ST. 71. V OELJU, TOREK 8. JULIJA 1919 LETO I, Ixttaja vaak torek, četrtek in •ObOto. - Cena i Za celo leto 36 K, la pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, 18.1 mesec 3 krone. Potamezna Mevilka stane 40 vinarjew. Na pismene naročbc brez pošiljatve denarja se na moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poätni nakaznici. Reklamaclje elede Hsta so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozira. Urednistvo In upravništvo se nahaja v Zvezni Uskarni v Celju, Strossmajerjeva ulica St. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- cnanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za rekiamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 65. IZDAJA IN T1S&A ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SHE] 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Parlament JDS v Ljuhljam. Cel je, 7. julija. Dne 5. in 6. t. m. so se zbrali v Ljubljani clelegati krajevnih organizacij JDS. v velevažnih trenutkih, v časih resne zunanje in notranje krize, k res- nim in stvarnim, skoro dvodnevnim posvetovanjem o sploSnem političnem ter posebej o strankinem položaju. Nad V5 vseh delegatov (nad 700) se je zbralo iz vseh krajev naše domovine. Razve- seljiva je bila udeležba zlasti tudi kmetskega in obrtnega stanu. Ako od- štejemo delegate ljubljanskih krajevnih organizacij, so izmed ostalih delegatov kmetje tvorili večino. To je z ozirom na demagoški lov km eta z najrazlič- nejših strani gotov vesel pojav, ki smo se ga smatrali dolžne tudi javno kon- štatirati. Posvetovanja obeh dni so bila tako velikopotezna in globokosežna, da toi se morale spisati 0 vsem materijalu cele knjige. V očigled tesno nam od- merjenemu prostoru moremo iz celot- nega kompieksa posneti le nekatere najzanimivejSe podatke. Posvetovanje 5. julija je imelo namen, razbistriti pojme in doseči sporazum glede predlo^ov za glavni zbor drugega due osobito v vprašanju reforme stranke vtem smislu, da se da kmečkemu stanu v okvirju stranke obsežna avtonomlja. V imenu načelstva je poročal poslanec Ribnikar na eni strani 0 nredlogih agrarnega krila v stranki, na drugi'strani 0 to- zadevnih sklepih načelstva. Potreba, da pridejo zahteve kmečkega prebivalstva v stranki do popolnejše veljave, je jasna že iz dejstva, da imamo med 19.000 doslej v stranki organiziranimi Člani nad 15.000"kmetovalcev (v ozir vzeta je tu seveda le Slovenija!). Vsled dozdajnih določb glede volitev izvrše- valnega odbora stranke pa kmečki pri- staši stranke niso mogli v polni meri priti do veljave, zato naj bi se v bo- doče volil izvrševalni odbor ne več potom krajevnih, ampak potom okraj- nih organizacij, katere se naj povsod osnujejo, in ki vpošljejo v izvrševalni odbor na vsakih 200 članov po enega člana. Dalje pa je potrebno, da se v okvirju stranke mora osnovati posebna kmečka zbornica, ki naj soodločuje v vseh stanovskih in strokovnih kmečkih vprašanjih, ima svoj izvrSevalni odbor, v kateri vpošlje vsaka okrajna orga- nizacija po enega kmeta, izvrševalni odbor stranke pa pošlje vanj še po- sebej kmetijske strokovnjake. V Ljub- Ijani, v Mariboru, morebiti pozneje tudi v Celju pa se naj ustanove kmečke pisarne. Po daljši zar.imivi debati, v katero so posegli med drugimi gg. dr. Lo- vrenčič, dr. Kavčič, Roblek. dr. Novak, dr. Žerjav, dr. Kukovec, dr. Kalan itd., se je sklenilo, predloziti zboru zaupui- kov stranke predloge izvrševalnega odbora. Poročal je še dr. Žerjav 0 vzro- kih gonje nasprotne stranke proti njemu in JDS., dr. Kukovec pa o potrebi takojšnjih korakov, da se prepreči finančna katastrofa v onih obmejnih občinah in zavodih, katere so Nemci in nemškutarji s podpisi ogromnih vojnih posojil potisnili globoko v dol- gove. Zbor zaupnikov dne 6. tin. je otvoril predsednik dr. Tavčar z na- govorom, v katerem je posebno pov- darjal, da glede strankinih principov v kateremkoli oziru ne poznamo ne umika, nikakega kompromisa, nikakega polovičarstva. Kralju Petru in regentu Aleksandru velja naša glavna beseda (burni živijo!). Otresli smo se separa- tizma, raztegnili smo organizacijo čez celo državo. Prvo geslo nam bodi: spoznavaj samega sebe! Ne pretiravajmo svoje moči, črpajmo jo iz skupnosti. Če v Parizu kramarijo za našo zemljo, ne obupajmo,verujmo va-se! DrŽava nam bodi najsvetejša organizacija, naši dr- žavniki naj jo obdajo z vsem varst- vom in naj ne dopuščajo, da bi se smela izpodkopavati in razdirati. 0 delu in dogodkih v Nar. pred- stavništvu in v vladi v Beogradu so nato spregovorili poslanci dr. Puc, dr. Novak, dr. Kukovec, dr. P e- stotnik in namesto odsotnega dr. Brezigarja prof. Voglar. Posamezna poročila prinesemo deloma vceloti de- loma v izvlečku v prihodnjih številkah. Burno aklamiran, je podal pod- predsednik deželne vlade, dr. Žerjav poročilo 0 delovanju te vlade ter po- sebej 0 delovanju zaupnikov JDS v tej vladi. Tudi to poročilo zaradi ak- tualnosti prinesemo v prihodnjih šte- vilkah. Iz poročila izvrševalnega odbora, katero je podal strankin glavni tajnik Jos. Brez nik, posnemamo, da ima stranka danes 196 krajevnih organi- zacij z nad 19.000 člani; na Kranjskem je 130, na Štajerskem 61, na Goriškem (izza časa pred ital. okupacijo) 5 or- ganizacij, NajmočnejŠi krajevni organi- zacij! ste dvorska v Ljubljani (500 članov) in v Središču (340 članov). V minolem poslovnem letu je bilo 354 strankinih shodov, od teh 95 na Šta- jerskem. Povdarja potrebo strankine pisarne v Mariboru. Pri popoldanskem zborovanju je poslanec Ribnikar predložil in obširno utemeljii predloge načelstva glede av- tonomije kmetskega stanu v okvirju stranke, glede kmetske zbornice in kmetskih pisarn. Po daljši zanimivi debati,'v kateri seje zlasti posestnik Pe- terman iz Kranjskegore odločno izjavil za edinstvo stranke in proti njenemu cepljenju v razne stanovske podstranke, pač pa za obsežno avtonomijo kmets- kega stanuv okvirju stranke, se je spre- jel predlog, naj se imenuje kmetska zbornica km etski s vet, ter tozadevna rezolucija, katero objavljamo na drugem mestu. Glede volitve izvrševalnega od- bora oziroma tozadevne spremembe org. reda se je sprejel predlog načelstva, da v bodoče volijo v izvrševalni od- bor okrajne organizacije po 1 člana na vsakih 200 članov. Prebitek 100 aii več članov je računati za polnih 200. Volitev izvrševalnega odbora na novi način se ima izvršiti najkasneje do 1. septernbra, do takrat vodi stran- kine posle dozdajno načelstvo. Okrajne organizacije se snujejo po sodnih okrajih. Kjer okrajne organizacije, mo- rebiti tudi za večje okoliše, že obstoje, naj ostanejo. Krajevne organizacije po- zove tajništvo stranke, da se do go- tove dobe izjavijo, h kateri okrajni organizaciji žele pripadati. Končno se je sprejelo 22 rezo- lucij in sicer: 1. protest proti okrnjenja našega ozemlja s sklepi mirovne konferdnce; 2. zaupnica in zahvala ministru dr. Kramerju, podpredsedniku dež. vlade dr. Zerjavu in poverjeniku za pravo- sodje dr. Ravnikarju ter vsem stran- kinim pristašem v Nar. predstavništvu; 3. zadovoljstvo in zahvala vladi M. R.: Kako se mi je godüo v italijanskom ujetnisfvu ? (Konec.) Vojaštvo je silno diio ujetnike. Zu- ! naj so kupovali hlebček kruha po 75 centov (vinarjev), ujetnikom pa proda- jali za neznansko ceno. Hieb kruha je stal 100 (sto) K in več, pobrali so pa , tudi zlate ureF nove cevlje itd. za pol : kruha, par cJgaret. i Po sredini je še! dolg drevored platan. Vsa drevesa so bila na dva met- ra visoko olupljena. Ujetniki so jih po- noči olupili, da so pojedli Skorjo. Čudovito je bilo -obnašanje Jugo- slovanov. Mirni, ponosni, da, celo veseli! Mnogokrat se je slišaia ob večerih iz sredine močvirja slovenska pesem. In Italijani so se čudili in dobivali —strahl To taborisčc so prlšle gledat gla- som ital. iistov gospe visoke tlrolske aristokracije in našle vse v najlepšem redu. Teh gospa ni bilo v taborišču, dokler je obstojalo. So torej lagali it. listi, ali pa so zlorabile te gospe zau- panje narodovo in živele na njegove stroške, ne da bi storile le del svojih dolžnosti! 15. jan. 1919 je odšla naša centu- rija (1225/a Centuria L. P.) do Verone, dalje z vlakom do Sambiaso, od tu peš skozi Oderzo v Meduno, kjer je poprav- ljalo moštvo ceste. Tu so nas pričeli sovražiti tudi civilisti. Župan Medune je ponovno prišel podpihovat našega poveljnika, naj nas da pretepati, čeS: »pobijte svinje, oni so se najhuje upi- rali naši vojski« Šel je celo nad kapi- tana-zdravnika, da naj spodi bolnike- ujetnike: »zdravi so, a lenuhi«. Pozneje so hodili bolniki v Motto na Livenci. Zdravnik (nadporočnik). je v treh minutah pregledal 10 bolnikov ter seveda označil vse kot zdrave. 10. febr. je moža, ki je vsled sla- bosti komaj odpiral usta, sunil v obraz, dva dni proje pa je bil pri njem nek Narančič od 1220 cent, kateremu je dal dva dni počilka. Siromak jih ni po- rabil, umrl je že drugi dan! 1 V Meduni so takoj prvi večer pri sosednji centuriji pobili nekega četo- vodjo, pri na5i pa je brez vsakega vzroka straža obstrelila Hrvata Bu2iča, ki si je par korakov s ceste snažil ob- leko. 14. febr. t. I. smo prišli na Piavo, kjer so pričeli s palicami pretepati na- še Ijudi. Poveljnik IV. 0 Gruppo Centu- rio Levade, nek major, je sam tepel s palico naše ljudi. Naj še omenim našega poveljnika podporočnika Fiume Mario, ki nam je, ko je slišal, da se hočemo pritožiti vsled hrane, vzel pol kruha in se ni sramo- val, nam prodajati naš kruh po liri. Določeno je bilo vsak mesec par sto lir v priboljšek ujetnikorn. Ta denar se je sicer vračunil, nikdar pa nismo dobili od tega niti vjnarja. Pokradli so oficirji! Poročnik Battista Girolamo nas je spravil ob 8500 lir od doma poslanega denarja. Sodim, da ga je vtaknil v žep. Pride končno povelje, da se zme- sajo naše centurije z madžarskimi.; bilo je dosti! Z bratom sva pobrala, ali bolje pustila svoje stvari in ;o odkurila. Po desetfh dneh sva na Veliko nedeljo srečno prispela domov. Büa je Velika nedelja ., . za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani 4. zahteva, da se učiteljišča po- državijo in da se stremi za dovoljnim učiteljskim naraščajem; 5. zahteva po čim največ stro- kovnih šolah; 6. zahteva po vzgoji mladine v jugoslovanskem duhu; 7. zahteva po razpustu onih kraj- nih šolskih svetov, ki se upirajo na- redbi vlade, da se imajo šolski pro- stori prepustiti v porabo tudi za shode JDS in Sokolom; 8. zahteva po ustanovitvi zveze naprednih nepolitičnih društev in po poglobljenju izobraževalnega dela; 9. zahteve po razpisu občinskih volitev po celi Sloveniji izven v avto- nomnih mestih; 10. obžaluje se strankarski boj, ki ga je pričela SLS., in obsojajo se pre- mišljena hudobna podtikanja članom JDS.; 11. naj se čimprej reši valutno vprašanje; 12. naj se uredi carinsko vprašanje, ker je avtonomni srbski tarif za naše razmere neprikladen; 13. izvoz in uvoz se naj uredi po praktičnih potrebah z ozirom na pro- dukcijo in valuto; 14. prometu se naj posveča naj- večja pozornost; 15. vlada nai prepreči sistematično naseljevanje Židov v naši državi; 16. agrarna reforma se naj radi- kalno in po demokratičnih načelih čim- prej izvede; 17. uredijo se naj uradniške place; poštene place so predpogoj zdrave uprave; 18. Protest proti jesenskim rekvi- zicijam kmetijskih pridelkov, 19. protest proti pogodbi ministra prehrane z mlini; 20. skliče se naj shod avtonomnih mest; 21. proti konfidentom bivše Av- strije; 22. proti korupciji v javni upravi. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Nato se je velepomembno zboro- vanje zaključilo. Resolucije: Kmečklsvet In kmečko tajništvo JDS. Za posvetovanje in odločanje v stanovskih in strokovnih kmečkih vpra- šanjih se osnuje v okrilju JDS. in v pomoč načelstvu stranke agrarna strokovna organizacij a pod naslovom »Kmečki svet«. Ta se se- stavljatako, da voli vanjo vsaka okrajna organizacija po enega posestnika, izvr- ševalni odbor pa izmed članstva JDS. toliko kmetijskih strokovnjakov, kolikor je to potrebno. Kmečko tajništvo JDS. naj tvori posredovalnico med kmetskim članstvom in vodstvom stranke. Vodi naj ga poseben kmetijski strokovnjak pod nadzorstvorn »Kmečkega sveta«. Resolucija proti konfidentom. Zbor zaupnikov JDS. zahteva, da se vsi pod avstrijsko upravo kompro- mitrrani javni činitelji iz vseh mest nemudoma odstranijo. Resoludja proti korupciji. Stranka JDS. hoče z vsemi sredstvi vodiii boj zoper korupcijo, ki se po- kaže v katerikoli obliki v javni upravi. Pri tern odreka stranka tudi lastnim pristašem vsakršno zaščito. Siev. 71 Resolucija proti jesenski rekvizicljl. JDS. protestira proti nameri mi- nistra za prehranc, da bi se v jeseni zopet upeljale rekvizicije kmetijskih pridelkov, ker bi taka uredba ne le vzela producentu veselje do produkcije, marveč bi tudi bila v največjo škodo kupujočega ljudstva. Ministerstvo za prehrano se pdzivlja, da posveča večjo paznost verižni kupčiji, ki je največja Skodljivka točne in dobre prehrane v naši državi. Resohicija proti pogodbi z mlinskimi veleindustrijci. JDS. protestira proti pogodbi, ki jo je sklenilo ministerstvo za prehrano z mlinskimi veleindustrijalci ter ga po- zivlja, da isto razveljavi, ker ogroža živl jenjske koristi tako poljedelcev kakor konsumentov. Ne plačuite ničesar v Graded Nedopustno Iztirjevanje. Deželni svet in deželna vlada v Gradcu se še zmiraj obračata na spodnje- Stajerske občine, zavode in oblasti z zahtevami, da naj se v Gradec vplača to ali ono, na primer naročnina za državni zakonik, prispevki za regulacijo Savinie itd. Samoobsebi razumljivo je, da po 1. novembru 1918 prebivalci naše države iz javno-pravnih naslovov nimajo ničesar vplačati tujim oblastvom in seveda tudi ničesar, kar spada v deželno autonomno upravo, za katero je bil prej pristojen deželni odbor v Gradcu. Zaostale tirjatve se morajo plačati našim pristojniin uradom in oblastim, oziroma likvidacijski komi- siji štajerskega deželnega premoženja v Celju in se bode v prid tujih oblasti pri obraČLinu priznalo, kar jim gre. Za jednako postopanje se je izrazil Nemško-Avstrijski državni urad za fi- nance z dopisom z dne 15. decembra 1918 zacelo področje nemško-avstrijske vlade. Vsi pozivi iz naše strani, riaj se spoštuje to načelo tudi nasproti nam, so brezuspešni in prihajajo zmiraj novi slučaji takega nedopustnegaiztirjevanja s strani raznih uradov v Gradcu. Opo- zoriti moramo torej vso našo javnost, da se taka plačila naravnost nesmejo ižvršiti, ampak le v roke naših doma- čih uradov, oziroma likvidacijske ko- misije v Celju. Imamo namreč iz skup- nega obračuna mnogo več tirjati iz Gradca, nego Gradec od nas in Gra- dec nam dosledno ničesar ne plača pred konečnim skupnim obračunom, iz naše strani pa skuša na tak popol- noma nedopusten način v svojo prid izvabiti plačila, vsled Cesar smo v ve- liki nevarnosti, da bomo oSkodovani. Ponovno toraj prosimo vse pri našem ljudstvu merodajne činitelje, da javnost ob vsaki priložnosti tozadevno teme- ljito podučijo, da se iz nepoučenost ne prizadene škoda naši skupnosti. Predsednik likvidacijske komisije za štajersko deželno premoženje, v Celju: Dr. V. Kukovec, Začasna aistava kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Daije. DEVETI DEL. Državne finance n državno imetje. Člen 100. Nikdo se ne more oprostiti plače- vanja davkov, razun v slučajih, ki jih je zakon predvidel. g S Kralj in prestolonaslednik ne pla- čujeta državnih davkov. Člen 101. Vsako leto odobri Narodno pred- stavništvo državni budget, ki velja samo za leto dni. Budget se morapred- ložiti Narodnemu predstavništvu v po- četku njegovega delovanja. Istočasno se ima predložiti Narodnemu predstav- ništvu obračun preteklega leta. Vsi državni prejemki in izdatki morajo priti v budget in v obračun. Narodno predstavništvo ne more po- edinih budgetnih partij povečati, more jih pa zmanjšati ali izpustiti. Prihranek ene budgetne partije ali enega budget- nega leta se ne more porabiti na po- kritje potreb druge partiie ali drugega leta brez odobrenia zakonodajne oblasti. Člen 102. Ako Narodno predstavništvo ni moglo potrditi novega budgeta pred početkom računskega leta, more za- Časno podaljšati budget preteklega ra- čunskega leta, dokler se novi budget ne potrdi. Člen 103. Rude so državna last. Člen 104. Pravica monopola pripada državi. Država more prenesti to svojo pravico na koga drugega, toda samo potom zakona in to- zopet na omejen čas. Člen 105. Državno imetje obsega vse pre- mično in nepremično dobro in vse lastninske pravice, ki jih država kot svoje ustvarja in drži. Državno imetje se more odtujiti, oziroma ono in njegov dohodek zasta- viti ali drugače obremeniti samo z zakonom. Člen 106. Od državnega imetja so razlikuje kraljsvo privatno imetje, s katerim kralj svobodno razpolaga za živa in za slučaj smrti po odredbah državljan- skega zakonika. Za to kraljevo imetje ne velja drugi odstavek čl. 37. te ustave. DESETI DEL. Glavna kontrola. Člen 107. Za pregled državnih računov ob- stoji Glavna kontrola kot osebna pri- stojnost in računsko sodiSče. Glavna kontrola ima predsednika in 9 članov. Predsednika in člane Glavne kontrole izbira Narodno predstavništvo iz kan- didatne liste, ki jo sestavi Državni Svet in v kateri je predlaganih dvakrat toliko kandidatov, kolikor je praznih mest. Člen 108. Člani Glavne.kontrole morejo biti oni državljani, ki so dovršili pravno fakuijteto in poleg tega 10 let državne službe, ali ki so bili finančni ministri, a!i ki so služili kot višji uradniki v finančni stroki in imajo najmanj deset let državne službe. Toda predsednik Glavne kontrole in pet njenih članov morajo biti pravniki. Predsednik in člani Glavne kontrole so nespremenljivi v svojem poklicu. Oni se ne morejo odpustiti iz državne službe brez razsodbe rednih sodišč, niti se ne morejo premestiti v drug poklic brez svojega pismenega dovoljenja. Vpokojiti se more jo samo, če so do- vršili 35 let državne službe ali 65 let starosti, ali pa ako so tako oboleli, da ne morejo veČ izpolnjevati svoje dolž- nosti. Člen 109. Glavna kontrola pregleduje, po- pravlja in likvidira račune obče admi- nistracije in vseh polagalcev računov napram državni blagajni. Ona pazi, da se ne prekorači noben budgetni izdatek in da $e ne zgodi nikako prenašanje svot iz ene budgetne partijo na drugo. Ona izvršuje račune vseh državnih uprav in je dolžna zbirati vse dokaze in vse potrebne objave. Obči državni račun se predloži Narodnemu predstavništvu z dodatki Glavne kontrole in to najdalje v dveh letih, računajoč od konca vsakega bud- getnega leta. Konec prih. P0L1TIČNE VESTI. Celovški Nemci sepogajajo. 6. tm. zvečer je sei na Koroško podpredsed- nik deželne vlade dr. Žerjav, da se pogaja s celovškimi Nemci, ki so ho- teli izvedeti pogoje za varstvo njihovih narodnih pravic, če se odločijo za pri- klopljenje k Jugoslaviji. Laški pobojl na Reki. Dne 2. tm. zvečer so laški vojaki napadli na uli- cah neoborožene francoske vojake. Baje je krog 20 Francozov ranjenih. Italijanska druhal je isti večer opusto- šila narodno Čitalnico. Narodno predstavništvo. V seji 5. tm. se je sklenilo, poslati ob priliki proslave praznika ameriške neodvis- nosti Wilsonu" brzojavko s čestitkami k dnevu in z izrazi upanja, da bo vztrajal na svojih načelih glede samo- odločbe, na podlagi katerih se nam ne sme odtrgati ne en košček naše zemlje. PortugaJska je službeno priznala kraljevin oSHS. Vladna kriza na Češketn. Min. predsednik dr. KramaF je podal demi- sijo. Predsednik republike Masr.ryk je pozval češkega poslanika na Dunaju Tusarja (soc. dem.), da sestavi novo vlado. Za podkralja na Irskem je gla- som poročil londonskih listov imeno- van lord Northcliffe. Dobil bo daleko- sežna pooblastila, da reši irsko vpra- Šanje. Nernška narodna skupščina bo glasom poročil iz Pariza ratificirala mi- rovno pogodbo začetkom tega tedna. "Poljaki in Ukrajhici. Poljaki so 29. jun. ponovno pričeli ofenzivo v vzhodni Galiciji, ki se ugodno razvija. Poljska armada je napadla na celi črti. Madžari izpraznili Slovaško. Dne 2. tm. je bilo umikanje ogrskih čet-na od mirovne konference določene meje na Slovaškem končano. Čehoslovaške čete so ob velikem navduSenju prebi- valstva zasedle izpraznjene pokrajine. MARIBORSKE NOVICE Šolske slavnosti v niariborski okolici obenem zobdarovanjem otrok se vr?e: 8. tm. v Leitensbergu — Krče- vini, 9. tm. v Pobrežju, 11. tm. na Te- znu in 14. tm. v Studencih. Šolske obla- sti hočejo na ta način pripomoči, da se sčasotna odstrani ves pogubni vpliv prejšnjega ponemčevalnega sistema. Slavnosti se vrše povsod z nagovori šolskih vodij, okr. šolskega nadzornika, predsednika in članov kraj. šol. sveta, s pozdravnimi govori otrok, s petjetn deklamacijami, obdiirovanjem z obleko in pecivom, otroškimi igrami itd. Jav- nost bo — upamo — pokazala za te važne prireditve polno razumevanje. Narodno šolstvo je najboljše sredstvo za utrditev državne misli ob naši se- verni meji! V Mariboru je umrl dne 5. tm. odvetnik dr. Ivan Glaser na ledvičnem vnetju. PTUJSKE NOVICE. Vojna posojila ptujskega okr. zastopa znašajo — kakor že znano — 6 milijonov krön. „Ptujski List" poro- ča, da je dež. vlada v Ljubljani odlo- čila, da so zadolžnice okr. zastopa ne- veljavne in da se ima komunalni kre- ditni zavod v Gradcu držati edinole oseb, ki so podpisale dolžna pisma. Plačevali bodo Ornig in tovariSi. Naj jim tekne! Glasbena sola v Ptuju se je otvo- rila 1. tm. Mestni urad jo je vzel v svojo upravo. ToČo smo imeli minole dni že v ptujskem, pa tudi v sosednih okrajih. Slovenska glmnazija v Ptuju ostane. Minolo šolsko leto je bilo na gimnaziji 138 Nemcev in 72 Slovencev. Nemške paralelke v bodoče odpadejo. IZ KOROTANA. Skozi Celovec je marSira! 2. tm. celjski pešpolk. Celovčani so strmeli nad vzorno discipliniranostjo naših čet in se čudili, odkod imamo toliko vozov (trena) in vojnega materijala. Po Gelovcu se potikajo — kakor poročajo »Klagenfurter Nachrichten« — cele množice brezdelnih ljudi, ki pa imajo polno denarja in cele dneve po- pivajo. List sluti, da so boljševiški agenti, ki bi naj v slučaju, da naše vojaštvo zapusti Celovec, pričeli s svojim delom. CEUSKE NOVICE. Iz seje mestnega sosveta v Celju dne 4. tm. Sejo vodi novi okr. glavar g. dr. Žu2ek. Na dopis dezeine vlade glede proslave rojstnega dne kralja Petra 12'. tm. v mestu Celju se sklene iluminacija javnih poslopij in njih okra- šenje z državnimi zastavami. Ker veli- kih zastav za privatne hiše primanjkuje, se prebivalstvo pozove, da pri oknih razvesi papirnate zastavice. Za slavnost- ne prireditve na predvečer in za bud- nico na dan 12.tm.se bo skušala do- biti godba. Sklepanje o prireditvi eve- tličnega dneva odpade, ker je tozadevno delo prevzelo narodno ženstvo. — G. K. Goričarju se podeli hotelska konce- sija na kralja Petra cesti 7. in 9. (hotel Beli vol). — Razvije se daljša debata glede tržnih razmer; ker je mestna ob- čina z mariborskim kemičnim presku- ševališčem sklenila pogodbo za perio- dično preiskovanje zivil po trgovinah, se pripcroča magistratu, naj da to stro- go izvajati. — Dalje se naj trznemu nadzorniku naroči, da tudi peke več- krat kontrolira glede teže peciva. — Dr. Kalan želi, naj magistrat ukrene po- trebno za znižanje cen mesu oz. za njih izenačenje s cenami mesa na deželi; — Ker se s prihodnjiin šolskim letom zo- pet otvori obrtno nadaljevalna sola, se sklene, da občina krije iz svo- jega morebitni primanjklaj, ki bi nastal vkljub prispevku države (2/3) in denar- nih zavodov. Enak sklep se stori za mestno trgovskožolo. — Ker se množijo pritožbe glede slabega mleka, ki ga prinašajo mlekarice v mesto, se sklene, da mora tržno nadzorstvo mleko pri donašalkah redno preiskati in sicer menjaje se na raznih vhodih v mesto. Za Malgajev spomenik je nabral g. Drago Sirec na svatbi g. AI. Dro- fenika v Sv. Jurju ob j. ž. s pomočjo Anice in Pepčka Strupi 391 K. — Zo- pet dokaz zavednosti naših mladih tr- govcev! Posnemajte jih! Bednim neoženjenim, zatiranlm sameem! Obračamo se tern potom k Vam, ki ste brez knofov na hlačah in pri pesteh na srajci; kličemo Vas, ki nosite raztrgane nogavice in ki ne veste, če še kedaj dobite svitice, ki ste jih dali prat. Pozivamo Vas, ki ni- mate družbe za na izprehod in ne veste, s kom bodete sedeli v koncertu ali pri predstavi. Mislimo Vas, ki si kvari- teželodec po tujih kuhinjah in kolnete svoj osamljeni stan. Zelimo, da se odzovete Vi, ki Vas je gnjavila predolga vojna, ki Vas teže sedajne razmere in Vas ogroža neznosni davek. Pridite vsi, ki ste godni, brez razlike stanu, izo- brazbe, starosti in nazorov v nedeljo, dne 13. tm. (na god Sv. Marjete) ob 10. uri v mestni vrt v Celju blizn buffeta, da se pogovorimo, kako čim najboljše in najprej odpomoči neznosne- mii življenju. Če ve.do dobrega sveta, so prijateljice gibanja dobrodošle. — Klub sameev. Portirji, peronske karte in peron. Že dalje časa opazujejo Celjani, da de- Iajo vratarji železnice na kolodvoru razliko rned strankami. Večina mora namreč, če hoče kdo ven k vlaku, ku- piti karto za na peron, ki stane 90 v. So pa zopet druge stranke, ki lahko prohajajo po mili volji in zastonj. To so razne »nemške frajle in dame«, ki jim je edina legitimacija prijateljska beseda portirju. Godi se to zlasti v službi 2e s Pragerskega znanega go- spoda. In to je v škodo države. Isti gospod po nepotrebnem čisto nepri- merno hruli stranke. Čistllec Čevljev je po vecjih me- stih prikazen, ki jo opažaš na vsakera voglu. Tudi v Ljubljani se je zadnje case naselilo par podjetnih ljudij, ki opravljajo velezaslužno delo. Mislimo, S«*v. 71 >N v> V fv D ?* B A* *¦!>¦'-• ¦;- 'i da bi tudi v Celju lahko izhajal tak rnož ali dečko. Namestil bi se pred kavarno Merkur ali pred kolodvorom, kjer bi mimoidoče in prihajajoče vabil k svojemu stojišču, da jih »civilizira«. S tarifo bi lahko izhajal. Saj bi mogel računati za čiščenje nizkih čevljev po 50 vin., a za druge primemo več. Bila bi — smelo rečemo — dobra eksi- stenca za polinvaiidnega človeka. Še zmagoval ne bi posla. Ustanovni občni zb:r »Podiužnice društvo jugosl. poštnih uslužbencev« ve vrši v nedeljo, due 13. julija ob 10. Li r i d o p o 1 d n e v oddelku bla- govne pošte v Celju. Pridite vsi. — Pripravljalni odbor. Invalidom bivšega 87. pešpolka se bodo julija meseca v drugič izpla- čevale enkratne podpore. — Pravico do te podpore itnajo oni, ki so po iz- vidu nadpregleda spoznani za več kot 30% invalide. Invalidi, ki v Jugosla- viji še niso bili pri nadpregiedu, naj se javijo pri svojem dopolnilneni po- veljstvu v svrho zdravniške preiskave. Prošnji za podporo ima vsakdo prilo- žiti potrdilo pristojne občine in orož- niške postaje, da je brez premoženja in podpore res potreben. Slepci, težko pohabljeni in za vsako delo nezmožni dobijo poleg podpore še posebne do- klade. Podpore se bodo pošiljale le po pošti, zato naj navede vsak v prošnji svoj natančen naslov. Tatinska družba. Lansko leto v avgustu je bilo gdč. Jožefi Kind v Sv. Jurju ob j. ž., sedaj soprogi učitelja Žagarja ukradeno iz dveh kovcekov več obleke in perila. Dne 29. junija pa je opazila gospa Žagar na Zofiji Mencel \z Gaberja pri Celju eno svo- jih oblek. — Zadevo je takoj ovadila policiji in dognalo se je, da je pri tej tatvini soudeležena Karolina Starčič roj. Mencel, ki pa pravi, da je od nekega vojaka kupila eel nahrbtnik obleke in perila za 120 K; njena sestra Zofija pa izjavlja, da je omenjeno obleko prinesel Ivan Bloj, bivši vojak pri 87. polku, pristojen v Loko pri Zidanem mostu, ki je isti čas stanoval pri za- konskih Starčič. — Pri hišni preiskavi se je našlo tudi več vojaških predme- tov. — Karolina Starčič je pod ključem in tudi njen mož Ivan Starčič je v zaporu, obsojen na dve leti raai hudo- delstva tatvine. Ivana Bloja se pa tudi 5e preje ^asleduje radi hudodelstva tatvine. — O izidu borno poročali! DNEVNE NOVICE. K dvomesečni orožni vaji sta po- klicana letnika 1889 in 1388. Prvi se ima zglasiti 26. jul., drugi 30. jul. (ob 8 uri dop.) pri pristojnem vojnodopolnil- nem poveljstvu. VeČ glej na pozivnih razglasih! »Fiiatellstlčni klub za Slovenljo« v Ljubljan! se je ustanovil. Gospodje in gospe, ki želijo pristopiti k temu klubu, kateri jim nudi priliko, si dobi- ti poceni pismene znamke, naj izvolijo svoj pristop pismeno javiti tč. tajniku Miroslavu Černe v Ljubljani, Gruber- jevo nabrežje 16. Vsak clan kluba je obenem tudi član hrvatskega filatelistič- nega društva, ter dobiva kot strokovni list: »Jugoslovanskega filatelista«. DOPiSi. V Sv. Petru v Savinjski doHni priredi prostovoljna požama bramba dne 20. tm. na vrtu gostilne Cvenk ve- liko vrtno veselico z mnogobrojnim in zelo zanimivim sporedom ter sode- lovanjem domače godbe pod spretnim vodstvom g. župnika Jančiča. Gasilska župa žalska ima svoj prvi župni zlet dne 20. tm. vSv. Peter v Sav. dol. Ob 3. uri pop. javna vaja domačega druStva, po isti izvanredni občni zbor (poročilo o I. obenem zboru jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana), po občnem zboru mala veselica pri- rejena od domačega društva. Načelništvo ffas. župe žalske: Dr. Bergmann, na- čelnik. fijj Požarna bramba v Drešinji vasi se je ustanovila. V nedeljo 6. malega srpana se je blagoslovila nova brizgal- na. Pri tej priliki so priredili Drešinj- čani prav lepo slavnost, na katero je prihitelo mnogo ljudstva od blizu in daleč, posebno tudi sosedne požarne brambe. V vznešenih besedah so slavili pomen slovesnosti kaplan PirŠ, kumica gospa dr. Kalanova in podnačelnik žalske župe učitelj Pristovšek. Sloves- nosti je sledila veselica na Škorjanče- vern vrtu, kjer so bili postavljeni mno- goštevilni šotori. Sodelovala je celjska železničarska godba. Požarna bramba pod poveljstvom Franca Košeca šteje že sedaj lepo število vnetih članov. Iz Hrastnika, Tukajšnji mesar l. L. je kupil pred nekaj dnevi v Loki kravo, ki jo je plačal 1 kg žive teže po 4'60 K, prodajal je pa meso po 16 K za I kg. Ti ubogi delavec, učitelj in uradnik pa le plačuj, dokler Ti ne bo v glavo padlo, da boš vsakega ode- ruha naznanil državnemu pravdniku. Sv. Trojlca v Slov. gor. NaSa občina je bila po državnem preobratu prva v celem okraju, ki je vrgla nem- čurski občinski odbor, si izvolila Na- rodni svet, kateri je prevzel začasno tudi vodstvo občinskih poslov. Slo- venci smo zavriskali veselja, saj je padlo najhujše in rajzagrizenejše nem- Čursko gnezdo, iznebili smo se zlo- znanega 2upana Ferd. Goloba, trg je bil po dolgih, dolgih letih zopet v slo- venskih rokah. Upali smo, da bo pri tem ostalo in da bo vlada imenovala energičnega gerenta in v sosvet zavedne Slovence. A kaj se je zgodilo? V so- svet so bili imenovani razven enega sami (4) nemčurji oziroma pristaši liabsburgovcev. Fr. Klobasa je bil in je še eden najzagrizenejših nemškutar- jev, vereu pristaš Golobov, akoravno ne zna niti besedice nemško. Bil je v prejšnjem občinskem odboru, njegova žena je odobravala leta 1914 zatiranje in zapiranje Slovencev in on sam se je izrazil, ko se ga je naprosilo pod- pore za ranjence s koroške fronte: ne dam nič, saj nisem jaz zakrivil tega." In to se je upal reči, ko je že bil imenovan v sosvet. Opozarjamo deželno vlado na tega narodnjaka(l) in pričakujemo, da ga v kratkem na- domesti z drugim zavednim domačinom. Tukaj na meji nam je treba energič- nih Slovencev, ne pa nemčurjev, Habs- burgoveev in mlačnežev. Sedanji so- svet je samo voda na mlin nemčurjev in ne smemo se čuditi, ako se na ti- hem muzajo in se javno bahajo, da dosežejo pri okrajnem glavarstvu, kar- koli hočejo. Središče. Častno diplomo je izročil občinski odbor županu — starosti g. Jos. Šinku. Fr. GoriČan: Zemliiški davek za napredek kmetijstva* Dalje. Če posestvo ni zldženo (zaokro- ženo, komasirano), plača se 5kratni te- meljni davek, to je na mesto 1 K 5 K od ha. Če je v občini nekaj posest- nikov, kateri bi radi zemljišče zložili, drugi se zopet protivijo, plačajo ti zadnji za sebe in za vse druge, ki radi njih ne morejo zložiti posestva, 4kratni da- vek. Davek je vedno enoten za celo posestvo. Zlaganje zemljišč je eden glavnih pogojev za povzdigo našega kmetijstva na višjo stopinjo. Dokler imamo po- nekod naše njive in travnike raztrošene po celi ali še več katastralnih občinah v majhnih krpah, tako dolgo ni misliti na dobičkanosno izrabo najboljšin po- ljedelskih strojev. 4. Vse njive morajo bit! na 4 ogle, pa ne na 50 ali 100. Žalostno je, kakšne so ponekod njive ob straneh in koncih. So, kakor bi jih velikanske miši ob- grizle. To je zanlkrnost in ni tiobenega izgovora. Časa je vedno dovolj za vse tisto, kar človeka veseli in kar hoče storiti. Kdor je že 20—30 let posestnik in živi samo od kmetije, pa še ni uredil svojih njiv, je gotovo svoj pokliczgrešil. Moral bi si izbrati tak stan, kjer se lahko živi brez veselja do svojega po- klica in če mogoče tudi brez dela. Kdor nima njiv tako urejenih, plača 5kratni davek. 4. Mere njiv morajo biti zaokro- Žene na 5, 10, 15, 20, 30 itd. arov brez metrov. Kmetskemu ljudstvu se bo to nepotrebno zdelo, in vendar je velike važnosti. Skoro nobeden kmet ne ve, kako velike so njegove posamezne njive, oziroma mere, navedeni v po- sestni poll, ne odgovarjajo že davno več resnici. Kdor se je kdaj pečal s statistiko, dobro ve, na kako slabih nogah stoje vsa naša poročila, ker nimamo resnične podlage o površini njiv. Za uspešni in trajni napredek kmetijstva je izmera potrebna. Le tedaj bomo vedeli pravilno izračunati natančno potrebo semena, umetnega gnoja, koliko stane obdelo- vanje in koliko je pridelka na ha. Bi to da)o ogromno dela in pri- zadjalo velike stroške? Ne bo sile. To lahko napravijo naši dijaki iz srednjih in drugih šol o počitnicah z lahkoto, in je še vse polno drugih za to zmožnih ljudi. Če je obseg njive določen, po- stavi se na vsakem oglu mejnik iz cementa ali kamna, da ostane mera trajno nespremenjena. Kdor nima tako urejeno, plača 5kratni davek. Konec pr. Iz Jugoslav, dem. stifte. Nove krajevne organ'.zadje JDS so osnovane: pri Sv. Barbari v Halo- zah (predsednik posestnik Janko De- beljak), na Ptujski Gori (predsednik pos. Ant. KupČič) in v MajSperku (pred- sednik nadučitelj Jože Lovrec). Laške riasilnost; na Reki. — Lahi valijo krivdo na Francoze. LDU. St. Germain, 6. ju!. Itali- janski listi pišejo podrobno o obžalo- vanja vrednih dogodkih 2. ju!. na Reki; pravijo pa, da so krivi Francozi, ker sta dva Francoza 2 ženskam odtrgala ital. kokarde, nakar so se pričeli nemiri. Ententa nastopi proti Madžarom. LDU. London, 6. julija. »Daily Mail« poroča iz pariškega vira, da se v kratkem prične odločilna akcija en ente proti BudimpeŠti. Ententne čete bodo prodirale od juga, Nov župan v Plznju. LDU. Plzen, 7. jul. Za župana Je izvoljen soc. dem. L.Pik, bivši poslanec, Kdaj bo Nemčija ratificirala mirovno pogodbo? LDU. Nauen, 6. jul. NemSka na- rodna skupščina bo ratiticirala mirovno pogodbo najbrže v sredo 9. tm. Lahi izslljujejo pedpise za Italijo. LDU. Split,. 6. jul. »Nova Doba« poroča iz Knina: ltalijanski korteši ho- dijo od hiše do hiše in skušajo izsiliti podpise za Italijo. — Brez uspeha! Skli- cali so te dni poglavarje vseh vasi na ital. štacijsko poveljstvo in jih silili, naj pridobijo prebivalstvo za podpis Obljubljali so brezplačno gradnjo his. Dosegli niso ničesar. Premirje na Rigi. LDU. Nauen, 6. jul. 2. tm. se je v področju Rige sklenilo premirje. NemŽke čete in deželna bramba za- puste Rigo do 5. tm., katero zasedejo letiške čete. Tirolci se ne bodo pokorili. LDU. Nauen, 6. julija. Tirolski ustavodajni zbor je poslal v Pariz sklep, da nemško in latinsko pleme Tirolske zahtevata pravico samoodločbe in da se bodo Tirolci nasilju z vso silo uprli. Sin hoče iti namesto očeta. LDU. Nauen, 6. julija. Nemški princ Eitel Friedrich je poslal angle- škemu kralju brzojavko, v kateri se postavlja s 4 svojimi mlajšimi brati ententi na razpolago, da tako prihrani očetu nečastno pot. Anton Močnik trgovec Zofka Močnik roj. Brinovc Ce/Je. porocena dne 7. julija 1919. Brez posebnih naznanil. Gomilsko. Na prodaf Je velika stiskalnica (preša) za sadje ali grozdje stiskati; nova praktična iznajd- ba za hitro delo. — Prodam tudi čez leto starega ^issica in baka. Vpraša se pri tesarskem mojstru Jjžef Werb- niku, Gaberje fob novi cesti) 134 pri Celju. - 9J8 3-1 v vrečah bruto pro neto kg po K 6'40 oddaja, dokler je kaj zaloge, 982 3-1 Zsiiiriižno ZvBza v Celju. DotiČpa oseba, katera je v^soboto 5. julija v trgovini R. Stermecki pri blagajni pomotoma vzela zavitek, v katerem je bila yecja svota denarja, last gdč. Kristine Poglavc pri R. Ster- mecki, naj istega takoj vrne, sicer se jo naznani orožništvu, ker se vse ose- be, ki so bile isti 'čas v trgovini, pozna. 983 2-1 Provizorične sluzbe išče begunec, da si olajša svoj težki položaj. Gre kakor po- moč v pisarno, trgovino ali Ixaj sličnega. Nasiov v upravništvu. 985 1 V najtiim se da dobro znana gostilna z mesarijo, hlevi in malo kmetijo. — Rudolfa Domainga nasl., Sp. Dravograd. 970 3—1 Naprodaj je dvovpre2ni vitelj (gepl) za K 1400-—. Čretnik Jo2e, stavbenik, Sv. Jurij ob juž. žel. 954 2— \ lšiem ppostor za trgovino na deželi. Naslov pod trgo- vina 250 poštno ležeče Koprivnica Štajersko. 979 1 Lepo posestvo! Na Stolčovem pri Vojniku, tik ob glav- ni cesti se proda lepo posestvo. Na- tančneje na lieu mesta! 974 1 Iščem dobfo idoco Gostllno v najem ali na račun. Ponudbe na V. Peperko, Medlog št. 29, pošta Celje. 975 1 I spebrna damska ura in 1 možka ura se po ceni proda. Naslov v upravništvu Nove Dobe. 976 2—1 981 Sfrojnika u Diselov sfroj po možnosti starej3o moč, veščo v po- pravilih, sprejmem v trajno službo. Ponudbe z zahtevki na naslov: Jakob Zadravec, paromlin, Središče ob Dravi. Lepo pohištvo In klawir za prodati. Vpraša se Kralja Petra ul. 28, 1. nadstropje, nasproti gostilne Branibor. 984 1 -2—1 Za vinogradno posestvo se išče za takoj pristavntk (majer) in VintČar ob enem. Viničar si pridela za svojo družino po- trebni živež, reds za se kravo in nekaj svinj. Drugi pogoji ustmeno pri gospo- darju Kamenšek-u na Dobrni pri Celju. 980 1 Čtr&B '4. »NOVA D 0 B A* Stev. 71 V /X dBPVBIiÜrV T^^^HkiH* *" regtstrovana Ks-e- ^7* /^Uff WFY sprejewia firanllne vloge in ¦ ^lLm ^lk ¦ n»i H H II 1 I« ä»na In stavbena V ^JEf A*I W Jih obresÄuJe po / «*» I 01 \ f f JL^JrmK2P JL A1« & SLBP ^JM. Y JL zadruga s om. zav. Prcšeniova ullca ft. 15. trl ln po! od 8to *<** 2 '°' Karo! Vanič» Prešernova iilica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega mamifakturnega blaga. 9 prigsoroča špBcepijsfio blogofsr Bsabogpstne hnruc za pbkln, s Iinfe- rinii si lahho vsatido Um usalioupstna blago sam. 242 104-50 staVbtss podj«f jc in trgetflaa z itsoH EaVa stef 22 pri Ctfi Gos3iltfiiča?*ji! Pristen bel ijutomeržan, rudeč bi- zeljčan in temnorudeče Opolo vino, staro in novo oddaja po zelo niz- kih cenah: Anton Stern, trgovski posredovalcc, Benjamin Ipavčeva (prej Gizelina) cesta 12, Celje. 805 12-6 ČEVB-JARSKA DELAV&1CA Rud. Zontič Kocenova (Špitalska) ul. štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104-49 Qosrihnfl" »»BRfllllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo, Za obilni obisk se priporoča A. Robek. 244 104—43 SedBarska in tape» tai»ska del&vnica L* A$' 245 104-51 I ß11A Samostaraska Vwlj $9 ujica štev 16. Trgovei meiane stroke, drogisti, kramarji itd., sijajno zaslužijo s prodajo WS/:Stma (hranilni prašek za živino in perutnino) pri kme- tovalcih. Troba je pisati dopisnico na naslov: »Lekarnar Trnköczy. Ljub- ljana, Kranjsko« na sledeči način: »Pošljite mi 15 zavojev (po '/., kg) Ma- stina, obenem veliki lepak, oboje po povzerju zaK30'40, prosto poštnine in zavojnine. 591 10--14 Pri novo ustanoviiajočem se »Jugoslovanskem general* nem fiomtsarijafiu za promei tn turtstiko za Slove- HijO*' V LjllUlfaHlŠt se razpisuje 1 ali tudi 2 pogodbeni službeni mesti začasircih fajniko^ gecieralnega komisairijafa z inesečno plačo 1200 in 1000 kron. Prosilci morajo poleg primerne splošne izobrazbe dokazati obsežno strokovno usposobljenost glede prometa tujcev in turistike, v kateri namen je prošnjam priložiti izčrpen curriculum vitae in morebitne reference. Vr-led va- žnosti generalnega komisarijata se bodo upoštevali samo prvovrstni prosilci. Primerno opremljene in kolekovane prošnje je predložiti dO SBftSsIll* ZiVESO 16« fulšja t.I.pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. aw v* ess za obleke in pcrilo, za eden niesec k rod- bini v Zagreb- Pot sc nji plača, oziroma se pride osebno po njo, hrano in stanovanje dobi v hiši. Zahteve plačila je navcsti v pismu. Naslov na Ana Perko, Florjanski put br. 65, Vila Veinert, Zagreb. 951 '2-2 Knprrn u Gciju a!i y blini Celja pstiiipiiinoiifrpiiii tudi zamenfam s svojo gostilno in tr- govino. Posestva ja 7 ha. Pridela se 16—20 hi vina. Naslov v upr. 957 2-2 Posestvo obstoječe iz 2 hiš in velikega vrta, na prodaj v Gaberju. Vpraša se v upravi Nove Dobe. 953 3-2 Na prodaj je poseäaö na Lornu1, obč. Topolšica pri Šoštanju, obseptajoče 6 ha njiv, 6'/2 h^ travnikov, 2'/2 ha pašnikov, 48 ha jjozdov, hišo in gospodarsko poslopje. Pojasnila daje Posojilnica v Celju (Narodni dorn). 847 - 8 z vsemi pritiklinaml po zelo nizki ceni. Dopisi na poštni predal št. 124, Lju- bljana. 958 3-2 Sprefna iiiriie donašalce sprejme kavarna »Zvezda« v Ljubljani. Reslektanti morajo biti kavarniško iz- vežbani in se morajo osebno predstaviti. 959 2-2 Dwe kcnjski kleit, odnosno skladišči se dajo v najem blizu »Skalne kleti«. Pisarna dr. Sernec. 961 2—2 Najfineje f^B^^&T'T ^ TT^ ima v zaI<>gi in moderno ^"ir™ ^ ™ *^JP*^ jihrapošiljapo izdelane IN SANDALE post, povzetju "üJIrensRg MifisTfltap n loyca pri Miss Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske možke, ženske, deške in otročje čevlje, ter Sandale. Cene usnja se dvigajo, zato na- ročite Čimprej! Pri večjem odjemu piimeren popust! Prodajalna fiudfi v CeSjai v Narodnem tiomu Zmerne cesscE 949 5—2 Zahtevajie esnike! I Zaloga papirja, pisalnih in rlsalnih potrebščln na debelo in drobno. PRO & Kmmm, Celje Na debelo in drobno! TW k T f\f^. A Na debelo in drobno! 375 52_17 ^2JjL3J\y " -Lm~ galanterijskega, noriraberškega in mod- nega blaga ter kranjskih izdelko.v [58815-10 Znameniti zdrawilm vceJec i Krapinske topli®e (Hrvatsko) zdravijo s sigurnim uspehom vse vrste revmatizma, kostobola, sključenosti, išiasa in vseh njihovih posledic, delujejo izvanredno na sestav živčnih bolezni (neura- stenija, neuralgija, Iiisterija, hrbtne bolezni) ter poboljšavajo kroničnc bolezni led- vic in mehurja, kronična zastrupljenja krvi in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih delujejo pospcšno na nervozne pojave v klimakteriju in z uspehom delujejo pri kroničnih vnetjih matefnice in eusudata. - _V»a nadaljna pojasnila üa/o in razpo&ilja ppospeEtt« brezplacno kopaliSčna uprava. ~ kateresi Vi sami naložite, nastanejo, ako si pri kupovanju neoprezno izberete iz- yor. -- Gubite denar in še ppvrh tega im ate neprijetnosti. Poizkusite enkrat z ilustiovanjm cenikom tvrdke H. Suttner (Basünifx Henri WJaire) Ljubljana at, 983, kateri Vam svetuje glede res dobrih ur, gpeeijalne znarn'lce »IKO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih instenskih ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov, jeditnega orodja, da- ril za krst in sveto birmo ter vseh osta- lih zlatih in srebrnih predmetov. — Pa tudi druge potrebSčine n. pr. Skarje, nože, britve, doze za cigarete in smotke, dija- mante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in za zmerne cene pri tvrdki H. Suttner (lastmkH. Maire) Ljübljaoa S1CV.983. PrSnifikil naJfineiže vrste P° 55' 60 8 U|JS InSi in 65 kron za kg razpo- šilja, dokler tiaja zaloga, Peter Zajc, eksportno podjetje, Celte, Šoiska ul. 11. !>55 2—2 Staiibena In galant.UepinhBDlirt* ct. J®sia mam* 243' 104-51 Oešje9 E^ralja Peis*a c. 8 Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidns. priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. CsDli don Koncert. 177 104-42 Hss^ovrsfno inlfieralfcO sodo 167 104-65 C@1J6 b^v,or5i5 barvami in de- žeininti ppidelki. Sprejmem cBuljopstiByo wmM §ü učenca s hrano in stanovanjem. Ignac Škrubej, Trnovlje št. 82. 939 3—3 Pm erno wilo u čevlje iz res dobrih, pravih s terpentinom zgotovljenih surovin. Prispela je večja količina in to vrsta St. 0 (teža 45 gr.) 1 groos 220 K » »I. » 60 » 1 » 320 K » » II.' » 80 » 1 » 410 K Prove HQlji pralno inilo 10—15 meterskih stotov v kosih po 1 kg se pod ugodnimi pogoji takoj odda. B. Junker, agenturna komisija Zagreb 37, Petrinjska ullca 3. 111. 925 4-3 A. Kplenc, UelBtrgovino v Ddju ima u zalogi: galico, žveplo, rafijo, kayo, petrolej, živinsko sol, karbid, milo, olje, firnež, fige, vse vrste mineralne vode, koruzo rumeno, zobnato, Činkvantin, oves, vinski kis, kisovo kislino i.t. d. i. t.d. 911 5-5 Kiapnjem 9 85| lipouo cuetje po najvižjih cenah, zbžrajte ga, G. trgovci naj javijo skrajno prodajno ceno, sicer ponudba brez pomena. Uinko Vabsč, Žaiec pri Celju.