrumenti	36.424	57.823	7.426	98,6	70,7 .	99,4	158,7
Polprevodniki	42.476	60.984	6.063	50,2	51,7	76,6	143,6
Usmerniki	41.928	69.442	10.159	148,9	88,8	120,2	165,6
Gosp. aparati	92.082	101.554	13.823	118,0	70,8	95,4	110,3
Ind. oprema	10.654	15.157	2.126	143,6	85,3	113,7	142,3
Antene	7.078	9.845	1.094	79,5	66,3	92,4	139,1
Baterije Zmaj	53.305	49.823	6.608	100,6	66,7	91,4	93,5
Orodjarna	10.040	11.304	1.277	118,7	63,0	86,7	112,6
Tovarne skupaj	2.020.903	2.461.552	308.343	88,2	64,6	89,1	121,8
1RI Commerce proizv.	61.013	58.860	7.650	84,6	59,2	81,4	96,5
dej.	56.562	88.001	12.552	126,9	78,7	113,9	155,6
-inženiring	235.386	290.067	40.956	135,7	76,4	105,9	123,2
CAOP	2.791	3.480	449	116,3	75,1	100,2	124,7
Skupne službe skupaj	355.752	440.408	61.607	124.5	73,9	103,2	123,8
ZP ISKRA	2.376.655	2.901.960	369.950	92,7	65,9	91,0	122,1
nimamo velikih možnosti za izvoz gotovih izdelkov, saj ima domač3 industrija v tako pomembni panog1 gospodarstva, kot je prenosni del tek' fonije, močno državno podporo i® zaščito. Kot odškodnino za odstop pravice do proizvodnje smo se dogo-vorili za 4 % prispevek od proizvod; nje, ki jo firma S. E. S. A doseže Pf! izdelkih, za katere smo jim odstop®1 dokumentacijo. V prvem letu prok; vodnje smo iz tega naslova dob®1 odškodnino preko 600.000.- N di®’ kar pomeni, da so izdelali za dobri® 15 milij. N din enot, za katere si®0 jim odstopili dokumentacijo. Če ®a osnovi le približnih podatkov ocenj®' jemo nadaljnje potrebe njihovega trg3, se lahko nadejamo v naslednjih let®11 vsaj še dvakrat tako velike proizvod' | nje, kar bi za nas pomenilo še kak®1 100.000 dolarjev izvoza.	.
Vsekakor gre za pomemben uspe® domačega razvoja na IRI-ju in ai®' macijo proizvajalca.
Pred nekaj dnevi so predstavni^! , tovarne in I.C-ja uspešno zaključj® tudi razgovore z irsko firmo Telek' tron, ki je po proizvodnem prograr® ! podobna naši tovarni Irska firma r odkupila od naše organizacije PraV*L za proizvodnjo izdelkov iz pano?: telegrafije, ki so jo ravno tako razv>® domači razvijalci na IRI-ju in j° tovarni že 8 let uspešno proizvaja®10: Tudi v tem primeru ni bilo možno3 za direkten izvoz izdelkov, saj if5*^ pošta zahteva mehansko spremenje® varianto telegrafije, kakršno bo izuel° vala firma Teiektron. Telektron i tako z našo telegrafijo pokril 77,5 ^ potreb irskega trga, 22,5 % naročil p3 je dobila švedska firma SRT iz konc° na ITT.
Dogovorili smo se za odškodnin okoli 1 milj N din, katero bomo dob deloma takoj, deloma pa v naslednj®! letih, poleg tega pa nam bodo poseb°J plačali izdelavo in pripravo dokum®® tacije. Torej tudi na tem področj pomembna afirmacija našega razvoj in proizvodnje!
S firmo Telectron razgovore (ii-daljujemo in pregledujemo mož®®3 za izvoz setov materiala za telegi®*'J ter se dogovarjamo o možnostih izV za, oz. licenčne sodelave na področj usmerjenih zvez ter UKV progj^,
ISKRA - NAPRAVE, LJUBLJANA
S
no-
'tut
<oi
iti
3gi
le-
op
S
S
iz-
»ili
in,
rih
no
m
ju-
tih;
)d-
:ih
eh
ir-
I
ik>
lili
iK*
no
j«
CO
ge
Hi
v
ti-
sti
O-
j?
lf-
)0
ili
ih
ej
n-
iu
j* 1
- j
a-
;ti j (O
r j M
s-
Uradna otvoritev obrata Cajnarji
OB CERKNIŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU - 19. OKTOBRU
Konec minulega tedna so v Cajnarjih, lepi notranjski vasici pod Bloško planoto, uradno odprli nov Iskrin obrat, ki je sicer obratoval že nekaj časa. Slovesnosti ob otvoritvi so prisostvovali predsednik skupščine ZP Iskra in predsednik delavskega sveta SOZD Združenih podjetij elektro-kovinske industrije, Ljubljana, Vladimir Logar, direktor tovarne elektronskih naprav Franc Dobnikar, Predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz „Naprav“, najvišji predstavniki cerkniške občinske skupščine, nikakor pa ne smemo pozabiti na narodnega heroja Staneta Semiča-Oakija. Prav on je veliko pripomogel, da je Iskra dobila svoj obrat tudi na cerkniškem območju, saj se je s še nekaterimi drugimi, kot npr. Borisom Svetom za otvoritev tega obrata zelo prizadeval. Čeprav ne poznamo imen, končno pa imena niso pomembna, naj opozorimo tudi na številne druge prizadevne cerkniške funkcionarje, ki so posredno omogočili, da je Iskra odprla v Cajnarjih svoj obrat.
Pobudo za to so dali nekateri Predstavniki tovarne elektronskih naprav. Za območje cerkniške občine ® se odločili predvsem zato, ker v Ljubljani že več let primanjkuje delov-ne sile, na Notranjskem pa jo je še vedno dovolj. Pri sklepanju, kje naj bi odprli nov obrat, sta odigrala odločilno vlogo tudi nerazvitost in strateški pomen Notranjske.
. Od prvih pobud pa do otvoritve so minili komaj štirje meseci — nekaj sestankov, mulo govorjenja in veliko Prizadevnosti ter dela. Poleti so se odločili za sedanjo lokacijo v zadružnem domu v Čajnarjih. Prostor v domu je Iskri brezplačno odstopilo cerkniško trgovsko podjetje, ki ima v dajemu del zadružnega doma. Iskrini strokovnjaki so hitro naredili načrte Za Preureditev kletnih prostorov ... ln zdaj, po tem kratkem obdobju, marsikateri domačin ne more verjeti, daje bilo mogoče iz prejšnjih prosto-v* V darediti tako sodobne delavriice.
njih je našlo delo 20 domačink in
dobre rezultate, s kakršnimi se še v TEN v Stegnah v Ljubljani mnogi ne morejo pohvaliti. Delavke in delavci v Cajnarjih že zdaj presegajo večino norm.
V novem obratu montirajo sito-tiskane ploščice za izdelavo miniaturnih diktafonov. Čeprav so prostori odprti šele nekaj dni, že razmišljajo na selitev, saj bo sedanji obrat skoraj gotovo v letu ali dveh premajhen. Načrtujejo, da bi proizvodnjo prenesli v bližnje poslopje nekdanjega obrata za izdelavo eteričnih olj. V stegen-
skem TENU resno računajo na sodelovanje in na razširitev v povezavi z branžo telekomunikacije. V perspektivi želijo, da bi v Cajnarjih odprli obrat, v katerem bi zaposlovali od 100 do 150 ljudi.
Prepričani smo, da bodo v tem uspeli ter, da bo sedanji kolektiv v Cajnarjih v bližnji prihodnosti zrasel v še večji strokovno bolj razvit in sposoben kolektiv, ki bo temu delu partizanske Notranjske omogočil lepšo bodočnost.
lad
Pogled v proizvodnjo v obratu v Cajnarjih.
Tradicionalno srečanje prvoborcev Iskre letos na Otočcu
Svoje vsakoletno, tradicionalno srečanje so letos imeli prvoborci Iskre 18. oktobra popoldne na Otočcu, v okviru proslave jubilantov 25, 20 in 10-letnega dela iz Iskre-IEZE. Žal tudi letošnje srečanje ni bilo srečanja prav vseh prvoborcev Iskre, udeležila pa sta se ga poleg prvoborcev še pred-
komandant SLO Hribemik-Svarun.
Slovenije Rudolf
domačinov, predvsem mladih. Vsi so sednik delavskega sveta SOZD Elek-minule dni obiskovali tako imenovani trokovinske industrije Ljubljana in mejaku seminar, zdaj po poldrugem predsednik skupščine ZP Iskra Vla-teesecu pa so že dosegli tako izredno dimir Logar ter narodni heroj in
KKRa - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Sestanek delegatov
.14. oktobra je bila v prostorih sin- denarna emisija Narodne banke (kije jhkata Elektromehanike seja delegatov prekoračila, planirano za približno koordinacijskih področij in IC -	30%).
Prodaja. Zbrali so se na pobudo čla-ov skupine delegatov za zbor zdru-
Delegate je nadalje zanimalo, kaj bi veljalo ukreniti s strani skladov skupne in splošne porabe za razbremenitev gospodarstva.
Višina potrošnje bi morala biti usklajena na vseh nivojih. Menili so pa tudi, da ne bi smeli več dovoljevati nepokritih investicij ter da bi morali ,	čimbolj omejiti stremljenje uvoznikov
ložitpv 80 naJPrej p°slu^ obf’az‘ pc nepotrebnem uvozu. Da bi bilo te ucv £1» o osnovnih problemih v	..........
x —ucicgaivv ta Luvi ^uiu-
nega dela skupščine SRS. Tema Jžprave je bila ocena gospodarskih p t.er skupne in splošne porabe, obudniki so želeli izvedeti za mnenje rscga kroga delegatov o tem, koliko Podane ocene približujejo dejanemu stanju v OZD.
gibani,, ? UM1UV“U1 Fiuuicmm v smemice mogoče uveljaviti tudi v .	,	.	,	,
čem JU. naše8a gospodarstva, pri	ksj s0 se zavzeli ,a tak sistem, ki	nJevala pomembne m obsežne naloge,
Zask K. je 1,01381 živlienjskih stroškov	pogojeval osebno'odgovornost za	kakršne zajemajo skupni načrti.
SSK ^ ”„j,OZDP;t	°dl°čil"11 »'-s™*-
utijo ter da se zavzemajo za take r«>0i1ZV0(*ne plane, ki jih bo mogoče auzirati_ Dosežena mora biti sklad-
nost
Posameznih elementov poslo-
v^a.v planu. Povečani porast proiz-unje zahteva tudi večji uvoz Promaterialov, kar pa seveda cPVZroča velike težave, saj se njihove pne skokovito zvišujejo. Zato je m Va, ^je inflacije v svetovnem v p! i ^ločilno tudi za proizvodnjo •—	—j-
se b ktromehaniki- B°lj kot dosedaj in izmenjava mnenj Če 6° P°trebno preusmeriti na doma-p Proizvajalce repromaterialov. Žal vaj tu“i domači dobavitelji ne upošte-DrL 3obavmh rokov in nelikvidnost v k resen Problem
tak' °0l^0Če bomo morali stremeti za be 1111 obravnavanjem stvari v družin er) °*<v'ru> c*3 bo stopnja družbene Ustv°-Eniške akumulacije v skladu z Ud frjenim celotnim dohodkom, tež- teVaJo^ malne osnove (tudi vse nitev6’,kot ie nPr- inflacija) za izpol-ev Planskih nalog.
nam00 i20164! vprašanj delegatov se je se »a^0 tudi na rast realnih OD. Ti so jav V*5?li le za približno 3 % v primerih* z, istim obdobjem v lanskem letu,
D‘lr J* absolutno premalo glede na Isk e\anie nominalnih OD (23 % v ZŽ doK	minimalno rast osebnih
nodkov je vsekakor vplivala tudi
Ta razgovor poleg informacije, ki so jo dobili delegati o predvideni razpravi za zbor združenega dela skupščine SRS, pomeni tudi določeno dopolnilo v obliki povratne komunikacije. Vzpostavljena je bila zveza med delegati v bazi ter izmed njih izvoljenimi predstavniki v zboru združenega dela skupščine SRS. Vsi prisotni so bili mnenja, da bo potrebna čedalje tesnejša tovrstna povezava
Gostje med otvoritveno slavnostjo.
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Predlog načrta proizvodnje in izvoza za leto 1975
Naslednji dan so se prvoborci z Otočca preselili v Šentjernej, kjer so si pod vodstvom glavnega direktorja IEZE Vladimira Klavsa in direktorja TOZD Upori, Šentjernej Ludvika Simoniča ogledali proizvodnjo uporov in potenciometrov, pri čemer jim je direktor TOZD povedal nekaj o zgodovini šentjernejske Iskre in njenih nadaljnjih načrtov v okviru branže in združenega podjetja Iskra. Goste je zlasti navdušila proizvodnja v nedavno dograjeni novi, proizvodni hali, kjer mogočni avtomatski stroji omogočajo hitro in velikoserijsko proizvodnjo, kakršno teija trg.
Po ogledu tovarne pa so prvoborci sedli k delovnemu delu srečanja. Pod vodstvom predsednika komisije ZB NOV pri sindikalnem odboru ZP Iskra Franca Križnarja je stekla beseda o tem, kje naj bi bila prihodnje leto naša , skupna proslava dneva borca in dneva Iskre. S tem v zvezi je prevladalo mnenje, naj bi bila ta proslava prihodnjega 4. julija v Velenju, s čimer bi še utrdili in približali delavce Iskre in Gorenja, ki bosta odslej v sestavljeni organizaciji združenega dela Elektro-kovinske industrije Ljubljana, izpol-
Poslovni odbor Elektromehanike je dal delavcem vseh TOZD v razpravo predlog načrta proizvodnje in izvoza. Omenjeni predlog predvideva za 1. 1975: -
-	eksterno proizvodnjo v višini, 1,82 milijarde dinarjev;
-	izvoza blaga v višino 25,23 milijonov dolarjev, kar predstavlja približno 19% povečanje v primerjavi z letošnjimi načrti.
Pri tem pa proizvodno področje Elektromehanike (koordinacijsko področje) opozarja na nekaj pogojev, ki nujno terjajo rešitev: Zagotoviti bo treba dodatne:
-	strojne zmogljivosti;
-	nove delavce:
-	obratna sredstva in dodatne skladiščne prostore.
Pri prelistavanju podrobnega načrta proizvodnje posamezne vrste izdelkov po TOZD in izvoza blaga v posamezne države pa zaman iščemo obrazložitve, zakaj prav takšno povečanje proizvodnje in nič večje in ne manjše, njeno ekonomsko utemeljitev ter predvidene rezultate povečanega obsega dela - za koliko večji dobiček (TOŽD in celotne delovne organizacije) ter kolikšna so večja sredstva za družbeni standard delavcev in za koliko višji bodo njihovi OD.
To je tudi razlog, da vodstvo tovarne, oz. proizvodno področje v imenu naših bralcev zaprosimo za odgovor na zastavljena vprašanja, ki zadevajo ekonomski del takih proizvodnih načrtov.
-L S. -
Delo odbora za samoupravni delavski nadzor
V razpravi so prvoborci pretehtali še druga pomembna vprašanja, nato pa so prejeli v dar knjigo Rudolfa Hribemika-Svaruna:	„ Dolomiti v
NOB* .katere je avtor vsekomur podpisal. Prvoborci so se nato razšli z željo, da na prihodnjem srečanju ne bi manjkal nihče izmed štiridesetih, kot jih šteje Iskra v svojih vrstah.
-C-
V Elektromehaniki se je 3. t.m. na svojo 3. redno sejo sestal odbor za samoupravni delavski nadzor, ob odsotnosti samo enega člana. Po potrditvi predlaganega dnevnega reda je Nace Pavlin poročal o izpolnjevanju sklepov DS in PO podjetja. Iz poročila je bilo razvidno, da so bili vsi sklepi uresničeni.
Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da odbor nima pregleda nad izvrševanjem sklepov drugih organov, zlasti ne sklepov DS TOZD, zato je odbor s tem v zvezi sprejel naslednje sklepe:
— Na seje DS TOZD naj bi vabili tudi člane odbora iz posameznih TOZD, predsednika pa na sejo DS podjetja;
— Člane odbora je potrebno seznanjati s sklepi DS in odborov:
-	Člani odbora bodo na seji in izven seje postavljali vprašanja o izvrševanju sklepov;
-	Člani odbora naj kot prisotni na sejah zagotavljajo, da bodo materiali razloženi na razumljiv način, da bodo jasni vsem članom, ki bodo zadeve morali pojasnjevati naprej;
-	Zahteva naj se sistem povratne informacije.
V drugi točki dnevnega reda je o poslovanju poročal Miroslav Gogala.
VB.R.
Po srečanju prvoborcev v Šentjerneju so si le-ti ogledali tudi Kartuzijanski samostan v Pleterjih in se fotografirali z ..uvoženimi izletnicami, ki jim ni bilo dano ogledati si tukajšnje zanimivosti.
Iz poročila je bilo razvidno, da je podjetje v polletju poslovalo rentabilno.
Obračun po posameznih TOZD zaradi strukture kalkulacije še ni
(Nadaljevanje na 5.strani)
(Nadaljevanje s l.strani)
močni tudi v proizvodnji videorekorderjev, slikovnih cevi in študijskih televizijskih naprav.
Precej nas prekašajo tudi na področju radijskih sprejemnikov. Dve Unitrini tovarni bosta letos izdelali poldrugi milijon radijskih sprejemnikov, prihodnje leto pa že predvidoma milijon osemsto tisoč. Letos bodo naredili tudi 650.000 magnetofonov in 670.000 gramofonov, za prihodnje leto pa načrtujejo že kar proizvodnjo okoli milijon magnetofonov oz. gramofonov.
V zvezi z branžo široke potrošnje naj še povemo, da imajo Poljaki že 90 % televizijskega programa v barvah. Barvnega televizijskega programa so se lotili prav obratno kot mi - najprej so pripravili barvno mrežo, šele nato so se odločili za proizvodnjo barvnih TV sprejemnikov. Kako je pri nas menda ni treba opozarjati - izdelovali smo barvne televizijske sprejemnike, barvnega programa pa skoraj nismo imeli.
Tesnejše sodelovanje med ISKRO in UNITRO se je začelo približno pred tremi leti in pol, z nedavnim podpisom splošne pogodbe pa se bo usmerilo predvsem na področje pasivnih in aktivnih elementov, mehan-skih sestavnih .delov, magnetofonov, gramofonov, slikovnih cevi, indikaterskega programa, različnih delov za barvno televizijo ipd.
UN1TRA letos ni sodelovala na sejmu elektronike v Ljubljani, njeni predstavniki pa so obljubili, da bo postala stalni razstavljalec že s prihodnjim sejmom.
lad
Naše novosti na sejmu elektronike
Gotovo je le malo Iskrašev, vsaj tistih iz Ljubljane, ki si niso ogledali nedavnega sejma elektronike v Ljubljani. Ocene o Iskrinem prispevku na tej prireditvi so več kot ugodne, mi pa smo sprejeli ponudbo našega dopisnika — štipendista Stojana Grgiča, da napiše svoje mnenje o sejmu elektronike.
Tradicionalni sejem elektronike je končan. Tovarne, ki so prikazale svoj program, bodo potegnile črto in naredile seštevek dobrega in slabega.
Za ISKRO pomeni sejem prikaz pred domačim občinstvom in drugimi sorodnimi tovarnami zagotovilo, da še naprej raste in se razvija v vseh pogledih rasti.
Prav letos je bilo mnogo ljudi mišljenja, da bo pomenil sejem stagnacijo zaradi gospodarskih problemov v svetu. To pa nikakor ne velja za Iskrin paviljon, kije bil tudi letos razred zase v paviljonu domačih razstavljalcev.
Sodobno oblikovani prostor je v samem prostoru postavljen tako, da s svojo veličino daje občutek glavnega razstavnega dela v hali. Barvno in tehnično rešeno karakterizira oblikovanje v Iskrinem stilu. Predvsem je zanimivo prikazovanje diapozitivov in filmov, ki preprosto približajo samo tovarno in delavca obiskovalcu.
Razstavni prostorje dosegel močan efekt, ker je prikazal večino izdelkov, ki so jih razvili in preoblikovali v tem letu. Tako smo lahko opazili novosti in težnje celotne ISKRE.
Veseli smo pozornosti, ki jo ppsve-čajo razvoju. Napori samega razvoja pa sb rodili uspehe. Mnogo je izdelkov, ki so moderni in kvalitetni ter gredo dobro v promet zaradi nekaterih kvalitet, ki so jih pridobili v razvoju.
Sodelovanje s Fakulteto za elektrotehniko pa je pokazalo, kako koristno je to sodelovanje za ISKRO. Po besedah predstavnika ISKRA COMMERCE pomeni uspeh na tem področju razvoj zasebne avtomatske telefonske centrale. Razvoj je trajal približno dve leti. To je uspeh, če se zavedamo
velikosti samega dela. Zanimanje za ta izdelek je veliko, saj zaupanje potrjuje dolgoletna tradicija na področju telekomunikacij.
Ne smemo pozabiti na še eno sodelovanje, ki je prineslo dobre rezultate. To je števec s hibridnim integri-rnim vezjem. Števec odlikuje nizek razred in možnost merjenja sprejete in oddane energije.
Mnogo novosti so prikazale tudi ostale tovarne, kot npr. Otoče, ki prav tako uspešno sodeluje s Fakulteto za elektrotehniko.
ŠOLSKI CENTER ISKRA
Veliko pa je tudi proizvodov, ki so jih razvili inženirji ISKRE. Posebnost je moderna avtomatska telefonska centrala Metaconta 10. Na sejmu je bilo možno preizkusiti množico telefonov in samo telefonsko centralo. Tudi to je bil uspešen reklamen trik, kije privabljal obiskovalce.
Kot novost moram še omeniti obisk članov Kluba štipendistov ZP ISKRE. Na sejmu so si ogledali Iskrin razstavni prostor in prisluhnili besedam njenih strokovnjakov. Direktor za domači trg pri Iskra Commerce tovariš Primožič pa je razložil dejavnosti na sejmu. Ob odkritih odgovorih na različna vprašanja smo izvedeli veliko o poslovanju, težavah in uspehih. Menim, da bi se morala ta dejavnost kluba razširiti in ohraniti iz leta v leto.	- SG -
Vloga raziskave in razvoja v dejavnosti za zagotavljanje kakovosti v podjetju
Sodelavca IRI Jože Vugrinec in Matjana Kobe sta se 19. in 20. septembra udeležila konference za okroglo mizo, ki jo je v Amsterdamu priredilo Evropsko združenje za industrijske raziskave EIRMA (Europian Industrial Research Management Association) pod naslovom „Vloga raziskav in razvoja v dejavno-1 stih za zagotavljanje kakovosti v podjetju."
Združenje EIRMA, katerega članici — razvijanje in uvajanje boljših, sta med skupno 139 podjetji tudi ekonomičnejših in učinkovitejših
Razstava strokovnih šol
no Gorenjskem sejmu obrti in opreme
Razstavljala tudi Poklicna šola elektro in kovinarske stroke Šolskega centra Iskra
V okviru VII. mednarodnega sejma obrti in opreme je bila v Savskem logu v Kranju organizirana tudi razstava strokovnih šol. Poklicna šola elektro in kovinarske stroke v sklopu ŠC Iskre v Kranju se na tej razstavi predstavlja javnosti s celotnim programom učnih vaj in proizvodov vseh poklicnih profilov, za katere usposabljajo svoje slušatelje.
Namen te razstave je prikazati dejavnost šole širši javnosti, predvsem pa vzpodbuditi interes za vpis v omenjeno šolo pri učencih 8. razredov osnovnih šol. Ti-si morajo ogledati razstavo v sklopu poklicnega usmerjanja.
Razstava v Savskem logu je vzgojno izredno dobro pogojena ter z domiselno organizacijo in racionalno izrabo skromnega razstavnega prostora brez dvoma dosega svoj cilj.
Gorenjski sejem je prostor zanjo ter za razstave ostalih strokovnih šol odstopil brezplačno ter s tem zasluži javno pohvalo za svoje razumevanje problematike poklicnega usmerjanja.
V.B.R.
jugoslovanski ISKRA in Elektronska industrija, si je zavedajoč se pomena, znanosti za gospodarski napredek in pospeševanje družbene blaginje, zadalo za cilj delovati za večjo učinkovitost industrijskih raziskav ob izkoriščanju boljših metod za njih usmerjanje, vodenje in uporabo. Kot ima zapisano . v svojem statutu, zlasti pospešuje:
- študij organizacije in vodenje industrijskih raziskav vključno z osnovnimi raziskavami in tehnološkim razvojem;

metod in tehnik za vodenje industrijskega razvoja;
— boljše razumevanje mesta h1 vloge raziskav v podjetju ter potrebne ekonomske vzgoje in znanstvene politike, kar lahko odločilno vpliva na raziskovalno delo v industriji.
V skladu s tem združenje razvija svojo aktivnost na konferencah, tečajih, seminarjih, ipd., kakor je pač primerno glede na zastavljeni cilj.
Konferenca, o kateri poročamo, naj bi razčistila, kje V nastajanju novega industrijskega izdelka za njegovo kakovost odgovarja RR- dejavnost in kje je potrebno njeno sodelovanje. 26 udeležencev konference iz podjetij elektrotehnične-elektronske industrije, industrije motornih vozil, kemij-sko-farmacevtske industrije itd. je 1 vidika svojih panog razpravljalo o tem, kolikšen bi moral biti delež RR v integralni zagotovitivi kakvovosti, katere so pri tem odgovornosti in pristojnosti RR in ali ima RR v splošnem znanj6 in sredstva za izvajanje potrebne aktivnosti pri zagotavljanju kakovosti izdelka.
Zaključki te zanimive konference bodo urejeni in natisnjeni v informacijskem biltenu EIRMA, ki ga prejema tudi naša knjižnica. Marjana Kobe
Razstavljeni kovinski izdelki učencev SC.
ŽIRUA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKEGA NARODA
pri republiški konferenci SZDL Slovenije
LJUBLJANA, Komenskega 11
razpisuje za 1.1975 trideset priznanj Osvobodilne fronte Slovenije
Priznanja bodo podeljena 26. aprila 1975 ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte.
Priznanja OF so namenjena posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področju:
—	razvoja socialističnega družbenopolitičnega sistema,
—	razvijanja in krepitve socialističnih samoupravnih odnosov,
—	uveljavljanja demokratičnih in humanih socialističnih odnosov,
—	družbenopolitičnega dela med delovnimi ljudmi in občani, kije pomembno prispevalo k uveljavljanju socialističnih in človeških odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega življenja.
Predloge za priznanja OF lahko pošljejo žiriji za podeljevanje priznanj OF krajevne in občinske organizacije socialistične zveze, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, društva in občani do vključno 15. januarja 1975. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
Predlogi morajo biti poslani na ustreznih obrazcih, ki so na voljo pri občinskih konferencah SZDL. Poleg kratkih življenjepisnih podatkov in točnih naslovov predlaganih morajo imeti predlogi tudi kar najbolj popolno utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj bi predlagani zaslužil priznanje OF.
Žirija za podeljevanje priznanj OF
Koroški »Oder 73«
26. oktobra bo v koncertni dvoram Delavskega doma v Kranju ob 17. iti 19. uri predstava gledališke skupil}6 „Oder 73". To skupino sestavljaj0: študentje raznih strok, vsi pa so doma iz Podjune in izhajajo iz slovenske
gimnazije v Celovcu.
Njihova predstava „Šel je popotnik skozi koroški vek, itd." V obliki satif6 biča koroške razmere, delovanje ij1 odkrito oživljanje nemško-nacional-nih sil ter prikazuje življenje koroškm Slovencev pod njihovim pritiskofli> ogroženost slovenske narodi}6 manjšine, še posebej pa ponemčevanj6 na vseh mogočih področjih od šo*6> tovarne pa do pripetljajev v vsakdo njem življenju. V tem okviru je nam-reč naš koroški sonarodnjak čest° pahnjen v hude osebne tragedije, ki P'’ ne bi smele iti mimo nas brezosebn in brezimno.
Po zadnji predstavi bo družabn0 srečanje s koroškimi Slovenci. ,
Prijave za obisk omenjene pred' stave bo sprejemal Sindikat Elektr0' mehanike. Vabljeni na ogled v dih1 večjem številu! Podprimo boj nas01 rojakov za obstanek!
f >-
Z Iskrinega razstavnega prostora na ..Elektroniki 74".
Razstavni prostor šolskega centra Iskra.
Nagrada
Elektromehaniki
Priznanje z zlato plaketo ob 15-letnici „Elmosa“ iz Svetozareva
Ob 15-letnici dela tovarne elektromehanskih izdelkov „Elmos“ iz Svetozareva je delavski svet omenjene OZD podelil kranjski Iskri Elektromeh?-niki pohvalo delu z zlato plaketo kot znak priznanja za dolgoletno in uspešno delo v borbi za stalen razvoj podjetja in utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov. V imenu Iskre je pohvalo prevzel Sava Rankovič, pomočnik direktorja filiale v Beogradu.
To priznanje je ob 15-letnici ,iElmosa“ dobilo 10 njegovih poslov-	/
nih partnerjev. Eden izmed najpo- Zlata plaketa ..Elmosa'
membnejših je prav gotovo „1^ Elektromehanika", ki z omeni611 OZD sodeluje že od njene ustanovit^ Elmos dobavlja Elektromehaniki ,el fonske priključne vrvice, gumijaS priključne kable za vrtalne stroj ’ konektorje za telekomunikacij8^ sistem Metaconta 10-C in PVC vo ^ nike. Skupni letni promet med obe111 OZD znese približno 25 milij011 dinarjev.	^
Z medsebojnimi korektnimi in precejšnjo mero razumevanja , težave v proizvodnji, se ti odnosi111 j. podjetjema razvijajo v čedalje nejši smeri, kar se odraža tud^ boljši kvaliteti izdelkov.

ISKRA—INDUSTRIJ A EMO, CELJE
Novo na trgu
iko rdi no-1
ih,
ših
rij-
in
me
)li-
na
ija
It-
iač
10,
i°-
IVO
m
26
‘tij
tri-
#
! Z
m,
te-
;re
sti
ije
iv-
el-
ice
ra-
na
he
ani
in
ine
ajo
ma
ske
lik
:ire
in
ial-
dh
ijn.
Inč
#
ile,
da-
na'
ito
?d-
ro-|
m-
ših

Razvoju proizvodov, eni izmed najpomembnejših marketing aktivnosti je podjetje v preteklih letih posvečalo pomembno pozornost, v zadnjem času pa lahko trdimo, da je postala skrb in aktivnost v zvezi s proizvodnim programom podjetja naša primarna naloga.
Ni naključje, da dobiva ta dejavnost končno pravo mesto v naših prizadevanjih. Podjetje je kljub omahovanju na nekaterih področjih, sprejelo marketing koncepcijo, kot osnovo svoje poslovne politike. Drugače rečeno: podjetje je ob spoznanjui, daje potrošnik tisto središče, okoli katerega se morajo vrteti aktivnosti podjetja smelo začrtalo svoja prizadevanja v.tej smeri.
Položaj, ki ga ima EMO na jugoslovanskem trgu, njegov tržni delež po posameznih proizvodnih skupinah je takšno usmeritev le potrjeval in zahteval. Naj navedemo, da proizvede podjetje skoraj 40 % vse jugoslovanske posode, preko četrtino vseh kotlov za centralno ogrevanje in skoraj polovico Pločevinastih radiatorjev. Pomemben je tudi tržni delež trajnožarečih peči (ca. 35 %), pločevinastih kopalnih kadi (ca. 50 %) in frit (ca. 35 %). Od vseh y Jugoslaviji proizvedenih ploče-vmastih pomivalnih omaric, jih je v LMO proizvedenih preko dve tretjini, delež WC izplakovalnikov pa skoraj dosega 80 %. Navedene številke jasno Povedo, da je na vseh področjih potrošnje programa EMO le na jugoslovanskem trgu nepogrešljiv proizvajalec.
Še bolj kot s količino pa zado-voljuje podjetje potrošnike z izvedbo m kvaliteto naših proizvodov.
Kvaliteta emajlirane in ostale posode z znakom „dveh levov11 praktično nima primenave. Vendar se s starim slovesom nismo zadovoljili. Podjetje je proizvodnjo lahke posode razširilo na proizvodnjo težke in pol-težke posode. Težka posoda Univerzal zadovolji s svojimi lastnostmi tudi najbolj zahtevne gospodinje in je za Pripravo določenih jedi praktično
nepogrešljiva.
Aluminijska posoda s teflonsko Prevleko — TERMAL je nova vrsta Posode, ki je domači potrošniki pred nekaj leti še niso poznali, danes pa naše ponve s kvalitetnim znakom Du ^ONf uspešno širijo svoj trg.
Podjetje je v zadnjem letu vložilo Precejšnja sredstva v proučitev asor-hmana posode in to tako po uporab-nostnem in tržnem, kot tudi ekonomskem in proizvodnem vidiku. Rezultat teh raziskav bo tako imeno-Vana „POSODA 74“, odločen korak v smeri proizvodnje posode, ki si jo želi Potrošnik in ki-bo tudi proizvajalcem Za®\/°Vila današnji in jutrišnji dan.
estetiko pa svoje tehnične prednosti še povečujejo.
Na področju lokalnega ogrevanja je podjetje sledilo zahtevam potrošnikov. Pravočasno je začelo proizvajati kvalitetne oljne peči, in jih tudi pravočasno opustilo, ko kurjenje z oljem ni bilo več interesantno. Svoj razvoj je nadaljevalo v smeri trajnožarečih peči na trda goriva, KAMINI, ki so — to lahko zapišemo — najbolj iskane tovrstne peči na jugoslovanskem trgu. Razvoj na tem področju se nadaljuje v smeri plinskih peči.
Svojevrsten uspeh je razvoj in osvojitev proizvodnje trajnožarečega kotla za etažno ogrevanje — CENTRAL, izdelka, ki idealno rešuje problem prehoda iz lokalnega na etažno ogrevanje.
In ne nazadnje, svoje izkušnje in ambicije na področju ogrevalne tehnike nadaljuje podjetje v smeri klimatskih naprav. Kot prvi proizvod, s katerim bomo nastopili na trgu v letu 1974, je sobni klimatizer.
Poleg čisto novih proizvodov smo uspešno spreminjali in izpopolnjevali tudi obstoječe proizvode.
Prav je, da na tem mestu tudi odkrito priznamo nekatere naše slabosti in pomanjkljivosti. Manj uspešni smo bili pri opuščanju starih proizvodov, zaradi česar smo se nemalokrat znašli pred proizvodnimi in poslovnimi problemi.
Kaj naj.zapišemo o naših smernicah za nadaljnje delo na tem področju? Morda to, da bo potrebno razvoj novih proizvodov od idej do realizacije bolje organizirati, predvsem pa naša prizadevanja na tem področju v večji meri komercialno in finančno realizirati, seveda s ciljem čim bolj zadovoljiti potrebe in zahteve potrošnikov.
Udeleženci letošnjega srečanja prvoborcev Iskre v menzi tovarne uporov, Šentjernej med razgovori.
ISKRA—IEZE, LJUBLJANA
Počastitev jubilantov dela
V petek, 18. t.m.. popoldne je bila v restavraciji na Otočcu počastitev jubilantov 25, 20 in 10-letnega dela, delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela IEZE. Počastitvi blizu 500 jubilantov so prisostvovali tudi predsednik DS SOZD Elektro-kovinske industrije Ljubljana in pred-
Eden najpomembnejših, - če že ne najpomembnejši — informacijskih virov o takih novostih so patenti. Patent je posebna listina, ki daje njegovemu nosilcu izključno pravico za izkoriščanje določene rešitve tehničnega problema, to je izuma. Vendar pa se patent podeli le v primeru, če je dotični izum nov, uporabljiv v gospodarske namene, in opisan tako jasno, da ga zna vsak povprečni strokovnjak uporabiti. Vidimo torej, da patent izpolnjuje prav vse zahteve glede ustreznosti informacij za raziskovalno delo.
Pomena patentnih informacij se zavedajo po celem svetu. V želji, da bi bil ta pomen jasno opredeljen ter prikazan z vseh možnih zornih kotov, je svetovna organizacija za intelektualno lastnino organizirala znanstveni simpozij o vlogi patentnih informacij za raziskovalno delo. Simpozij je potekal v Moskvi od 6. do 11. oktobra letos. Skupno je bilo na simpoziju 26 referatov, ki so bili razdeljeni v tri osnovne teme:
1.	Razširjanje in uporaba patentnih informacij za raziskovalno-razvojno dejavnost
2.	Racionalizacija informiranja s pomočjo mednarodne kooperacije in
3.	Klasifikacija in vzpostavitev
E^Jetjc s proizvodom iz družine KIKA uspešno priključilo nove pro-rk« e’ ^ 50 se že uveljavili na trgu.
EMOTERM radiatorji, Univerzal GK i>V kotli so proizvodi, ki združujejo Jvejše izsledke tehnike na tem Področju, s svojo funkcionalnostjo in
Pomemben simpozij
Značilnost sveta, ki nas obdaja,ter asa, v katerem živimo, je predvsem neverjeten tehnični in znanstveni napredek. Sedanje obdobje s polno Opravičenostjo imenujemo obdobje nanstveno-tehnološke revolucije, nanost je postala sestavni del vsa-
ek^ gospodarjenja in posledica te nas	poučen, saj smo :
onomskg zakonitosti je dejstvo, da njem seznanili s pomembnimi °ra vsako podjetje neizogtbno rmetr 1 EE^^an inovacijski proces, da ahko z lastno ustvarjalnostjo sledi aglemu ritmu sodobne tehnike, kratka, v vsakem podjetju je potreb-3 organizirana in učinkovita razisko-alno-razvojna dejavnost. Še zlasti pa oje,ja z? celotno področje elektro-nnike, ker se le-to še posebno naglo razvija.
Obvestilo štipendistom
SPOROČAMO ŠTIPENDISTOM ZP ISKRA, DA BODO DOBILI ZARADI NEPREDVIDENIH NAPAK V PROGRAMU ZA RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV OKTOBRSKO ŠTIPENDIJO Z ZAMUDO. ŠTIPENDIJA BO DOSTAVLJENA OD 30. OKTOBRA
naprej.
REFERAT ZA ŠTIPENDIJE
sednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar, narodni heroj in komandant SLO Slovenije Rudolf Hribemik-Sva-run ter prvoborci Iskre, ki so ob tej priložnosti imeli tudi svoje vsakoletno srečanje. (O tem pišemo posebej).
Slavnost je s tremi pesmimi začel Šentjernej ski oktet, ki je požel navdušen aplavz zbranih. Slavnostni nagovor je najprej imel predsednik skupščine IEZE Franc Bambič. Za njim je besedo povzel glavni direktor
--------v—..	znanstveno-tehničnih informacij vse-
[iiPa,i»0d„r0Č_JU_n,apraV_za ogrevJaj1ie je bovanih v patentnih dokumentih.
Pisec teh vrstic se je kot predstavnik Iskre udeležil omenjenega simpozija. Ce ocenimo korist udeležbe na simpoziju, potem lahko brez nadaljnjega ugotovimo, da je bila le-ta več kot umestna. Bogata vsebina referatov nam bo v veliko pomoč pri graditvi patentnega informacijskega sistema, ki je v Iskri šele v ,,otroških plenicah11. Seveda pa mora ta ,,otrok11 čimpreje odrasti. Le tako bo postala naša lastna raziskovalno-razvojna dejavnost še bolj učinkovita, to pa pomeni tudi lepšo bodočnost. Iskra je slej ko prej že tako veliko podjetje, da se mora vse bolj in bolj vključevati v mednarodno delitev dela. Td pa je možno le v primeru, če smo vključeni tudi v mednarodne tokove znanja in informacij, ki omogočajo slediti svetovnemu tehničnemu napredku.
Simpozij je bil s svojo pestrostjo za
se na problemi, ki neposredno zadevajo uspešnost obstoja, razvoja in rasti podjetja. Glede na to, da smo nekaterim od teh vprašanj posvečali doslej premalo pozornosti, nam je bila udeležba na simpoziju še toliko bolj dobrodošla. Sedaj namreč vemo, kje moramo ..zavihati rokave11 in nadoknadili zamujeno.
B. Pretnar
SEZNAM JUBILANTOV 25, 20 in 10-LETNEGA DELA PO TOZD
SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE: za 25 let: Boža Kremžar, Karmen Kocjančič, Ema Polajnar; za 20 let: Franc Štrumbelj, Ljudmila Borišek; za 10 let: Pavla Bevčič, Anton Peterca, Marija Kastelic, Darinka Korošec, Vida Šneberger.	.	>
TOZD ORODJARNA: za 25 let: Leopold Bohinc; za 10 let: Alojz Bužan, Lucija Hrženjak, Vili Osterman, Milena Rijavec, Ivanka Selan, Janez Šeme.
TOZD ŽARNICE: za 20 let: Marija Anžič, Vida Hebar, Terezija Kuzmanovič, Stanislava Bole; za 10 let: Sibin Andrejčič, Edvard Šketa.
TOZD KERAMIKA: za 20 let: Dragotin Dolžan, Joža Horvat, Sonja Juvančič; za 10 let: Marija Čarman, Frančiška Dukarič, Kristina Rozman, Kati Rozman, Rozalija Saletinger, Alojzij Sever, Nada Stare, Ana Marinič.
TOZD FERITI: za 10 let: Ivana Štraus, Borut Kalinger.
TOZD MAGNETI: za 20 let: Jože Žerjav, Jože Tomšič; za 10 let: Jožica Gruden, Jože Senica, Vukosava Stojkovič, Majda Vrhunc, Ljubiša Lukič.
VF KERAMIKA: za 10 let: Jolanda Barič, Franc Bečan, Pavla Blatnik, Dragica Jakič, Elza Jambrovič, Marija Matjaž, Marija Starešinič, Marija Stjepan.
TOZD AVTOMATIKA: za 25 let: Štane Pipan, Cilka Pozderec, Ivanka Slabe, Slavka Jakopič; za 20 let: Vida Erjavec, Nika Florjančič, Fani Gliha, Nežka Kanjč, Marija Kastelic, Marija Kljajič, Milica Oblak, Ivan Ogrin, Tine Ovčak, Betka Pavlovčič, Mihaela Rampik, Meta Roculj , Matija Škafar, Jožefa Šeof, Marija Tomšič, Ana Vehovec, Marija Zevnik; za 10 let: Marija Anžin, Malči Berguš, Olga Beseničar, Nada Boldin, Lado Cančar, Mihela Černivec, Štefka Černivec, Janko Dobre, Franc Gosar, Bprjanka Ivanovski, Bogomir Klopčar, Julka Koser, Ana Lepoša, Zarja Marinko, Štefan Šincek, Nataša Tovornik, Milka Trapečar, Anka Vrhovnik, Ivan Žabkar, Josip Herceg.
OBRAT VIŠNJA GORA: za 10 let: Silva Ilič, Fani Omahen, Angela Podobnik, Danijela Štimenc.
TOZD UPORI: za"25 let: Martin Lužar; za 20 let: Ivan Metelko, Slavko Homan, Marija Cetinski, Justina Golc, Neža Šušteršič, Ivana Zagorc; za 10 let: Mimica Škrinjar, Jože Luzar, Amalija Gmbar, Antonija Kirar, Marija Bratkovič, Marija Vide-Bobič, Franc Žičkar, Alojzija Rangus, Boža Gorišek, Jožefa Unetič, Karolina Bratkovič, Marija Jereb, Martina Cimerman, Antonija Košak, Danica Cvitko, Albina Gorišek, Marija Goltes, Matilda Kralj, Marija Hrovat, Jožefa Kirn, Terezija Bratkovič, Albina Kirar, Angela Jakše, Ana Luzar, Angelca Škedelj, Štefanija Bregar, Terezija Kralj, Slavka Stančin, Marija Rodič, Ana Rangus, Jožefa Bevc, Marija Štrk, Angela Luzar, Olga Bergant, Justina Turk, Marija Masnik, Marija Jordan, Ruža Jereb, Ana Povhe, Antonija Gorišek, Ana Turk—Škedelj, Ivanka Lopatec, Pavla Janževič, Ivanka Gorenc, Antonija Hudoklin (Vrh), Antonija Dular, Matilda Kuhar, Daniela Štemberger, Vida Gunde, Ana Zagorc-Lipaj, Ana Zorko, Ana Potočar, Jožica Gregorič, Jožefa Gorenc, Albina Cigoj, Ana Turk-Jerele, Dragoslava Zagorc, Antonija Franko, Julijana Rupar, Antonija Cimerman, Jožefa Praznik, Marija Žnidaršič, Stanislav Abram, Ivanka Kuhelj, Katarina Vodopivec, Marija Vinšek, Darinka Drmaž, Ana Škof, Karolina Recelj, Jožefa Žulič, Antonija Puc, Daniela Kuralt, Anica Komes, Zora Ruden, Marija Koligar, Janez Crtalič, Antonija Jevnikar, Frančiška Boič, Angela Hrovat, Martina Brdnik, Antonija Cimerman, Dragica Štoje, Anica Kerin, Stanislav Šintič, Marija Kiren, Marija Zorko, Ciril Selak, Slavko Prhne, Jože Kim, Jože Bratkovič, Stanislav Mašilo, Marija Matko, Slavko Bakše, Martina Župančič, Antonija Antončič, Viktorija Božič, Frančiška Conta, Frančiška Golob, Marija Crtalič, Jožefa Lešnjak, Albina Hočevar, Marija Hudoklin, Jožefa Kim, Stanislava Kodrič, Marija Koligar, Jožefa Maznik, Ivanka Medle, Marija Modic, Antonija Ruparčič, Kristina Luzar, Karolina Pavlenč, Ana Sirk, Alojzija Zupančič, Janez Zagorc, Marija Zalokar, Marija Vide—Metelko, Antonija Žnidaršič, Jožefa Kuhar, Franc Rabzelj.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI: za 25 let: Ivan Maček; za 20 let: Jože Kocmur; za 10 let: Alojzija Bijek, Anton Blatnik, Tinca Cajnko, Lado Filipič, Francka Erjavec, Vesna Gabrič, Anica Glavan, Olga Glavič, Jelka Glilra, Marija Globokar, Franc Gnidovec, Marija Godec, Janez Golobič, Amalija Grbec, Olga Grm, Rezka Grm, Tilka Gmden, Ana Hočevar, Marija Hočevar (47), Milena Hočevar, Viktor Hočevar, Ivanka Hren, Jože Hribar, Marija Hribar, Bogomir Hrovat, Cirila Hrovat, Danica Hrovat, Gizela Hrovat, Marija Hrovat (41), Marija Hrovat (49), Miha Hrovat, Antonija Ilnikar, Ana Jaklič, Zinka Jordan, Ana Kocjančič, Vera Kocjančič, Mihaela Kolarič, Franc Košiček, Pavla Koželj, Alojz Krakar, Jožica Kranjc, Angelca Kuhelj (43), Anica Kuhelj, Alojz Kuhelj, Jožefa Kuhelj, Angela Kužnik, Janez Kužnik, Franc Lavrič, Danica Legan, Franc Longar, Ivica Longar, Jože Mačerol, Štefka Mačerol, Malka Miklič, Marija Mirtič (33), Jožefa Mohorčič, Rezka Mohorčič, Slavko Mohorčič, Jožefa Mrvar, Metod Mrvar, Alojz Nose, Anica Novak, Jože Novak, Marija Novak (23), Marija Novak (29) Marija Novak (20), Jožefa Pajk, Anica Palčar, Franc Pasar, Marija Pižem, Pavla Primc, Rezka Primc, Slavka Prušek, Marjana Repar, Jaka Rojc, Jožefa Rojc (29), Jožefa Rojc (39), Milka Rugelj, Anica Sadar, Ana Skube, Anica Slak, Anica Strmec, Stanislav Strojin, Anica Struna, Mirko Stupica, Jože Šenka, Angelca Šifrer, Marija Šiška, Jožica Štor, Milena Štravs, Franc Štrumbelj, Kristina Tomšič, Francka Trunkelj, Jožica Trunkelj, Jože Uršič, Roman Uršič, Ivanka Vavtar, Olga Vehovec, Terezija Vovko, Milka Zupančič, Rezka Zupančič, Vera Zupančič, Anton Slak, Irma Filipič.
TOZD ELEKTROLITI: za 10 let: Olga Kotar, Nežka Krese, Jožefa Pavlič, Frančiška Borštnar, Alojzija Žnidaršič, Marija Lovše, Terezija Novak, Amalija Urigclj, Anica Ogrinc, Jože Jerin, Ana Škrinar, Kati Novak, Antonija Jerin, Rozalija Golob, Ivanka Žerak, Viktor Candellari, Franc Šunta, Otilija Uhan.
IEZE Vladimir Klavs, ki je poudaril doprinos današnjih slavljencev k uresničevanju postavljenih ciljev podjetja. Takšni naj bi sodelavci ostali še naprej, ko čakajo TOZD še večje in težje naloge. Pozdravil je tudi prisotne prvoborce in vsem skupaj zaželel prijetno proslavljanje.
Jubilante je slednjič, pozdravil in jim čestital k zvestobi podjetju tudi Vladimir Logar, nato pa so jubilantom 25, 20 in 10-letnega dela razdelili denarne nagrade in sicer 25-letnikom po 2 zneska republiškega povprečnega OD, 20-letnikom po 1,5 zneska in 10-letnikom po en znesek. Nagrade sta jubilantom podelila predsednik skupščine IEZE Franc Bambič in glavni direktor Vladimir Klavs. Prav tako so'jubilanti prvih dveh skupin prejeli tudi zlate in srebrne Iskrine značke.
Po zahvali jubilantov, je spet nastopil priznani Šentjemejski oktet in uradni del proslave zaključil s tremi, dobro izvajanimi pesmimi. Ob tej priložnosti smo jubilantom IEZE dolžni iskreno opravičilo, ker zaradi nepredvidene zamude na poti na Otočec, ni uspelo posneti posameznih skupin jubilantov. Zaradi tega moramo današnje skopo poročilo objaviti brez fotografij. Resnično se prizadetim opravičujemo!
Po uradnem delu slavnosti so se oglasili veseli muzikanti, ki so po-skrbeli za plesa željne. Razvilo se je prijetno in veselo vzdušje, vse do odhoda avtobusov, ki so jubilante spet odpeljali domov.
Delo odbora za samoupravni delavski nadzor
(Nadaljevanje s 3. strani)
dovolj precizen med TOZD, ki imajo veliko medsebojnega prometa.
Sedaj je izredno slaba likvidnost in je pričakovati izgubo. Pri nas je hujše zato, ker zelo povečujemo plan.
1.	S tem v zvezi odbor ugotavlja, da so glede na sprejeti plan dejanski rezultati mnogo slabši in, da so bili kljub temu podatki, obravnavani po TOZD, zelo pomanjkljivi, predvsem pa ni bilo sprejetih nobenih pomembnejših ukrepov za izboljšanje stanja.
Odbor predlaga, naj podatke o devetmesečnem poslovanju obravnavajo na vseh organih in sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili boljše rezultate.
2.	Odbor bo do naslednje seje pripravil nekatere predloge ukrepov, za katere meni, da bi jih bilo mogoče uresničiti.
K tretji točki je poročal predsednik odbora Hinko Mezek.
Odbor predlaga, naj se zaostrijo ukrepi v zvezi s primanjkljajem v skladiščih, ki nastajajo v veliki meri zaradi malomarnega odnosa do poslovanja, delno pa tudi zaradi uporabe materialov za osebne namene. Odbor bo primanjkljaje obravnaval naknadno, ko bo pravni oddelek končal s postopkom.
Odbor za samoupravni delavski nadzor se bo spet sestal konec meseca.
Odbor za delavski nadzor ponovno naproša vse člane OZD Elektromeha-nike, naj morebitne nepravilnosti v poslovanju TOZD javljajo omenjenemu odboru.
ISKRA-POLPREVODNIKI, TRBOVLJE
0 delu mladih
Med številnimi Iskrinimi mladinskimi organizacijami je mladinski aktiv v* trboveljskih Polprevodnikih med najmanj delovnimi, lahko celo rečemo, da sploh ne obstaja. Pred časom so imeli v tem kolektivu mladino kar dobro organizirano, žal pa je zaradi posameznikov vsa ta marljivost zamrla.
Lahko pa bi bilo drugače, saj je v tovarni zaposlenih več kot polovica mladih, tako da lahko govorimo o izredno mladem kolektivu, in bi bilo v njem moč organizirati močno mladinsko organizacijo.
Pobud za ponovno oživitev je bilo že več, tako od mladinske organizacije na ravni združenega podjetja kot od strani organizacije Zveze komunistov v samih Polprevodnikih ipd.
Vse tako kaže, da mladi v trboveljski Iskri čakajo, da jim bo nekdo drug postlal posteljo, da jih bo pač nekdo drug organiziral, ker morda sami niso tako močni. Seveda pa ta kritika leti na račun tiste manjšine, ki se ima za aktivno, ki sama o sebi govori, da so mladinski aktivisti. V resnici pa so vse kaj drugega kot mladinski aktivisti, najbolj milo rečeno, mladinski ne-aktivisti.
Komunisti v Polprevodnikih so zdaj sprejeli kot svojo osnovno nalogo to, da bodo čimprej organizirali novo mladinsko organizacijo, oz. aktivirali tiste mladince, ki želijo delati. Člani osnovne organizacije Zveze komunistov v trboveljski Iskri poudarjajo, da bodo skušali narediti vse, toda precej
Iz proizvodnje v tovarni polprevodnikov v Trbovljah.
ISKRA-BATER1JE ZMAJ, LJUBLJANA
Hermetičnost baterij
Marsikdo se jezi, ko slučajno po daljšem presledku seže po svoji dragoceni baterijski napravi. Baterije so stekle, aparat je pokvarjen. Zakaj se to zgodi in kako se lahko tega obvarujemo?
Vedno več je prenosnih elektronskih naprav in aparatov, ki so vezani na uporabo baterij kot izvor energije. Nekatere med napravami so prav dragocene:	filmska kamera, kasetni
magnetofon, UKW prenosni radijski sprejemnik itd. Razočaranje in jeza sta hudi, ko nekega dne opazimo, da seje razlil elektrolit iz baterij in zaradi korozije uničil del vezja in kontaktov. Le včasih še imamo dovolj sreče in uspemo komajda pravočasno odstraniti iztrošene baterije iz aparata in ga rešiti.
Poglejmo v kratkem, kaj razumemo pod imenom elektrolit. V vsaki bateriji široke potrošnje najdemo raz-topmo, ki ločuje med seboj pozitivno in negativno elektrodo. V splošnem velja, da imena ,,suhi členi" ne smemo razumeti dobesedno. Vsi takšni členi so namreč mokri, saj so v njih vsebovane raztopine soli, kislin ali hidroksidov, ki so ob dodatku polnil pastoznega izgleda. Baterije, ki jih največ kupujemo in najbolje poznamo, so po svoji kombinaciji: „cink (salmiak) manganov dioksid" znane že iz preteklega stoletja, ko jih je leta 1866 prvi izdelal in patentiral Francoz Georges Leclanche. Danes so te baterije izdelane z izboljšanimi sestavinami in konstrukcijami, toda bistveni materiali se niso menjali. Baterije Leclanche imajo pri srednjih obremenitvah še vedno najcenejšo ceno energetske enote. Daleč najbolj se uporablja cilindrične tipe baterij Leclanche. Pri njih je negativna elektroda kar cinkova čašica. To je istočasno tudi posodica za elektrolit. Med uporabo baterije se cink postopoma troši. Enak proces, toda v precej manjši meri poteka tudi med skladiščenjem, zlasti še pri povišanih temperaturah. Cinka je vedno manj in okoli vsebovanih nečistoč gre samostojni razpad tako daleč, da nastanejo v stenah luknje ali špranje. Tesnitve elektrolita ni več in se zato razlije po okolici. Raztopine salmiaka imajo še to lastnost, da so sposobne plezati po robovih in preko sten ohišij, če je le dovolj vlage. To jim dovaja cinkov klorid, ki je tudi sestavina elektrolita in je zelo higroskopičen. Iz zraka veže vlago in tako je raztopina stalno v gibanju v vse smeri. Tako elektrolit z lahkoto prepleza nekatere zapreke in se razleze po notranjosti aparata
B ISKRA
Številka 39 - 26. oktober 1974
Raztopina salmiaka in cinkovega klorida je slabo kisla. Korozija ima zato velike možnosti in zelo hitro propadejo kontakti, vezja itd. Popravila so zamudna in draga.
Cinkovo čašico je možno obdati in zatesniti z materiali kot so karton, kovinski plašč ali plastika. Kljub vsemu varovanju pa se celo renomi-ranim svetovnim firmam zgodi, da v nekaterih primerih tesnienje ni 100 %-no. Prav zaradi tega tudi tovarne z najbolj kompliciranimi in ■ izpopolnjenimi rešitvami tesnenja vedno poudarjajo sledeča navodila glede pravilne uporabe baterij:
—	baterijskih naprav ne smemo puščati na vročih mestih ob peči, na močnem soncu ali za avtomobilskim steklom,
—	ko pri napravi opazimo, da baterijam peša moč, čimpreje poskrbimo za zamenjavo s svežimi,
—	v ležiščih aparata ne zamenjamo samo del, temveč prav vse s svežimi, ki naj bodo od istega proizvajalca,
—	ob zamenjavi zelo pazimo na pravilno polariteto celi,
bo odvisno tudi od mladink in mladincev samih.
Naloge mladinske organizacije v Polprevodnikih bodo takšne kot so drugod, v drugih Iskrinih kolektivih, seveda pa bodo tudi podobne, ali povsem enake z nalogami drugih druž-benopohtičnih organizacij le, da je smer udejstvovanja in dejavnosti lahko povsem drugačna.
Komunisti v TPT čutijo pomanjkanje delovanja mladih, saj upravičeno menijo, da bi morala biti mladinska organizacija odskočna deska za sprejem v Zvezo komunistov. Takšna pot je čisto normalna in že utečena v Iskrinih organizacijah, le v trboveljski pa še nekaterih je ne poznajo, ali pa .ne upoštevajo.
Od približno 250 mladih, kolikor jih je zaposlenih v Polprevodnikih, je le deset članov Zveze komunistov, kar je izredno porazno, če ne kar žalost no.
Osnovna organizacija Zveze komunistov je v zadnjem obdobju sklenila sprejeti nove člane v ZK. Pri tem ne bo delala nekih izjem med mladimi in starejšimi delavci, pač pa bo stremela za tem, da bo v svoje vrste sprejela čimveč neposrednih proizvajalcev.
Pobude za aktiviranje mladinske organizacije so se začele že nekje januarja letos, upajmo pa, da bodo obrodile sadove morda oktobra, ali novembra. Kljub temu, da so se Polprevodniki v minulih mesecih borili s številnimi težavami pa vendarle denar ni bil tisti, Tei bi zaviral aktiviranje mladih. Denar vsekakor ne more biti pogoj za aktivnost, ali neaktivnost, pač pa aktivnost narekuje sredstva, ne obratno. Najprej moramo biti delavni, da bi lahko s tem ustvarjali sredstva.
Predstavniki mladine iz Polprevodnikov se tudi niso udeležili številnih srečanj mladih Iskrašev, kot npr. tudi ne portoroškega seminarja. Vodilni predstavniki TPT se dobro zavedajo, da seminar v Portorožu ni vsak dan, mladina iz Polprevodnikov pa se ga ni udeležila zato, ker ni nihče izrekel niti najmanjše želje. Verjetno je predstavnike mladinskega aktiva sram, ker so nedelavni in bi jim morali pač na takšnih srečanjih poročati o svoji lenobi.
Številne pobude za ponovno organiziranje mladih v Polprevodnikih so prišle tudi s strani Koordinacijske konference Zveze socialistične mladine v ZP Iskra. Kako je z mladino v trboveljski Iskri smo povprašali tudi predsednika Koordinacijske konference Miloša Pavlico. Dejal je, da so nemalokrat posredovali v tistih delovnih organizacijah, kjer je mladina
—	iz aparata odstranimo baterije vedno, kadar ga dalj časa ne nameravamo uporabljati,
—	pri morebitnem pošiljanju aparata v paketih prav tako odstranimo baterije iz ležišč.
V kolikor opazimo v aparatu, daje že prišlo do iztoka elektrolita baterij Leclanche, potem ležišča in kontakte večkrat zaporedoma obrišemo s krpo, namočeno v raztopino pralnega praška. S tem nevtraliziramo amonijeve in cinkove soli in ustavimo korozijo. Nagrizena mesta obrišemo in posušimo in nato zdrgnemo s Purolom ali polirno pasto, da dosežemo čisto površino in sijaj.
P.Ž.
Premalo učencev
Poklicna kovinarska in elektro šola Iskra v Kranju je za šolsko leto 1974/75 razpisala 150 učnih mest, od tega 100 samo za Iskro - Elektrome-haniko Kranj. Odziv na razpis je bil slab. Na ponovni razpis za 50 učnih mest pa so se prijavili le štirje kandidati.
Premajhen priliv novih kadrov je najbolj problematičen za Iskro -Elektromehaniko. Deficitarna so predvsem učna mesta za poklica strugar in rezkalec. Od 16 razpisanih mest za rezkalce, imajo zasedenega enega. Podobno je s strugarji, katerih za Elektromehaniko manjka še šest.
Vprašanje pomanjkanja učencev za strojniške poklice postaja zelo pereče. V zadnjih letih se za te poklice zanima vse manj učencev, ki zaključujejo osnovno šolo. Vzrokov za te težave je več. Sorazmerno majhno število absolventov osnovnih šol na Gorenjskem že lahko prištevamo med glavne vzroke. Letno absolvira na Gorenjskem okrog 2400 osnovnošolcev (z dokončano osn. šolo jih je le okrog 1900!). Nezasedenih učnih mest na poklicnih šolah pa ostane preko 800.
Nepravilno je tudi mišljenje staršev in često tudi dijakov samih, da mora
sin ali hčerka vsaj v srednjo šolo. Selekcija pri vpisu na nekatere srednje šole pa je pomanjkljiva. Mnogi učenci se vpišejo na prvo srednjo šolo, ki jih sprejme brez sprejemnih izpitov. Ne razmislijo pa o zmožnostih, glede na učni uspeh v osnovni šoli. Včasih jih niti študij ne zanima in si ne morejo predstavljati, kakšen bo njihov bodoči poklic. Tako marsikdo po nekaj letih šolanje opusti in išče poklicno izobrazbo - primerno svojim zmogljivostim.
Podobno se dogaja tudi v ŠC Iskra Kranj. Zgodi se, da tudi tisti, ki jih tehniška srednja šola ne sprejme (ali je učni program zanje prezahteven), ne prestopijo na PŠ Iskra, temveč iščejo mesto na drugih poklicnih šolah.
Iskra Elektromehanika Kranj že več let štipendira vse učence na Poklicni šoli Iskra Kranj. Več se res ne da storiti. Potrebno bo bolje informirati starše (tudi tiste, ki so zaposleni v Iskrinih TOZD), da bi učenci s pravilno odločitvijo o izbiri poklica lahko hitreje prišli do kruha. Imeli bi zagotovljeno štipendijo in s tem tudi možnost zaposlitve po končanem šolanju.
Alojz Boc
Izhod v izvozu
Iztekajo se zadnji meseci letošnjega leta. Sicer ugodne kazalce o letošnjih gospodarskih gibanjih čedalje huje kaze podatki o povečevanju primanjkljaja v plačilni bilanci, v trgovinski bilanci pa je primanjkljaj še veliko večji Po podatkih ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete smo v Sloveniji avgusta pokrili z izvozom komaj še tretjino uvoza (36,5 odst.), v Jugoslaviji pa le nekaj več (39,1 %). Bati se je, da se razmere ne bodo obrnile na bolje, kajti v gospodarskih organizacijah pravijo, da imajo veliko manj naročil za izvoz kot so jih imeli lani ta čas.
Politiki in gospodarstveniki opozarjajo na resnost problemov. V sklepih predsedstva ZKJ je temu posvečena posebna pozornost, kajti neskladja med izvozom in uvozom močno zapletajo ne le gospodarske, temveč tudi socialne probleme. Posebej pomembno je, kako se bomo pri opredeljevanju politike za naslednje leto odločili in kaj nameravamo storiti, da bi ta problem vsaj omilili.
s Fš/ se zavedamo, da lahko naraščanje primanjkljaja v plačilni bilanci močno zavre nadaljnjo gospodarsko rast. Bilančno neuravnovešenost je mogoče rešiti na več načinov. Nekateri se močno ogrevajo za to, naj bi prihodnje leto ne povečevali več dolgov in ne najemali dodatno novih kreditov. Kakor pa je sedaj položaj na svetovnem denarnem trgu, z.a najemanje novih posojil tudi ni dosti možnosti ali pa so pogoji izredno trdi — kratki odplačilni roki, izredno visoke obresti Drugi se zavzemajo za omejevanje uvoza in za pospešeno nadomestitev uvoza z domačo proizvodnjo. Vsekakor je treba razviti domačo proizvodnjo surovin in polizdelkov, pa tudi uvoz bo treba pametneje uravnavati, vendar to uravnavanje nikakor ne bi smelo vplivati na zmanjševanje proizvodnje, zlasti za izvoz.
Vsi v Jugoslaviji se strinjamo, da mnoge razvojne in druge probleme lahko rešimo le ob doseganju sorazmerno visoke stopnje gospodarske rasti — vsaj med 6,5 in 7 odstotki. Takšna stopnja pa mora sloneti predvsem na večjem izvozu, na široki ekspanziji gospodarstva v svet. Ker pa so razmere na različnih tržiščih seveda različne, je treba spodbude gospodarstvu za večji izvoz prilagoditi razmeram na teh tržiščih. Predvsem pa ne bi smeli ostati le pri deklaracijah o tem, kako se gospodarsko povezovati z neuvrščenimi deželami, temveč bo treba te spodbude tudi materialno podpreti.
In še nekaj: očitno postaja, da se bodo neskladja ostrila po spirali tako dolgo, dokler bo združeno delo večidel samo opazovalec in izvajalec, ne pa resnični oblikovalec gospodarske politike, posebej zunanjetrgovinske.
Zdravko Stefančič
nekoliko zaspala. Te pobude so ponekod že rodile sadove, kot npr. v Škofji Loki in v Radovljici. Izrazil je upanje, da bo tudi trboveljska mladina sledila zgledom drugih mladinskih organizacij v združenem podjetju.
Tik pred zaključkom redakcije pa smo še enkrat poklicali Trbovlje in povprašali sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov Bogdana Lipičnika, če vsi navedeni podatki še držijo. Dejal je, da se bo mladina v Polprevodnikih, kot vse kaže, le zga-
Sanje Janeza Delavca
Tistega dne je prišel Janez Delavec v službo ob pol šestih kot običajno. Imel pa je nekoliko treme in nelagoden občutek v želodcu. Hrabro se je odločil, da bo šel šefa prosit za propustnico. Ob enih je želel s kolegom oditi v Trst, da kupi neke dele .za svoj traktorček, ki mu je v veliko pomoč pri delu na očetovi kmetiji.
Že drugič je ponižno potrkal na vrata šefove pisarne. Šefa še ni bilo, ura pa je bila že tri minute čez šest.
Ko je deset čez šest že tretjič plaho potrkal, je imel več sreče. Osorni ,,da“ mu je povedal, da sme vstopiti. Šef je ravno odložil klobuk in nepogrešljivi diplomatski kovček. Zlovoljno je gledal, ko je slačil plašč in sam pri sebi preklinjal tistega, ki si je izmislil delo ob šestih zjutraj.
„No, Janez, kaj bi rad? “
Glas, s katerim je nadrejeni vprašal svojega delavca, je bil enak njegovim mislim: neprijazen in naveličan.
Janez je jecljaje povedal svojo skromno željo, povsem drugače kot si jo je v mislih ponavljal že vse jutro. Poslušal je šef, poslušal in vše bolj mrščil obrvi. Na koncu je s silno strogim glasom spregovoril: „Janez, Janez, kaj takega ne bi pričakoval od tebe! Veš, da te potrebujemo v proizvodnji, vsaka minuta je dragocena. Ali nisi bral v „ Informativnem listu", da zaradi takih in podobnih izostankov z dela tovarna izgubi ogromne denarje? Kaj ne veš, da smo sklenili delovni čas čimbolje izkoristiti? Ti pa hočeš iz tovarne in to kar celo uro pred koncem službe? “
Še in še je govoril. Janez je pod težo dokazov in občutka krivde vse bolj lezel v dve gubi in vse bolj gaje bilo sram, da je hotel tovarno oškodovati za celih šestdeset minut. Trdno je sklenil, dane bo nikoli več prosil z^ propustnico.
„No, pa da ne boš:'rekel, da nimam razumevanja, ti bom podpisal to prepustnico!" Glas je Janeza predramil iz
njegovih misli. Ni se razveselil, prevelik je bil namreč njegov občutek krivde. Najraje bi jo bil odklonil, pa se je bal, da bi užalil šefa. Ponižno je pozdravil in v skrbeh pogledal na uro. Že pol sedmih je, on pa še ni nič naredil in s tem oškodoval tovarno za novih trideset minut!
Na uro je pogledal tudi.šef. „Vraga, že pol sedmih! Cele pol ure sem porabil za tega sitneža! Ostalo mi je samo še pol ure časa za kavo in debato o nogometu! Samo pol ure, ko pa je običajno še ena ura premalo! No, pa vendar ta čas verjetno le ni bil izgubljen! Janez zagotovo ne bo več kmalu prosil za propustnico, kajti — dela se od šestih do dveh!" Nekoliko potolažen in z lažjim srcem je odšel v sosednjo pisarno, kjer je že dišala močna prava kava.
Drrrrrrmrrrrinnnnnnnng!!!! Janez je instinktivno skočil pokonci in se prav tako podzavestno, še napol v snu, pričel oblačiti. Šele takrat se je zavedel, da je pravzaprav sanjal! Globoko osramočen je bil vesel, da so bile vse skupaj le sanje in sam pri sebi se je sramoval, da je o šefu tako grdo sanjal. On vendar ni tak! Sklenil je, da bo delal še bolj pridno in da bo malical vedno samo pol ure. Ne bo šel v bife in tam čakal v vrsti več kot pol ure! Malico bo nosil s seboj!
Take in podobne misli so mu rojile po glavi na poti v službo. Kako dober
delavec bo postal, je razmišljal še takrat, ko je v delovni obleki porival težko naložen voziček po tovarniškem dvorišču. Zagledal je znano postavo v klobuku, plašču in z diplomatskim kovčkom. Sef! Janez ga je pozdravil kot se spodobi, spoštljivo in prijazno. Sef ga ni videl, hitel je v službo. Janez je slučajno pogledal na svojo staro, ceneno ročno uro. Sedem minut čez šest! „Vraga, spet prehiteva, res je že skrajni čas, da si kupim novo, ki bo točneje šla!" je pomislil Janez Delavec.
šakal
K članku na 4. strani:
Razstava izdelkov učencev Poklicne šole elektro in Kovinarske stroke ŠC Iskra v okviru VII mednarodnega sejma obrti in opreme v Kranju je bil soliden prikaz dela
nila. Te dni so namreč zaupali organizacijo mladinskega aktiva dosedanjemu predsedniku, ki je obljubil, da bo mladina v trboveljski Iskri zaživela še ta mesec.
Kot predsedniku mladinske organizacije v tovarni in kot članu ZK mu želimo, da bi uspešno opravil zastavljene naloge in da bi lahko v eni pri' hodnjih številk Iskre pisali o marljivosti mladink in mladincev v Polprevodnikih,
Lado Drobež
SLOVESNA OTVORITEV GLEDALIŠKE SEZONE V KRANJU
Naš pogovor
ii*
ar
ia
la
li-
ju
v-
ri-
)i-
e-
s
OB UPRIZORITVI CANKARJEVEGA „POHUJŠANJA V DOLINI ŠENTFLORJANSKI^ SMO SE POGOVARJALI Z REŽISERJEM JANEZOM POVŠETOM
Prešernovo gledališče je prikazalo svojemu občinstvu Cankarjevo farso »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI" iz več razlogov. Prvi je prav gotovo ta, da je Ivan Cankar dramatik, ki je z največ globine in gledališkega mojstrstva zajel resne in vesele trenutke našega človeka. Prav zaradi tega ga občinstvo vedno z veli-Kim pričakovanjem in pozornostjo sprejema in tudi zahteva.
razlog pa je ta, da je prav POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI zelo duhovita igra, polna fantazije in humorja, satire in zabavnosti, vsebine in napete zunanje zgodbe. Mi sami ali ljudje v njej so Prikazani šarmantno, po drugi strani Pa zelo resnično in skorajda bridko, redstava Prešernovega gledališča se je odločila poudariti vedri, sproščeni del, barviti potek in pestrost posamez-Hih oseb in dogodkov. Zakaj naj bi namreč vedno sprejemali Cankarjevo ^Povod, vsebino, jedkost in ironijo v i • mračnih, težkih in morečih Sledaliških uprizoritev. Vso vsebino je jnogoče podati pod plaščem zunanje humornosti, radoživosti in hitrega življenjskega utripa, vnesti v te lastnosti ritem današnjega časa, ki - če je xe. mogoče - preide resnejše trenutke čun hitreje.
Prikazati Cankarja na simpatičen, vendar v resničnih življenjskih postav-Kah preverjen način, je bil osnovni namen ekipe Prešernovega gledališča.
Občinstvo je omenjeni poskus sPrejelo z navdušenjem in zanimanjem. Presenetljivo je bilo, kako seje živelo in sodoživljalo dogajanje na °dru; ker ima Prešernovo gledališče v Nranju čedalje širši krog stalne publi-p’ smo povprašali režiserja Janeza ovšeta, v čem je pravzaprav bistvo ^mega poslanstva gledališča kot
,. »Po mojem osebnem mnenju je nistvo v tem, da je gledališče tisti Prostor, kjer ljudje kolektivno mislijo m sodoživljajo, s posebnim poudar-K?m na neposredni prisotnosti tistih, 1 so nosilci predstave, in onih, ki to dogajanje spremljajo v dvorani. Torej "T kolektiven in neposreden kontakt med igralci in gledalci. Poslanstvo je adalje y tem, da naj bi bilo izzvano imgloblje in čimbistvenejše razmi-janje v človeškem smislu - po drugi n r.^m pa s smehom in zabavnostjo na ajbolj neposreden način ustvarja K°ntakt med ljudmi."
„Kaj vse upošteva umetniško vodstvo gledališča pri repertoarni politiki — izbiri programa za eno sezono in kaj v dolgoročnem pogledu? “
»Najprej upoštevamo vse zgoraj navedeno, nadalje pa vzamemo za izhodiščno točko tiste komponente, ki jih v prejšnji sezoni nismo mogli upoštevati oziroma nadaljevati iz kakršnihkoli razlogov. Tako bomo kot nadaljevanje lanske »Kreflove kmetije" letos predstavih drugi del Potrčeve gledališke trilogije - »Lacko in Krefli." Kot rečeno, razmišljati moramo o žanrski pestrosti in ravno zato gremo letos za spremembo od lanske sezone v vedrejšo smer. Pri vsem tem seveda ne smemo zanemariti izraznih in razvojnih možnosti igralcev."
„Kaj pomeni za vas kot režiserja delo z nepoklicnimi igralci, med katerimi je, kot vemo, sedem naših Iskrašev? “
„Zame osebno pomeni veliko preizkušnjo, saj mora biti v takem primeru režiserjev koncept še bolj trden kot v poklicnem gledališču, zakaj kljub visokemu nivoju naših igralcev je vendar potrebno več dela s posamezniki, kar je razumljivo, saj izgubijo dobršen del svoje energije na delovnih mestih."
»Kakšen je po vašem mnenju umetniški potencial kranjske občine - ali ga in kaj ga zavira? “
»Ta potencial je zelo velik na različnih področjih, res pa po mojem mnenju verjetno nima vseh možnosti v svojem kraju zaživeti v takem obsegu kot lahko v širšem slovenskem. Ta potencial bi se lahko ravno v kranjski občini realiziral močneje kot se sedaj. Za to so vsi pogoji in že je čutiti, da se situacija spreminja na bolje."
»Kako ocenjujete stanje na področju gledališke kulture v Sloveniji? “
»Dejstvo jo, da kultura privlačuje vse več ljudi. Vsa področja izven tzv. »centrov" oživljajo, postajajo aktivna in samoiniciativna, nič več niso zgolj nekritičen odjemalec česarkoli. V tem prostoru se nahaja seveda tudi gledališče kot njen integralni del, ki prav zaradi naštetega dobiva večjo dinamiko."
»In kakšna je po vašem mnenju funkcija gledališča vzporedno s TV kot vplivnejšim in razširjenejšim medijem? “
»Glavna funkcija gledališča, vzporedno s TV je predvsem ta, da omogoča in vzpodbuja že omenjeno kolektivno doživljanje in razmišljanje. Verjetno ni slučaj, da gledališče spet
y sodelovanju s SSOSD (Savezni stručni odbor za sastavne delo ve i materijale) pri Jugoslovanskem komiteju za ETAN, Ljubljana, smo pripravili
program
strokovne ekskurzije v Muenchen v času mednarodne razstave »ELECTRO-N1CA 74“ od 20.-23. novembra 1974.
L dan sreda,20. nov. 1974
Odhod iz Ljubljane ob 12. uri izpred poslovalnice SAP Ljubljana, Cigaletova uL 13. Vožnja preko Korenskega sedla, skozi Turski predor, mimo Badgasteina in Salzburga ter po avtocesti do Muenchna, kamor je prihod okoli 22. ure.
Večerja, nastanitev skupine, nočitev.
2-	dan četrtek, 21. nov. 1974
Po zajtrku odhod na razstavo in celodnevni ogled le-te.
Večerja, nočitev.
3-	dan petek, 22. nov. 1974
Zajtrk in odhod na razstavo in celodnevni ogled le-te.
Večerja, nočitev.
L dan sobota, 23. nov. 1974
Po zajtrku prost čas ali individualni ogled razstave. Odhod v domovino iz Muenchna ob 14. uri. Vožnja po avtocesti mimo Salzburga, skozi Turski predor ter preko Korenskega sedla v Ljubljano, kamor je prihod okrog 22. ure.
CENA EKSKURZIJE JE DIN 1.480 __ ceno je vključeno:
vožnja z avtobusom Mercedes ali Setra na relaciji Ljubljana-Muenchen-_ Ljubljana, cestne takse in taksi za predor,
__ Prevoz na razstavo po dogovoru dvakratna vstopnina na razstavo ~ katalog
_ 3 Polpensioni (večerja, prenočišče, zajtrk - obilnejši)
~ strokovno vodstvo
C *°ds,vo ter stroški organizacije..	.
v "a Potovanja je prirejena po sedaj veljavnem deviznem tečaju (17. 9. 1974). Ce bi PofVeZi s tem Prišlo do večjih sprememb, se temu primerno spremeni tudi cena
j^GAVE DO VKLJUČNO 5. NOVEMBRA 1974 sprejemajo poslovalnice SAP v pJdbljani, Zagrebu in Beogradu.
J»Xli?ncem do tega roka so zagotovljene gostinske usluge v hotelu B kat. »METROPOL*1 v Muenchenu.
slučaju prijave po 5. nov. 1974 SAP ne jamči za enakovrednost gostinskih uslug, Q,r J® število postelj v hotelu omejeno.
®de na veij^o zanjmanje za udeležbo na tem potovanju, vas prosimo za pravo-
|asno prijavo.
e lm° vam prijetno potovanje.
SAP LJUBLJANA Odd. za turizem Titova 38 tel. 313-902
Prizor iz Cankarjevega ..Pohujšanja v dolini Šentflorjanski".
pridobiva publiko, kar je razveseljiv znak želje po zbliževanju. To je izredno pomembno v današnji družbi, ko je človek spričo neusmiljenega vsakdanjega tempa prepuščen relativni osamljenosti v množici soljudi. Za Prešernovo gledališče pa TV pomeni Siljenje avditorija in afirmacijo."
»Se vam zdi umestno že vnaprej sugerirati gledalcu, katero bistvo naj v
igri išče, ali pa menite, naj vsak zase potegne iz nje nauk ali zaključek? “ »Ne; potrebno je podati le neke osnovne podatke o nastanku dela, zanimivo in priporočljivo pa je tudi soočiti gledalca z več različnimi, morda celo nasprotnimi mnenji, na osnovi katerih ali celo izven njih potem izlušči tisto, ki mu osebno odgovarja."	V. B. R.
SEKRETARJI ZKS NA OBISKU V ELEKTROMEHANIKI
Udeleženci seminarja CK ZKS za medobčinske in občinske sekretarje Gorenjske ter člani CK *ZKS so 15. oktobra obiskali tovarno ATC Labore.
S komunisti osnovne organizacije v Elektromehaniki so razpravljali o prizadevanju kolektiva za uresničevanje ustavnih določil v praksi. Sliko dogajanja v delovnem kolektivu ter aktivnosti 00 ZK v Elektromehaniki je podal navzočim njen sekretar Bojan Klemenčič. Omenil je prizadevanja za kadrovsko in organizacijsko obnovo 00 ZK, priprave na X. kongres ZKJ ter seznanjanje članov z izhodišči ter sklepi kongresa in pa obravnavo resolucij, ki so bile na njem sprejete. Analizirane pa so bile tudi naloge, ki za komuniste in kolektiv Elektromeha-nike izhajajo iz sprejetih resolucij. 200 članov je bilo v okviru usposabljanja' poslanih na izobraževalne seminarje.
Spomladi bodo komunisti v OZD dcenili akcijski program stabilizacijske politike ter obravnavali samoupravne odnose in samoupravno konstituiranje. Korak naprej bodo pomenile novoustanovljene TOZD, uveljavljanje delegatskega sistema ter koordinacija aktivnosti posameznih delegacij iz OZD.
V tem trenutku so aktualni napori za uresničevanje planskih zadolžitev, protiinflacijski ukrepi ter vprašanja nabave reprodukcijskega materiala, saj delavci zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala na posameznih linijah ne delajo. To terja od komunistov v 00 ZK čimvečjo aktivnost. Mirana Potrča, člana Izvršnega komiteja CK ZKS za področje gospodarstva, je zanimalo, kakšne so izkušnje s povezovanjem v SOZD, kako se Iskra povezuje z domačimi proizvajalci repromaterialov, kako izvaja program socialne politike in izgrajevanja samoupravnih odnosov v TOZD, izobraževanja ter kako omogoča napredek znanstveno-raziskovalnega dela v svoji sredi.
Bojan Klemenčič je v odgovoru pojasnil, kako potekajo priprave na konstituiranje branž ne organizacije in da se pri tem vežeta osnovna razvojna ter prodajna dejavnost neposredno na TOZD in njihove potrebe. Menil je, da so te priprave logično nadaljevanje prejšnje aktivnosti. Te osnove so v ustavi dovolj jasno opredeljene. Povezovanje z odjemalci Iskrinih proizvodov, je zadovoljivo, pri čemer velja posebej omeniti tovariško sodelovanje z jugoslovanskim PTT omrežjem.
Udeleženci razgovora so obravnavali še vrsto drugih vprašanj. Med drugim je bilo poudaijeno, da bo treba bolj kot doslej dati večji pomen resničnim potrebam po samoupravnem konstituiranju, saj pri današnjem stanju ostajajo marsikje v bazi v bistvu še stari odnosi. Da bi v celoti zadostili ustavnim določilom, bi morali izhajati iz realne ekonomske baze.
V	razpravi o antiinflacijskih ukrepih in likvidnosti Iskre je sekretar kranjskega ObK ZKS Henrik Peternelj menil, da zastoje pogojujejo hkrati valutne spremembe ter dvig cen repromaterialov v svetu, zato je nujno potrebno dvigniti produktivnost ter izboljšati tehnologijo.
V	nadaljevanju razprave so prisotni govorili tudi o potrebi po sistemskem reševanju vprašanja stalnih obratnih sredstev, usklajevanju investicijske in kadrovske politike ter po pravilnem in enakomernem razvoju posameznih vej industrije. »Plan mora biti dogovoijen med posameznimi TOZD, medsebojne terjatve je nujno potrebno zmanjšati," je med drugim poudaril Martin Košir, sekretar gorenjskega medobčinskega sveta. Menil je tudi, da bo treba pohiteti z vsebinsko pogojenim samoupravnim organiziranjem in obdelati porajajoča se vprašanja preko delegatov.
Ob koncu sestanka je tov. Potrč dejal, da Iskra sama ne more vplivati na vse probleme, na določene pa lahko. Na podlagi podanih mnenj bo treba ukreniti naslednje: uskladiti strukturna neskladja v jugoslovanskem gospodarstvu, po dogovoru usmerjati planiranje ter z novimi investicijami odstraniti obstoječa strukturna neskladja. V posameznih OZD pa bo potrebno razmisliti o povezovanju poslovnih odnosov ter takoj samoiniciativno odpraviti ozka grla, kjer so. Obratna sredstva, ki so sedaj usmerjena v investicije, morajo biti zagotov-. Ijena z medsebojnim dogovarjanjem. Razmisliti pa bo treba tudi o tem, kdo lahko plača svoja naročila in to uveljaviti tako v razvojni kot trgovinski politiki. Zaostriti bo treba problem stabilizacije. V dogovore o cenah pa bo treba vključevati vse postavke, ki vplivajo na njihovo formiranje. y g r.
ISKRA - Industrija elementov in zabavne elektronike, TOZD FERITI, Ljubljana - Stegne 17
vabi k sodelovanju zaradi razširitve poslovanja:
-	2 EL. INŽENIRJA - šibki tok 1. ali II. stopnje za aplikacijo in merilne metode feritnih materialov, projektiranje merilnih sortirnih naprav in razvoj induktivnih sklopov s feritnimi jedri. (OD 3.000 - 4.200 N din).
ELEKTROTEHNIKA ali STROJ. TEHNIKA s prakso za kontrolno službo. (OD 2.900 — 3.500 N din).
-	2 ELEKTROTEHNIKA - šibki tok, lahko tudi začetnika. (OD 2.000 - 2.600 N din).
— VODJO MENZE za vodenje nabave in razdeljevanja toplih in hladnih malic. Zaželeno lastno vozilo. (OD 2.300 - 2.800 N din).
Vroča poezija v livarni
Dlan zadiha v privajeni kretnji nad gumbi. Prst potisne rdeči gumb in leva kokila se približa desni. Zdaj še ni tako lepo; najbolj vzburljivo je, ko ritem stroja potegne jekleni plošči vsaksebi -takrat se prikaže odlitek. Najprej opazim „angus“ (dolivek), ki se zalesketa v svetlobi žarnic in, pravkar ustvarjen, samozavestno čaka, da ga oprimem s kleščami ter celotno zadevo odložim ali otrkam ob steno zaboja.
Odlitek je treba s potrebno spretnostjo sleči z jeder leve kokile. Angus pa čaka posebna usoda: mig z desnico in je odložen v mali zaboj na desni, malce zadaj.
Deset in petnajst. Malicamo.
Ko se vrnem, se naslonim na skladovnico rotorjev; do konca je še devet minut. Pogled mi zaide k livarskemu orodju. Na jekleni omari so štiri radenske. Vzpostavi se mi primerjava; med steklenico ter brezhibno bleščeče odlitim ščitom je podobnost.
Ko je premor ob cigareti, naženem misli na prijetnejše stvari, to mi pomeni sprostitev. Kdo bi stalno mislil na monotoni pionolog stroja?
Hipoma se spomnim nečesa, kar me navduši: poezija dela! Italijanski pesniki mlajše generacije namreč trdijo, da je v sleherni stvari pesem. Neki poet celo razlaga, da je v slehernem predmetu poezija. Ne morem mu v celoti pritrditi. Ko dvigaš dolgoročni kredit in podpišeš, je v podpisu presneto malo pesniškega, kajti o dolgu, ki je volk, bi težko spesnil gazelo ali gloso, ali romanco. Še najbolj bi ustrezal nekrolog...
Ko poženem rakove klešče (to je ime stroja), je bistvo o tej pavšalni poeziji že osvojeno: v livarni sem; to je poezija! Ko zvedo novinarji, bo naval. Senzacija!
Preklicani mladi poeti!.. . Tudi na tovarne mislijo. To je lepo in daje človeku, ki je tudi po sedemnajst ur vklenjen med izparine razbeljenega aluminija, topel občutek, da nekdo misli nanj - da pesniki le niso karieristi.
Gumasta cev v osrčju stroja se napenja. Pravkar se je odluščila od kokile: voda mi zmoči hlačnico in v prelepem curku teče za čevelj. Nasmehnem se. Čista poezija -malo vroča sicer - a vendar... V vsaki najmanjši reči je droben odtenek pesmi, ki preznojenega livarja, rezkarja in, hm, vratarja -tolaži, da s potrebnim poletom zdrži nočno izmeno.
V torek gremo po plačo. Nestrpno bomo mečkali kuverte, zraven pa peli tisto neponarodelo-
Kovanec do kovanca, plača,
bankovec do bankovca - palača.
Kar se mene tiče, bom objesten in ga bom z Janezom popil, pa ne štiri deci} ampak cel liter deita. Livarski stroj bo do jutra odmaknjen v pozabo. Relativno pozabo!
Sredi vsesplošnega zakulisnega govorjenja bomo mladi livarji napili tisočletju, ki prihaja. ..
Tudi to je poezija!
VK STROJ. KLJUČAVNIČARJA z večletno prakso za vzdrževanje strojev in naprav. (OD 2.800 - 3.200 N din).
-	STROJNE KLJUČAVNIČARJE za delo na vzdrževanju in izdelavi naprav. Zaželena praksa. Pogoj odslužen vojaški rok. (OD 2.200 — 2.800 N din).
-	DELAVCE in DELAVKE za proizvodnjo, za delo na brusilnih strojih in prešah. Delo v II. izmenah. (OD 1.700- 2.100 N-din).
Zainteresirane prosimo, da pošljejo pismene vloge ali se osebno zglase v tajništvu TOZD FERITI. Vse nadaljnje informacije lahko dobijo telefo-nično na številki 57-378.
Šahovski dvoboj ZP Iskra:IGO Gorenje
Minulo soboto so se v Velenju pomerili šahisti Združenega podjetja Iskra in Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. Pobudo za to srečanje ^so dali Iskrini šahisti, seveda pa so jo takoj z veseljem sprejeli tudi v Velenju.
Tekmovalci so se pomerili na 29 deskah, uspešnejši pa so bili šahisti združenega podjetja Iskre — zmagali so 19 ; 10. Ta zmaga je verjetno nekoliko previsoka, saj so za Gorenje nastopili le šahisti Tovarne opreme, medtem ko so Iskro predstavljali skoraj najboljši šahisti Iskrinih tovarn.
Čeprav za Gorenje in delno tudi za Iskro niso igrali vsi najboljši, pa že zdaj lahko zatrdimo, da bo šahovska ekipa SOZD Združenih podjetij elek-trokovinske industrije Ljubljana gotovo med najmočnejšimi šahovskimi ekipami slovenskih gospodarskih organizacij, verjetno pa se bo lahko enakovredno kosala tudi s šahovskimi klubi drugih jugoslovanskih podjetij.
Iskrini šahisti so naleteli v Velenju na izredno topel sprejem. Tekma se je začela ob desetih, še pred njo pa so se fantje — žal predstavnic ni bilo — nekoliko ,,ogrevali". Da ne bo kdo tega ogrevanja v prelepi restavraciji Gorenja razumel napačno - šahisti ne bi bili šahisti, če ne bi takoj sedli za deske in se zatopili v svojo in nasprotnikovo „leseno vojsko".
Šahisti so imeli vsak po eno uro časa za razmišljanje, toda posamezne partije so se končale že dosti preje,
dmgi pa niso odnehali dokler „m padel zadnji vojak".
Ker je bilo časa na pretek, nasprotnika pa sta partijo že končala, sta še enkrat postavila figure, premlevala, kje in kdaj jo je kdo polomil, kaj bi moral bolje potegniti ipd. Po podrobni razčlenitvi so ponavadi zaigrali še eno partijo, ki se je ne redkokdaj končala z nasprotnim rezultatom kot pa prva, uradna partija.
Rezultati:
Preinfalk - Cvar 1 : 0, Steiner -Vukič 1 : 0, Galle — Premužič l : 0, Mahnič - Nežmah F. 0 : 1, Štrtak -Rakenkovič 1 : 0, Kerec — Repše 0 : 1, Sešek — Goršek 0:1, Pertinač — Godec 1 : 0, Andrejič — Dordevič 0 : 1, Kumše — Kristan 1 : 0, Čeme -Nežmah K. 0 : 1, Vrče — Stropnik 0 : 1, Brezigdr — Špeh 1 : 0, Jerina -Alič 0 : 1, Furlan - Velenčak 1 : 0, Zadravec - Cakli 1 : 0, Deželak B. -Čas 1 : 0, Mazi - Pevnik L. 1 : 0, Deželak L. — Pevnik Š. 1 : 0, Planinc — Petrovski 0:1, Kovač — Andročec 0:1, Cimerman - Vitmajer 0:1, Ciperle — Kumer L : 0, Rakovec -Žerdoner 1 : 0, Močnik — Mogilnicki 1 : 0, Oblak — Fras 1 : 0, Taborne — Vodeb 1 : 0, Crček — Vidali 1 : 0, Jereb - Camloh 1 : 0.
Povratni šahovski dvoboj bo prihodnje leto v Ljubljani. Že zdaj smo prepričani, da se bodo tudi takrat lomila kopja. Tokrat so se, lep dokaz temu pa so rezultati: niti ena tekma se ni končala remi, pač pa so fantje igrah na vse ali nič.	, .
Tehniške novice
Hitra površinska obdelava
„Hamicol“ je oznaka za sredstvo, ki je kombinacija za čiščenje kovinske površine, odstranjevanja ije in sredstva za fosfatiranje. Sredstvo je uporabno za vse kovine, odstranja le nečistočo in ijo, ne najeda pa pri tem kovine same in tvori odlično oprijemljivo osnovo za lakiranje.
, Metali 1974/6,S.O.
Kova mikro tehtnica
Neka angleška firma je dala na trg kot posebno zanimivost mikroteht-nico. Njeno natančnost so demonstrirali s tehtanjem komarja /0,45896 miligrama) in črnila, ki se porabi, da se napravi pika. Res velika natančnost! Teža se odčita direktno na kazalu.
V	nasprotju z dosedanjimi tehtnicami, se pri tej konstrukciji ne uporablja nobenega rezanja. Težo posod za tehtanje nosijo posebni elementi iz kremena.
Metalloberflaeche 1974/8, S. O.
Grel n le folije v industriji
V	tehniki se vedno bolj uporabljajo grelne folije zaradi svoje velike prilagodljivosti in enostavne montaže. Zagotavljajo enakomerno porazdelitev toplote, prav tako pa omogočajo gre-tje tudi na težko dostopnih mestih. Najprej so se grelne folije uveljavile v letalstvu, kjer je cenjena prednost tankih folij zaradi dostikrat upognjenih površin. S folijami so tudi lažje rešljivi problemi segrevanja pri fotokopirnih strojih in na mnogih drugih mestih. Širjenje uporabe je prispevalo tudi k zboljšanju tehnologije in znižanju cene, kar spet prispeva k večjemu zanimanju za te folije na mnogoterih novih področjih v industriji.
V	članku so nadalje opisani tudi nekateri kriteriji in napotki za izbor in izračun. Podloge je dala na razpolago firma MINCO, ZDA.
Elektro Anzeiger, 1974/6, J. J.
Grela iz oglja, podobnega steklu
Po novem postopku, ki prihaja iz Philipsovih laboratorijev iz Aachna, je možno na enostaven način izdelati grela iz steklu podobnega oglja, ki ima široke možnosti uporabe v industriji in gospodinjstvu. Oglje podobno steklu je ena izmed možnih oblik ogljika, ki ima veliko specifično upornost (5.10''i> Ohm cm) veliko toplotno kapaciteto in majhno specifično težo. Poleg tega je zelo obstojen pri visokih temperaturah (500 stopinj C v zraku
in do 3000 stopinj C v zaščitni plinski atmosferi). Zaradi teh lastnosti je ta material odlično uporaben za grela.
Sodelavci laboratorija so razvili tudi hitri postopek za izdelavo tankih folij iz tega materiala v mnogih oblikah- Zato so pirolizirali poliamid folije; ta grela se dajo uporabiti za ku-,halne plošče, likalnike in tudi za razne namene v profesionalnih napravah. Razvoj je trenutno še v laboratorijskem stanju, za prehod na industrijsko proizvodnjo pa bo potreben še nadaljnji razvoj.
FunkTechnik 1974/17, B. J.
Koliko zasluži prevajalec
Prevajalci so dobro plačani poklici, ker so čedalje bolj potrebni zaradi številnih mednarodnih konferenc in kongresov. Cenena rešitev, namreč uporaba mednarodnega jezika ESPERANTO, se v korist prevajalcev še ni uvedla. Mednarodna organizacija prevajalcev na konferencah (AIIČ) ima že okoli 900 članov stroga pravila. Po tem ima prevajalec za simultano prevajanje pravico do odškodnine 104 dolarjev za konferenčni dan, pri čemer pa so všteti tudi dnevi brez sej, nočno in nedeljsko delo pa ni posebej vrednoteno. Za potovalni dan dobijo 34 dolarjev in povrnjene ostale redne stroške. Stroški bivanja variirajo med 23 in 49 dolarji na dan, kar zavisi od kraja bivanja.
Prevajalci smejo prevajati samo v svoj materinski jezik. Za vsak jezik na kongresu morata biti na razpolago po dva prevajalca zaradi vmesnega počitka. Iz tega sledi, da je za konferenco z uporabo treh jezikov potrebno 6 prevajalcev. Za sedemdnevni kongres v Evropi pomeni to znesek okoli 6200 dolarjev, pri čemer pa še ni upoštevan zadnji inflacijski dvig. Razen visokih honorarjev ne dobi prevajalec nobenih socialnih dajatev.
Za organizatorje kongresov pomenijo prevajalci vsekakor največjo obremenitev.
Techn. Rdsh. 1974/17 J.J.
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 -Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana
Zanimiva
simultanka
Kakor, smo že pisali, so šahisti Aparatov 11. oktobra 1974 organizirali šahovsko simultanko, ki jo je igral mojster Anton Preinfalk. Udeležilo se je je 19 šahistov iz Aparatov, ATN in IRI. Simultanko je dobil mojster z rezultatom 14 1/2:4 1/2. Zmagali so Janez Furlan, Lado Anžur, Juriča Zadravec (vsi Aparati), remizirali pa so Janez Marko, Martin Brce (oba iz ATN) in Boris Vrhovec (Aparati).
Šahovsko
tekmovanje
Šahovska sekcija Elektromehanike bo organizirala posamični hitropotezni turnir. Tekmovanje bo 9.11.1974 ob 8. uri v prostorih nad menzo v Kranju. Turnirja se lahko udeležijo šahisti, ki so zaposleni v Iskri. Prijave naj zberejo športni ali šahovski referenti posameznih organizacij Iskre in naj jih pošljejo najkasneje do 5.11.1974 na naslov: Martin Brce — Elektromehanika Kranj (tel. 064-22221, int. 2541)
Udeležujte se naših tekmovanj!
Bogdan Brezigar
Motiv s šahdvskega dvoboja v Velenju.
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Odgovor odbora za samoupravni delavski nadzor
V 36. številki tednika „Iskra“ z dne 7. oktobra 1974 smo objavili sestavek naše sodelavke z naslovom: »Dobrodošli med nami." Ob tej priložnosti je ena izmed intervjuvanih delavk Elektromehanike, TOZD TEA, Branka Ratkovič, postavila dvoje vprašanj, ki smo ju odstopili odboru za samoupravni delavski nadzor Elektromehanike, Kranj, čigar odgovor danes v celoti objavljamo.
V zvezi s postavljenimi vprašanji odbor posreduje odgovor vodje stru-garne Antona Anžiča.
, Branka Ratkovič — KV strugarka je zaposlena 2 leti na dokončevalnih
v^\y^y\y,x/,/NyNZNyN/N/NyNyNyxzxzxzNA-AVN/N/\y^vrv\/xzxrv"
ISKRICE I
>	Za reševanje problemov ro-	s
š tacije je tovarna „Stol“ pričela >
>	izdelovati fotelje na kolesih, ki >
s se lahko prevažajo.	5
s Pogozdovanje	s
S	C e bomo še malo počakali,	s
s nam bodo v Novigradu zaraču- s s nali še bore, ki so zrastli v času, •> s ko se dogovarjamo za nakup s s P i n e t e .	s
^ Delavec sprašuje:	s
s	Če Izvršnemu svetu pravimo	<
<	vlada, ali lahko rečemo pred- <
<	sedniku vladar?	i
2	Če avtomatiziramo delovni 2
2 proces, ne moremo avtoma- 2 s tično obravnavati tudi delavcev. ^
2	Iskrini inženirji so želeli >
š patentirati telefon, ki prenaša š s samo službene pogovore, S s vendar je PTT proti temu zaradi s s zmanjšanja prometa.	s
^	- lin ^
vZ\/XZNyN/X/^/\Z\Z^\/\/\/N/\/\/\/\/\/\/\/NZ\Zs/\/XAV\Z\y~V'
stružnicah in opravlja dela 3. in 4. grupe.
Odbor je preveril OD imenovane za nekaj mesecev. Bili so naslednji:
NOD	% preseg
norm
Junij	2.385,47 din	153
Julij	2.315,22 din	158
Avgust	2.438,70 din	154 ’
September 2.391,31 din	159
Ti OD so nekoliko pod povprečjem OD strugarne, vendar pa odstopanja niso velika, povprečni OD strugarne pa so enaki povprečnim OD tovarne.
Ker dela, ki jih opravlja, ne zahtevajo KV - kvalifikacije in v oddelku manjka urejevalcev, ji je dana možnost, da zasede mesto urejevalca. (Iz pogovora z njo pa smo zaključili, da sama ni najbolj zainteresirana za to delovno mesto.)
Na pripombo imenovane, da bi bilo
DOPISUJTE 1 H ISKRO
NASLOV: Ljubljana,
Trg revolucije 1
^ Etaža 16 tel.: 324-061, 21-20. ^
Obveščamo člane kolektiva Elektromehanike, da se bo v novembru pričel začetni foto in kino tečaj, ki ga organizira Foto-kinosekcija „Iskra“ Kranj.
Za tečaj se osebno prijavite pri tov. Malovrhu (tel. 2-826) ali pri tov. Kernu (tel. 2-419).
Ob prijavi je treba vplačati 100,00 ND za stroške tečaja, članarino in izkaznico.
Prijave zbiramo do 25.10.1974.
Število prijav je omejeno.
Vabljeni!	Odbor sekcije
REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ od 27.10. do 2.11.1974
NEDELJA, 27.10.1974, ob 16.uri
Svetina-Povše: ,,UKANA"
Gostovanje v Grosuplju PONEDELJEK, 28.10.1974 ob 19.uri Svetina-Povše: »UKANA"
Gostovanje v Dobrepolju SREDA, 30.10.1974 ob 19,30
I. Cankar: »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI" Gostovanje na Bledu
delo lahko bolje organizirano in bolj čisto, nam je vodja odgovoril sledeče:
»Časi urejanja in s tem čakanja na delo, so bili v zadnjem obdobju nekoliko večji, zaradi manjših senj, kot so bile prej in zaradi premajhnega števila urejevalcev."
Seveda je ta pripomba bila umestna in bo vse storjeno, da bodo ti časi skrajšani na minimum (z večjim številom urejevalcev). Delovno mesto je tako, da dobi za delo na tem mestu »dodatek na pogoje dela" v višini 180 din mesečno; torej to je delovno mesto, kjer upoštevamo težje pogoj® dela (kot npr. nečistoča, ki jo omenja) in se zato prizna dodatek na pogoje dela.
Čeprav je bila TOZD - TEA kot celota pod planom, zaposleni niso bili prizadeti glede OD, saj so jim izplačevali OD ne glede na izpolnitev plat13 (faktor stimulacije 1,00). Tako izp*3-čevanje so potrdih samoupravni organi podjetja.
Problem čakanja na malico pa °u odbor obravnaval bolj kompleksno nekaterimi drugimi vprašanji glet*. TOZD — družbeni standard na svoj1 prihodnjj seji in bo odgovor imen0-vani posredovan takrat.	.
PREDSEDNIK ODBOR* za samoupravni delavski nadzo
ZAHVALA
Ob težki izgubi moža, očeta in stareg3 očeta
DODEV BOŽA
se najlepše zahvaljujemo za pomoč i izraze tihega sožalja sindikalni org3' nizaciji in kolektivu Iskre, sodelavcem Boža, sindikalnemu odboru Števce > sodelavcem TEA in dr. Potočniku z lajšanje hudih bolečin
žalujoča žena Milk ’ hčerki Nevenka in
ter vnuk Sebastp
ZAHVALA
Ob smrti najine drage mame
FRANČIŠKE VILFAN
se iskreno zahvaljujeva sodelavt ATN vrtalnice, stružnic in obl TEA ploščati releji za podarjena ' ca, denarno pomoč in spremstvo njeni zadnji poti
žalujoči hč< Zalka Gaber in Francka Velike z družina
ZAHVALA
Ob smrti najinega dragega očeta IVANA ERJAVCA se vsem sodelavkam iz obrata mont števca in spajkanja relejnih enot 11 lepše zahvaljujeva za izraze sožalj3 denarno pomoč	|£a
hčerki Irma in An8c»,3 z družina*13
I
(
i
s
I
s
t
s
1
a
c
'-tl
1]
l
s
s
c
t
j'
r
t
V
c
t
s
<
c
v
E
v
r
i
s
s
t
1
1
1
I
1 5