4., 5., 6. št._April, Maj, Junij — 1918._Letnik XLI. Cerkveni Glasbenik Glasilo Cecilijinega društva u Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec (med vojsko dve do tri številke skupaj) in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za dijake 4 krone. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr. Nekoliko statistike o orgijah v ljubljanski škofiji. Sestavil Stanko Premrl. II. Kateri orgljarski mojstri in kdaj so napravili orgije v ljubljanski škofiji? (Hkrati mali doneski k zgodovini kranjskih orgljarskih mojstrov). Največ orgelj v ljubljanski^šk^fiji imamo od domačih, kranjskih' orgljarskih mojstrov, fi so: KrVk, Faller (17. stol.), Zaje, Goli, Krismann (18. stol.), Kunat, Rumpel, Roje, Mandlin, Gosti, Dev, Malahovsky, Goršič (19. stol.), Zupan, KriegI, Milavec, Dernič in Milavgevi nasledniki (zadnja desetletja). Poleg teh so postavili posamezne orgije tudi še sledeči: Franc Pevec, Jožef Logar, Andrej Račič, nekj Vrabec, Goršič starejši, Zupan starejši, Janez Zupančič in nekaj drugih domačinov samoti k o v. . Izmed izvenkranjskih orgljarskih mojstrov so napravili nekatere še sedaj stoječe orgije v ljubljanski škofiji predvsem sledeči mojstri iz Šta-jarskega: Geneschek, Schollz (18. stol.), Marthal, Billich, Horb irger, Cajhen,- Naraks starejši, Brandl in Naraks mlajši. Potem Hennig iz Beljaka, Heferer iz Zagreba, Maier iz Feldkirchna na Predarlskem, Mauracher iz Št. Florijana pri Lincu, Rieger iz Jagerndorfa v Šleziji in morda tudi neki dunajski orgljarski mojster. Končno je par orgelj baje delo neznanih italijanskih mojstrov. Za približno 100 orgelj pa žal ni bilo mogoče dobiti podatkov glede njihovega postavitelja. A. Orgije kranjskih mojstrov. Tomo -Krek- (Kruegh) iz Ljubljane je izdelal in postavil 1. 1649. orgije v Crn grobu (podružnica starološka). Stale so 100 renskih tolarjev.1 • Fr. Pokom „Loka" (Dom in Svet, 1894, stran 628). Ravnotam omenja g. pisatelj, da so prav po loški šegi napravili na strani v prezbiteriju 8 m dolgi leseni kor za orgije v rokok6-slogu. Sedaj so že zelo obrabljene. Orgljarski mojster Dernič se je pred nekaj leti o njih izrazil: »Omara je za muzej, drugo za ogenj". Ljubljanski meščan in orgljarski mojster Ivan Faller je napravil 1. 1680. orgije za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali.1 Faller je bil brezdvomno izvrsten orgljarski mojster. Vtem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagrebški škof Aleksander Mikulič (1688—1694) pozval 1. 1689. v Zagreb prenavljat in povečavat stolne orgije.2 Orgije v Crngrobu in pri sv. Primožu nad Kamnikom, obojne iz 17. stol., treba prištevati na vsak način med najstarejše še sedaj obstoječe v ljubljanski škofiji. Iz 18. stol. imamo na Kranjskem kakih 30 do 40 orgelj; o približno polovici izmed njih vemo to z gotovostjo, o približno drugi polovici moremo to vsaj z veliko verjetnostjo sklepati. Oglejmo si jih z mojstri vred, kolikor so nam znani. Janez Mihael Zaje, orgljarski mojster v Ljubljani, je napravil 1.1734. orgije na Gočah pri Vipavi, nekoliko pozneje tudi bržkone orgije na D o b o v c u.3 Marko Goli, orgljarski mojster iz Ljubljane, je naredil I. 1751. orgije na Veseli Gori (podružnica šentrupertska),4 Iz leta 1754. datirajo orgije na Primskovem pri Litiji in približno te starosti (o. 1750) so orgije v tamošnji podružnici Mišji dol. Obojne je naredil neki mojster iz Ljubljane. Zelo verjetno je, da je bil to eden ravnokar imenovanih: Zaje ali Goli. Na orgijah na Primskovem se nahaja sicer neki slabo čitljiv napis: „Bergler" ali nekaj takega; toda ta se nanaša lahko tudi na mojstra, ki je napravil omaro oz. znači lahko mojstra, ki je orgije pozneje predelaval. Znamenita redkost iz 18. stol. so Krismannove orgije v Tu-njicah pri Kamniku. Duhovnik Fran Ksaver Krismann, takrat najbolj sloveč avstrijski orgljarski mojster, jih je napravil 1. 1763. za uršu-linsko cerkev v Ljubljani; od tu so prišle v Tunjice in jih je ondi postavil 1 Viktor Steska rSv. Primož nad Kamnikom*' (Carniola, 1916, stran 17). 2 Janko Barle „Orgulje u Zagrebu i njegovoj okolini prije stu godina" (Sv. Cecilija, 1910, str. 5). s Župni urad dobovški je sicer 1. 1913. sporočil kn. škof. ordinariatu v Ljubljano, „da so bile orgije na Dobovcu postavljene v letih 1846—1853, oz. da ni mogoče natančno dognati, ker ni nikjer zabilježeno. Leta 1846., pravi župni urad dalje, je bil postavljen nov veliki oltar in takrat še ni bilo orgelj. L. 1854 pa se že nahajajo v inventarju v vrednosti 500 gld. Postavil jih je neki Zaje iz Ljubljane, kakor je povedal star mož". Moja misel je pa ta: če se orgije na Dobovcu pred 1. 1854 niso nahajale v inventarju, s tem še ni rečeno, da jih že prej ni bilo. Drugič, če jih je po poročilu starih župljanov naredil Zaje iz Ljubljane, ne more ta Zaje biti drugi, nego Janez Mihael Zaje iz 18. stol.; zakaj v 19. stol. ni bilo v Ljubljani nobenega orgljarskega mojstra Zajca. 1 Ivan Steklasa »Zgodovina župnije Sent Rupert na Dolenjskem". Ljubljana, 1913, štr. 197. Goršič. Eno leto mlajše, iz 1. 1764. so orgije v Brusnicah pri Novem mestu. Njih letnico kaže sledeči kronogram : Magno Deo aC IesV Chrlsto Orbls SaLVatorl. Tudi te orgije je skoro gotovo napravil Krismann. Narejene so bile prvotno za frančiškansko cerkev v Novem mestu. Pozneje jih je Mandlin predelavah Ker so za samostanske cerkve narejali orgije najboljši mojstri, je močno verjetno, da so Krismanovo delo. Kdaj in kje je bil orgljarski mojster Krismann rojen, ni natančno znano. Pokojni prof. Josip Smrekar ga v svojem obširnem spisu Spomenica o orgijah ljubljanske stolnice" (Cerkveni glasbenik, 1906, stran 19) imenuje Ljubljančana. Mogoče je pa tudi — kot nekateri mislijo — da je bil doma pri sv. Križu na Vipavskem. Gotovo je, da je orgije, ki jih je 1. 1762. naredil za ljubljansko stolnico (starejše), dovršil v Vipavi in jih od tam pripeljal v Ljubljano. Umrl je Krisman 20. maja 1795, ko je postavljal orgije v Rottenmannu na Z g. Štajerskem.1 Največje Krisman novo delo so orgije v Št. Florijanu na Zg. Avstrijskem z 78. registri. Iz 18. stol. so dalje sledeče orgije: male na stranskem (levem) koru v ljubljanski stoli c i, ki so bile narejene kmalu po dovršitvi stolnice (1706), nekako med 1. 1706. in 1718. in so stale 450 gld.;2 orgije pri sv. Trojici nad Cirknico iz 1. 1787; orgije v Starem logu na Kočevskem, ki veljajo po ljudskem poročilu za najstarejše v kočevski deželici in jih je naredil orgljar Matija Hennig iz Beljaka3; orgije v Koprivniku na Kočevskem iz okrog 1. 1766., ko so prenovili župno cerkev; v Mekinjah (iz srede 18. stol.); naSlančem vrhu (podružnica župnije Škocijan pri Mokronogu), naredil celjski orgljar Frančišek Janez Geneschek okrog 1.1740.; v kresniških Poljanah, ki so se nahajale prvotno v nekem starem kapucinskem samostanu ter prišle od ondot najprej v Mengeš, potem na Homec, potem na Radomlje in končno na sedanje mesto; pri sv. Trojici v Hrovači (ribniška podružnica) iz 1. 1782, ki so se nahajale prej v stari ribniški župni cerkvi ter prišle v Hrovačo 1. 1867., naredil jih je celjski orgljar Anton S c h o 11 z; v Dvorski vasi pri Vel. Laščah, ki so se nahajale že 1. 1784.4 in bržkone že prej v Vel. Laščah ter prišle od tod najprej na Slevico, potem pa v Dvorsko vas; na sv. Vrhu pri Trebelnem iz 1. 1781. 1 Riemann, Musiklexikon, VI. Aufl., str. 715. 2 Geschichte zur Erbauung der Donikirche St. Nikolaus in Laibach und Auf-forderung zu BeitrSgen fiir den Ausbau der Kirchenkuppel; iz I. 1863. (8 strani v 4U), stran 7. 3 Radi boljšega pregleda starejših orgelj navajam na tem mestu tudi od izven-kranjskih mojstrov narejene. — Glede orgelj v Starem logu omenjam, da so po poročilu g. Janeza Zupančiča, bivšega Mandlinovega pomočnika Mandlinovo delo. Vendar pri delu samem Zupančič ni bil zraven. Najbrž bo to resnica, da je Mandlin stare Hennigove orgije le temeljito predelal. 4 Tega leta se je nanje podpisal Anton Pavlin, organist in učitelj v Vel. Laščah. Med zelo stare orgije na Kranjskem treba razen že omenjenih prištevati: orgije v Dobrunjah (sostrška podružnica), ki so se do 1. 1878. nahajale v Sostrem; v M o zelju na Kočevskem, ki so po trditvi orgljarskega mojstra Maierja italijansko delo in so stale baje že pred 1. 1800; v Velesovem, v nekdanji samostanski cerkvi dominikank, zdaj župni cerkvi; na Velikem Trebeljevem (prežganjska podružnica), ki so se prej nahajale v romarski cerkvi na sv. Gori pri Litiji; v Cem-šeniku, kupljene 1. 1878. od oo. frančiškanov v Kamniku; v Črrnoš-njicah; v Orehku (stopiška podružnica), prestavljene tjekaj 1. 1857. iz župne cerkve; v Nemški vasi pri Ribnici, ki so se do 1. 1867. nahajale v Hrovači pri Ribnici; v Dobrepoljah; v Podgorici (dobrepoljska podružnica), ki so opravljale svojo službo najprej v župni cerkvi v Dobrepoljah, potem pa še pri podružnici sv. Antona; v Sodraži.ci; v Škocijanu pri Turjaku; na Muljavi (podružnica župnije Št. Vid pri Zatičini), ki utegnejo biti celo iz 17. stol.1; na Žalostni gori (podružnica mokronoška); pri sv. Roku (podružnica šentruperška); na Blečem vrhu in na Brezovici (podružnici trebeljanski), od katerih so bile prve kupljene že kot starina, druge pa so se nahajale do 1. 1880. na sv. Vrhu, podružnici iste župnije; pri sv. Trojici (vrhniška podružnica), prenesene tje iz župne cerkve na Vrhniki; na Gradišču pri Vipavi; na Žalostni gori pri Preserju; pri sv. Roku (žužemberška podružnica), prenešene tje iz župne cerkve v Žužemberku, in na Dobravi idobrniška podružnica;, prenešene iz župne cerkve na Dobrniču. Pri večini ravnokar naštetih zelo starih orgelj, največ iz 18. stol., orgljarski mojstri, ki so jih naredili, niso znani. Bržkone pa je marsikatere izmed njih naredil eden ali drugi prej imenovanih mojstrov: Zaje, Goli ali Krismann. In še nekaj orgljarskih mojstrov je takrat na Kranjskem živelo, postavljalo in popravljalo orgije: Ivan Mihael Steinhofer (v prvi pol. 18. stol.),2 Jožef Alojzij Kučera, od 1. 1782. ljubljanski meščan,3 in Ivan Jurij Eysel, od 1. 17^3. ljubljanski meščan. Zato upravičeno sklepamo, da so te ali one izmed naštetih orgelj lahko tudi njihovo delo. f P. Hijacint Repič. P. Hijacinta Repiča žal ni več med živimi. Bolezen, ki ga je napadla ravno pred enim letom, mu je uničila življenje. Smrt je zahtevala to žrtev 3./III. 1918. 1 Po sporočilu g. Pavla Jermana, organista v Št. Vidu pri Zatičini, so orgije na Muljavi zelo podobne orgijam pri sv. Primožu nad Kamnikom. 2 L. 1726. je plačeval davka 5 fl. 10 kr (mestne davčne knjige). 3 Na Starem trgu št. 149 (na levi strani proti sv. Florijanu) je imel lastno hišo. Postavil je, kolikor znano, nove (starejše) orgije na Dobrovi pri Ljubljani 1. 1804., starejše v Št. Gotardu 1. 1807, popravljal pa prejšnje idrijske orgije 1. 1784. in 1. 1810. in prejšnje orgije v Škocijanu pri Mokronogu. P. Hijacint je bil rojen 9. julija 1863 v Šturjah na Vipavskem. Po dovršeni nižji gimnaziji v Gorici je stopil leta 1879. v frančiškanski red dalmatinsko-istrske provincije sv. Hijeronima. L. 1880. je naredil redovne obljube in nadaljeval potem nauke na jezuitski gimnaziji v Zadru. Po končanih bogoslovnih študijah v nadškofijskem semenišču je bil posvečen 1. 1886. v mašnika. Celo svoje mašniško življenje, razen prva leta, je preživel v koper-skem samostanu Sv. Ane. Kar je v 28. letih svojega bivanja v Kopru dobrega storil, tega mi ni mogoče na kratko napisati; to najboljše vedo bližnji slovenski župniki in ljudstvo, ki mu je delil duhovne dobrote. In meščani? Zadostuje, če napišem besede, ki sem jih slišal ob njegovem pogrebu: „Bil je svet mož." Kakšna tolažba za katoliško vero, za njeno razširjanje, ko ljudstvo vidi, da življenje duhovnikovo odgovarja njegovemu imenu. „Sancti eritis, quia ego sanctus sum" le-te besede imejmo duhovniki vedno pred očmi in potem se ne bojmo, da bi naše ljudstvo izgubilo vero in narodnost. Še kot mlad mašnik, zdrav in poln svetega navdušenja, ni pognal truda ali napora, Spovednica mu je bila hkrati prižnica. S svojim pri-kupljivim nastopom, živo besedo in svetim vzgledom bi bil gotovo še več dobrega storil, da se ni toliko skrival pred ljudmi in pred svetom. Kajti celih 25 let ni prestopil samostanskega praga. „Mirabilis Deus in sanctis suis," kakor se je izrazil o njem prevzvišeni tržaški škof po njegovi smrti. V samostanu je opravljal službo učitelja mladini klerikom v novicijatu, katerim je bil pravi vzgled redovnika. Knjiga mu je bila pred vsem priljubljena. Sad njegovega učenja nahajamo v raznih časopisih slovenskih, laških in nemških; največ pa seveda v „Cvetju". Dobro in temeljito poznavajoč zgodovino svojega reda in provincije je pisal pogostokrat v „Archivium Franciscanum". Prestavil je iz nemškega v laški jezik Manuale per i religiosi conversi d'ambo i sessi del P. Ludgero Lonard, Benedittino della Congregazione di Beuron, zelo priročna knjiga za brate lajike. Mnogo je tudi pisal in delal z besedo za razširjanje časti in slave bi. Monalda frančiškana. Po njegovem prizadevanju so dovolili tržaški škof, da se ostanki blaženega preneso na oltar in da so tu izpostavljeni. V svoji težki bolezni se je največ priporočal njemu, in čeravno mu Bog na priprošnjo blaženega Monalda ni povrnil zdravja, je vendar njegovo dušo sprejel v svoje naročje. Ves čas svojega bivanja v Kopru — 28 let — je bil za organista. Kot samouk žal ni poznal pravil harmonije, pa mu je to zato delalo v praksi precej težav. No, vseeno je bil organist na svojem mestu in kar je poglavitno: P. Hijacint je najzaslužnejši član provincije svoje dobe v pogledu cerkvene glasbe, ker je prvi začel z vso vnemo gojiti koral. Poln svetega spoštovanja si je prizadeval kolikor mogoče gojiti petje po predpisih blagopokojnega papeža Pija X. Malokateri je v naših krajih koral tako globoko uineval kot ravno on. Prešinjen nenadkriljive notranje njegove lepote, katera se je toliko dopadla njegovemu mehkemu in pobožnemu čuvstvu, si je prizadeval z vso marljivostjo upeljati njegovo praktično uporabo v cerkev. Želeč, da se vse ljudstvo pridruži pevskemu zboru v en veličanstven zbor, je zato zaradi pomankanja klerikov učil koralne maše (tudi figuralne) ude tretjega reda, in to se mu je še precej posrečilo in obneslo. Gotovo bi bil imel več uspeha, da niso bile mestne pevske razmere tako slabe, kot so žalibog še danes. Kolikokrat mi je pač pripovedoval in tožil o njih! Tudi v „Cerkvenem Glasbeniku"! (Glej Cerkv. Glasb. štev. 2, 7 leto 1911.) Bil je v resnici mož poln idealnosti, ki je v petju korala nahajal radost večjo od tiste v navadni molitvi. Čestokrat je v bolezni zapel s svojim že slabim glasom kakšen koralni odlomek, in takrat mu je obraz žarel svetega veselja in miru. Pogovarjati se o koralu, o njegovih poedinih krasnih odlomkih, o napredku cerkvenega koralnega petja v provinciji, to mu je bil najzanimivejši predmet, in čutil se je popolnoma spremenjenim. Edino njegova zasluga je, če je današnji mladi naraščaj v provinciji toliko navdušen za 'cerkveno glasbo. Tudi P. Sokol in vsi drugi mladi člani provincije, kateri delujejo na polju cerkvene glasbe, so njegovi nekdanji novinci, katerim je v novicijatu vlival v srca ljubezen do cerkvenega petja in s tem izruval korenine, hvala Bogu še mladih žil, nedostojne, necerkvene glasbe. P. Hijacintu se vrlo spodobijo besede „zelus domus tuae commedit me" tudi v pogledu cerkvene glasbe. Zato upajmo, da se je že pridružil onemu veličanstvenemu nebeškemu zboru, ki na veke prepeva hvalo in slavo svojemu Stvarniku. Spomin blagopokojnega P. Hijacinta naj živi med nami vedno! Ti pa, blagi P. Hijacint, moli za svoje duhovne sinove! O. K. O. En dan pri benediktincih. Ko gre človek v Sekovo k prijaznim patrom benediktincem, si ogleda samostan, staro, znamenito in lepo poslopje, posebno veličastno samostansko cerkev ter posluša krasno, iz globine srca prihajajoče petje, mu ti trenotki ne morejo iz spomina. Tudi samo kratek obisk, kakor sem ga bil napravil, mi je ostal v neizbrisnem spominu. Kadar študiram koral, ali slišim koralno petje v cerkvi, mi stopijo nehote pred oči gostoljubni patri in njihovo uglajeno, kakor poljski potoček žuboreče petje. Priliko poslušati benediktinsko petje ima vsakdo vsaki dan dopoludne pri konventualni maši in popoldne pri vesperah. Petje je navadno Spremljano z mirnimi glasovi orgelj, katere se nahajajo v prostornem prezbiteriju, druge večje pa na koru; oboje pa se dajo združiti na malem prostoru v prezbiteriju. Ko človek to posluša, misli, da ni več med obrekljivim svetom, marveč nekje drugje; meni je prišla misel, da sem med prvimi kristjani, v kata- kombah. Vsa nebeška poezija, ki jo je mogoče slišati v tako kratkem času, je preobilna, da bi se bilo mogoče zamisliti v vse podrobnosti. V tej obilici umetnosti se človeka nehote loti neko ekstatično stanje. Poleg tega petja pa goje vedno še petje tudi pri obedu in večerji. Kako skrivnostno done pobožni glasovi v prostrani dvorani (refektoriju). Oglejmo si, kako pojo.1 Ko se patri v popolni tihoti zbero, pride umerjenih in resnih korakov opat sani, jako prijazen gospod. En sam pogled po širnem prostoru mu zadostuje in ko vidi, da je vsa samostanska družina zbrana, prične prav mirno, a tako lepo: dbfc' $ J—J** -J*—j— — j^jt—j na kar odgovori vsa družina: Be - ne - di - ci - te. Nato zopet opat : > i M i Be - ne - di - ci - te. Vsi zbrani v refektoriju nadaljujejo: O - cu - li omni - um, 1 M s 1 R FFFl p j ? . t- "99 -j ±=l * - J ■ I » »_» _ 9_ 9 9 _ 9 In te spe-rant, Doini - ne, Ftthl ts=z t=j R ffti F f*R —l-l I _i - ■ --- m tempo - re oppor - tuno. il- A - pe - ris tu manum tuam, et imples omne a - ni-nial be-ne-dic-ti - o-ue. Glo-ri-a if^."i Ž , < i « »: 1« \ 1 Pa tri et Fi - li - o, et Spi - li - tu - i Sancto. N fE=fS =p=p=l M M R EEERE _9 _i__9__9 ■ 9 9 9 9 ■ —•—J ,_9 9 R |_A_»R f=— et in sae-cu-Ia sae - cn-lo-rum. Amen. i Včasih pred vojsko se ie tudi v ljubljanskem semenišču pelo pred obedom in večerjo ob nedeljah in praznikih. (Svojčas celo vsak dan. Op. ur.) Sedaj se je to žal opustilo, menda vadi vojske. Škoda za to. Dobro bi bilo to petje zopet uvesti. Sicer je razlika med tem in benediktinskem v izražanju kot noč in dan, a sčasoma bi se zboljšalo. Opat: vst: l Ky-ri - e e - le""- i-son. j j j-g^-a-*-* Christe e - le - i - son, Ky - ri - e e - le - i - son. Opat: Pa-ter noster (nadaljujejo tiho) =M= > « MM Nato opat: t s— H S —t— > *— Ep IT 0 0 0 i —a 0 -« -d -0 -d —H— ž A vsi odgovore: Et ne nos in - du - cas in ten - ta - ti - o - nem. # J i * j Nato opat: Sed li-be-ra nos a ma-lo. Be-ne-dic, Do mi ne, nos et haec tn - a do-na, ;ft [ ■ qnae de tu - a lar-gi-ta-te sn-mus sumptu-ri. i j vsi: j; Per Obristum Domi-nnni nostrum. A-men. Ko je končano, stopi prior iz vrste pred opata in reče globoko priklenjen : (-{jU^ - J- j^j-jv^i—[ Opat da benedikeijo: J n - be, domne, be - ne - di - ee - re. Mensae cae - le - stis par - ti - ci - pes i M t -J-" j vsi: nae glo - ri - ae. ta - ci - at nos Rex ae - ter- A- men. Nato se vsi posedejo, deuejo kapuce čez glavo, prior pa gre na ambon in bere iz sv. Pisma v načinu lekcije. Vsi drugi mirno poslušajo. Na opatovo znamenje prior preneha z branjem, patri denejo kapuce raz glave in prično kosilo. Prior vzame kako drugo knjigo, kako nabožno in nadaljuje z vzvišenim in razločnim glasom. Vsa obednica je mirna in tiha. Nobenega ropota nikjer, le razločno branje priorjevo odmeva po refektoriju. Ko je obed v najlepšem redu in miru končan, da opat zopet znamenje, na kar stopi prior (oz. lektor) iz ambona pred opata, rekoč: Tu an-tem Do-mi -ne mi-se-re-re 110-bis. vsi vstanejo in odgovori re: I V?) $ * ^ * t" i Nato opat: CS3Z— — - — , De - o gra - ti - as. Con - ti - te - an - tur ti - bi Do-mi - ne omni - a o - pe-ra tu - a. sit Et sancti tu - i be - ne - di - cant ti - bi. Gloria Patri kot zgoraj. Nato opat: A - gi-mus ti - bi gra - ti - as omni -po-tens Deus, pro u - ni - ver-sis Qui vi - vis et regnas in sae - cu- "i: gfe la sae-cii - lo-rum. A-men. Nato se uvrste mirno po dva in dva in napravijo sprevod v hišno kapelo. Zadnji gre opat sam. Med potjo pa začneta dva kantorja psalni Miserere in drugi odgovarjajo izmenoma. V hišni kapelici imajo kor, kamor se razvrste in ko končajo Miserere, začno Laudate, Kyrie kot zgoraj, Pater noster, Et ne nos . . . kot zgoraj in nato še: V. Dis-per-sit de-dit pau - - pe-ri-bus. R. Justitia ejus manet in saeculum saecu - li. In Domino landabitur anima me - a. R. Audiant mansneti et lae - ten - tur. t. Magnificate Domimnn me-cnni. K'. Et exaltenuis nomen ejus in idipsnm. Sit nomen Domini be - ne - dic - tlim. ft. Ex hoc nune et usqne in sae - cu - lum. Nato poje kantor molitev „Retribuere" . . . Uat0 V. Be - ne - di - ca-mus Do-mi- no. Fidelium animae itd. R. De - o gra - ti - as. tono reeto, Pater noster, Deus det itd. tudi tono reeto. Isto kot opoludne je tudi /.večer, samo drugo besedilo je deloma in pa psalma Miserere ne pojo in ne napravijo obiska v kapelici, marveč od-molijo vse v refektoriju in potem se mirno razidejo, na kar je kratek oddih. Kar vse človek v tako kratkem času doživi iu občuti, se ne da popisati. Ena stvar mi je pa takoj padla v glavo, ko sem namreč bil dopolu-dne pri kouventualni maši, glede orgelj. Mislil sem si, ko bi v Ljubljani imeli tako prirejene orgije, to bi bilo prijetno. Govorilo se je že in pisalo v C. Gl. o teli orgijah in g. dr. Kimovec je napravil celo načrt za te orgije, ki bi bile pa precej manjše kot so v Sekovi. Tam imajo orgije v prezbi-teriju 18 registrov in one na koru 38, obojne skupaj se dajo združiti, pa imamo orgije, ki so po številu registrov enake stolniškim v Ljubljani. Ali bi se ne dalo v Ljubljani napraviti orgije na ta način, da bi korue orgije imele dva igralnika, enega na koni (kar je že) in drugega manjšega z 2 manualoma v prezbiteriju na evangeljski strani mesto kredence, ali pa tudi za oltarjem, kakor je v načrtu. To bi bilo iz dvojnega stališča boljše. Prvič bi manj stalo, drugič bi pa imeli v prezbiteriju na malem prostoru večje orgije kot so po načrtu. Seveda električni kontakt bi moral biti zelo fin, da bi glas s kora prepozno ne prihajal v prezbiterij. Orgije kakor so v načrtu bi bile zelo majhne in ker je prostora že sedaj malo, bi ga bilo potem še manj. Na ta način bi se pa nekaj, kakih 20 registrov preneslo na igralnik v prezbiteriju. Se bolje pa, ako bi se tudi vsi prenesli iu bi tudi novi igralnik imel 3 manuale. Zadoščalo pa bi prvo. Edino vprašanje bi bilo, kakor že rečeno, dober električen kontakt. V Sekovi sem poslušal, pa ni bilo opaziti nobene netočnosti glede prihajanja glasov s kornih orgelj, dasi funkcionira električni kontakt že 8 let. V kratkem mislijo napraviti nove žice, ker se je dosedanjih vsled vlažnosti zidu začela prijemati rja. Ta misel se me je tedaj lotevala. In ko bi se uresničila, bi imeli orgije v prezbiterijn lahko takoj in bi ne bilo treba čakati konca vojske. Potrebne so pa tako, kot ne vem kaj. Seveda je to moje osebno mnenje, ki ga nikomur ne usiljujem in mi bo gotovo marsikdo ugovarjal. N. 0. Odmev iz Bruka ob Litvi. In spet je prišla cvetoča pomlad. Odklenila je temna vrata v zeleno-pisano naravo, ki jo budijo in oživljajo zbori škrjančkov in slavčkov, ves ptičji svet s svojimi spevi in neštevilnimi melodijami, hoteč eden drugega preglasiti in prekositi, svojemu Stvarniku kar najprisrčnejšo hvalo in slavo dati . . . S ptičjim zborom je veselo „Alelujo" prepeval tudi naš begunski zbor, radujoč se veselega vstajenja, da zajedno z lastovkami vred more in sme /.leteti nazaj v domovino, v ljubi svoj mili kraj . . . V cerkvi: miloprisrčni „Z Bogom! Dans Marija pravi. . na kolodvoru: „Nazaj v goriški kraj! Zakaj nazaj? Ne vprašajte, zakaj!" . . „0h, zdaj gremo, nazaj ne pridemto", ne maramo! . . in vlak je odpeljal prvi transport beguncev in z njim vred tudi nekatere moje kanarčke-pevke . . In prišel je še drugi, tretji vlak ter mi po skoro triletnem trudu ulovljene in naučene pevke skoro do zadnje pobral iz baraške pevske čajbice . . Rile so uka- in hraneželjne, mlade in nežne, kot v kakem ptičjem gnjezdecu; pital sem jih s kolikor mogoče okusno, sladko hrano krasnih melodij . . In ko so vzrastle, so vzletele kot razpeljančki iz gnjezda, zaokrožile so po bruškem zraku ter vzbudile pozornost s svojim jugoslovanskim "petjem . . In potem? Potem se jim je zahotelo nazaj v domaČi goriški kraj ... Pa pojdite z Bogom in Marijo in zdrave ostanite! Na domačih tleli sejajte in sadite, kar ste tukaj žele, žgolite in prepevajte in v veličastnih slavospevih oznanujte čast in hvalo Božjo! Iz vaših krepkih grl naj nevstrašeno doni tudi: „Jugoslavija prihaja, zdaj pred Te, naš svetli car! Ti osrečiti jo hoti, bodi Oče ji skrbeč!" -—- Tako poravnavam, dragi „Cerkv. Glasb." svoj lanski dolg. Naši be-gunčki so in exitu de populo barbaro . . Naš stari, izuceni pevski zbor se je z malimi izjemami razšel na vse vetrove. Kljub temu pa petje raz kor še ni utihnilo, so še moči in dosti pevskega duha, s katerimi bi se dalo lahko znova začeti, a pevovodju pešajo moči, polašča se ga neprijetna, disbarmo-nična nepotrpežljivost — —, tudi njega miče in vleče srce nazaj, nazaj v planinski raj! Me vprašate: kako kaj smo peli zadnje leto? No, nismo ravno poči vali. Pridno smo ponavljali in pilili stare, še ne uglajene pesmice iz Vam že 1. 1. označenih zbirk, pa tudi novih smo se precej naučili. Za slovesno službo božjo smo se naučili še: Missa Sancta Dei Genitrix od Bertolda Wassmerja. Maša je lahka in melodijozna za triglasen zbor, ali pa tudi dvoglasen, samo za ženske. Dobrodošla vsakemu zboru na deželi. Pri „partes mobiles" smo si poleg' recitacije pomagali in se posluževali tudi „Repertorium cborale" (P. Griesbacher). Pri „črnih" mašah: Missa Requiem, zložil Stanko Premrl. Kar pa je še najbolj glavno in uvaževanja vredno, je to, da smo poskušali vzgojiti in v resnici tudi več ali manj vzgojili — ljudsko cerkv. petje. Da bi se bilo tako učilo in prepevalo takoj spočetka našega žalostnega prihoda v barake kot se je zadnje leto, pa bi se bilo veliko več doseglo, saj priložnosti za to je bilo mnogo . . Dvakrat na teden se je v „Mar. domu" zbiral pevski odsek Mar, družbe, broječ nad 100 članic; po enkrat na teden dečki in deklice posebej Marijinega vrtca. Ko so vsi ti znali, tedaj so skupno zapeli v cerkvi pri vsakdanjem večernem blagoslovu. Kdor še ni znal, ne slišal, se je potom večkratnega ponavljanja kmalu priučil in nehote poprijel s pevajočinii, tako da je v kratkem času kar vsa cerkev pela. In tako je šlo s pesmico za pesmico. Tutfi prav male otročiče iz otroškega vrtca ne smem izločiti: tudi ti paglaveki so pomagali pri ljudskem petju, naučila jih je gdč. vrtnarica dokaj pesmic, tako da je vse, mlado in staro, v pesmih Bogu hvalo dajalo. Ljudsko petje, to Vam je res nekaj vzvišenega — veličastnega, ko vsa cerkev v več oktavah in različnih barvah enodušno svoj glas kvišku k Bogu povzdiguje! Ce že navadna, dobro opravljena molitev oblake pre-dere, kakšen uspeh in silo pri Bogu ima še-le pevajoča molitev ljudskega petja! Bis orat, qui bene cantat. Da bi se že kmalu začelo s tem ljudskim petjem po mestih in deželi! To petje ima gotovo večjo privlačno silo in moč na vse, posebno na mlačnega brezbrižnega kristjana in tudi inteligenta, kakor ubrano polifonično petje; ljudsko petje prej gane in omeči in si pridobi trdo srce . . Posebno Goriška se bo morala oprijeti tega načina pevanja, ker je in bo za več let brez orgelj ali harmonijev . . Zato nam je pač Bog dal tudi grlo: Da z njim Njega hvalimo in častimo, sebi in drugim kratek čas delamo. Ljubezen, pravi sv. Pavel, je iznajdljiva! Ta ljubezen do Boga, do naroda in ljudstva naj duhovnike, učitelje, orga-niste in sploh vse, ki imajo le količkaj m u z i k al i čn ega duha in vesele dobre volje, združi k enemu skupnemu delu — ljudskemu petju! Z Bogom za Marijo! Franjo čmigoj_ Organistovske zadeve. a) H gmotnemu vprašanju organistov in cerkvenih pevovodij. Akcija za zboljšanje pravnih in gmotnih razmer cerkv. pevovodij, ki jo vodi brnski stolni kapelnik prof. Anton H roma d k a, je potekla do sedaj takole : L Organistom in cerkv. pevovodjem so se razposlale poizvedovalni c e s sledečim pozivom: „Ni potreba Vas še posebej upozarjati, da so cerkv. pevovodje in orga-nisti takorekoč pozabljen stan. Temu treba odpomoči. To tem bolj, ker so današnje draginjske razmere postale neznosne in ne moremo čakati, da bi večina naših družin lakote pomrla. Hitro državno pomoč in čimprejšnjo uravnavo pravnih in gmotnih razmer vseh cerkv. pevovodij in organistov bomo zahtevali še v sedanjem zborniškem zasedanju. Ce soglašate s to akcijo, naznanite nam, da bo tudi Vaše ime navedeno na zadevni spomenici, in vrnite nam izpolnjeno poizvedovalnico. Da moramo vlado opozoriti na veliko važnost našega celotnega umetniškega delovanja, naznanite nam tudi, kako sicer glazbeno delujete (v društvih, šolah — —) in napišite imenik svojih skladeb, tiskanih in v rokopisu. Prosimo, da opozorite na ta poziv tovariše, ki tega poziva niso prejeli, ter nam blagovolite naznaniti njih naslov." — Upamo, da so se naši organisti temu pozivu kapelnika Hromadke po večini odzvali. Kdor pa tega do sedaj še ni storil, naj vsaj naknadno svojo zamudo popravi. 2. Posrečilo seje za akcijo pridobiti drž. poslanca dr. F r. Lu-kavskega, ki je obljubil o primerni priliki stvar organistov predložiti zbornici. Obljubo je spolnil dne 13. marca, ko je v plenarni seji zbornice pri razpravi o k o n g r n i podal resolucijo, s katero se vlada poziva, naj uredi pravne in gmotne razmere cerkv. pevovodij in organistov in ker je beda izredno ivelika, naj jim da za sedaj iz državnih sredstev vsaj podporo. — Resolucija seje odkazala proračunskemu odseku. 3. Sestavila se je tozadevna spomenica ter izročila c. kr. mini-sterstvu za uk in bogočastje, c. kr. finančnemu ministerstvu, predsedstvu gosposke in poslanske zbornice, nekaterim ministrom, odborovim predstojnikom in nekaterim poslancem. Spomenica slove sledeče. Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje! Pri vseh dosedanjih pomožnih akcijah od prizadetih faktorjev popolnoma neopaženi poklic, organisti in cerkv. pevovodje vseh kraljestev in dežel v Avstriji vlagajo najudanejšo prošnjo, da hi se uravnale njih pravne razmere oz. da bi se jim za enkrat iz državnih sredstev podelila izredna draginjska doklada. Svojo prošnjo si dovoljujejo opirati na sledeče razloge. Med tem ko so se vsem stanovom, bodisi da delajo z roko ali z umom, tekom vojske podelile draginjske in druge doldade, so organisti in cerkv. zborovodje odšli do sedaj popolnoma praznik rok, če tudi so bili njih kar moč majhni dohodki že pred vojsko za količkaj primerno vzdrževanje popolnoma nezadostni in so kričali po času primerni uravnavi. Žal, da so ostala vsa zadevna stremljenja desetletja brezuspešna, nikdo se ni brigal za omenjeni stan, vsled česar dohodki organ ista, že pred sto leti določeni, danes tudi za naj skromnejši način življenja in v z drža vanj a nikakor več ne zadostujejo. Skoro neverjetno je zelo žalostno, toda ravno tako resnično dejstvo, da večina organistov prejema plačo okrog letnib približno 600 K. Kako naj bo v današnjih razmerah mogoče, s tem zaslužkom živeti, kakor se človeku spodobi, skrbeti za družino, plačevati stroške za stanovanje, obleko in druge potrebščine'? Začetek bednega stanja organistov sega v leta 1868—69. Mnogi učitelji, ki so do tedaj kot postransko službo opravljali posel organistov, so se temu delu vsled potom državnega ljudskošolskega zakona doseženega zboljšanja svojih pravnih in gmotnih razmer odpovedali, in organisti po poklicu so stopili na njih mesto. * Od t a k r a t p a n i s o n e država ne dežela niti druge k o r-p o r a c i j e mislile na to, da bi temu stanu oskrbele plačo in sicer na način, primeren dolžnostim in delu o r ga n i s t o v e m u, in ti a bi mu omogočile zadovoljivo eksistenco. Potemtakem organistom ni preostajalo drugega, kot nastopiti žalostno dediščino predmarčnega „šomaštra" in temu enako pobirati okrog župljanov prostovoljne ali tudi neprostovoljne prispevke v naturalijah ah danes v gotovini. Pač so mnoge boljše občine, ki jim je to beračenje postalo že nadležno, odmerile svojim organistom stalno letno plačo; ta pa je bila največkrat tako pičla, da niti za tedanje razmere ni zadoščala, kaj še le za današnje. — — Današnjo draginjo natančneje popisovati je pač nepotrebno, ko je splošno znana in je dosegla že tak višek, da se celo premožni krogi opravičeno pritožujejo, dočim gre srednji stan vedno bolj bedi nasproti. Delovanje organistov in cerkv. pevovodij pa ni tolikanj znano; zato bo umestno, si ga nekoliko ogledati. Čeprav je delovanje organistov vseskoz v službi javnosti, ga vseeno moremo deliti v dve skupini: v delo v cerkvi in v delo zunaj cerkve. Prvo delo — v cerkvi — se po krivici le prepogosto omalovažuje, ker sc ne upošteva, da jc to delo organistov velikega pomena za umsko življenje in daljno izobrazbo širjih ljudskih slojev. In vendar je tako. Kajti orgljanje in cerkveno petje sta edini vzgojni sredstvi za ljudstvo na deželi, ker plemenitita njegovo mišljenje in čustvovanje, ga dvigata nad vsakdanjost in ga navdušujeta za to, kar je resnično, lepo, vzvišeno. Najboljši dokaz za vpijoče nesorazmerje med delom in plačilom organistovini, so iz priložene priloge '/.1 razvidna razna opravila v cerkvi, ki jih opravljajo organisti tekom leta. Pa tudi neposredno delovanje omenjenih funkcijonarjev zunaj cerkve, v sirji javnosti, je zelo mnogobrojno. Organist poučuje navadno trikrat na teden pevce začetnike in trikrat take, ki že več znajo, in sicer zastonj; dostikrat v lastnem stanovanju.2 1 V prilogi naštetih raznih organistovih opravil ne bomo ponatiskovali. (Op. ur.) 2 To se godi seveda le ponekod, pri nas ne; pač pa poučujejo organisti tuintam redno v društvih. (Op. ur.) Splošno znano je delovanje organistov v raznih glasbenih in drugih društvih. Na deželi in v malih mestih gotovo ni nobene prireditve, nobene domovinske slavnosti brez delovanja organista. Koliko ima v ta namen vaj, koliko pisanja, koliko truda! In ravno to, dostikrat uničujoče delo se vobče premalo upošteva in priznava. Mnogi namreč mislijo, da so take prireditve za organista kakor tudi za druge sodelovalee le zgolj zabava. Prezro pa, da mora organist po eni strani od glasbe živeti ter da pride k takim prireditvam, oziroma vajam že od drugega dela zinučen in da končno glasba zanj ni nikako razvedrilo, ampak naporno delo, borba za kruh. Delavnost organista in cerkv. pevovodja v pevskih in glasbenih društvih kakor tudi pri vseh drugih kulturnih zvezah ni le gonilo in poživljajoči element vsega društvenega življenja in vseh s tem v zvezi stoječih narodnih stremljenj, temveč tvori t a k o r e k o č dušo vseh javnih slovesnosti in manifestacij; vsled česar o rgani stovega sodelovanja i 11 s o pomoči ne 111 o r e 111 o niti sedaj niti v bodoče pogrešati. In to veliko kulturno delo opravlja organist brezplačno! Kakor že omenjeno, so dohodki organistovi celo za najskromnejše potrebe popolnoma nezadostni. Dostikrat so orgauisti navezani na štoluino; ta pa ni le sama po sebi majhna in vedno manjša, ampak jo je večkrat tudi težko dobiti. To velja za kraje, kjer n. pr. pri pogrebih stranke same plačujejo pevce in godbenike, oziroma organiste. Ce torej pomislimo, kako velikega pomena je glasba za človeško izobrazbo sploh, potem treba priznati, da je zahteva Organistov in cerkv. pevovodij kot najvažnejših in najštevilnejših delavcev na glasbenoumetniškem polju po temeljiti uravnavi 11 j i h pravnih i 11 g m o t n i h razmer p o p o 1 n o m a u pravi-č e n a in spada k najnujnejšim zadevam sedaj povsod se v r š e č e g a socialnega preobrata. Ker bo pa za omenjeno uravnavo treba delj časa kot utegnejo organisti na to čakati, je razvidna potreba neke četudi le zasilne, a nagle pomoči. V imenu celega omenjenega, v bedi se nahajajočega stanu se obračajo najspoštljivejše podpisani na c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje z naj-udanejšo prošnjo, naj se nakloni organistom in cerkvenim pevo-vodjem pomoč iz državnih sredstev na isti način, kot seje to zgodilo glede vseh privatnih, deželnih in državnih nameščencev, zakaj 1'ak-torji, ki organista vzdržujejo, tega sami ne zmorejo. Z ozirom na to, da so pred kratkem učitelji cele države dobili doklade iz drž. sredstev, in z ozirom na to, da so o priliki dovoljenja doklad duhovščini tudi pri evangeljskih cerkvah služeči učitelji-organisti dobili podpore, je pač tudi prošnja katoliških organistov, naj se urede njih pravice in plače, opravičena. Prošnja za čim prejšnjo rešitev omenjene zadeve je tem bolj opravičena, ker je stiska prizadetih stanov p r i k i -pela do vrha. * Omenjena akcija (priznanje vojne ali draginjske doklade) bi se najenostavnejše izvedla tako, da bi vsak definitivno nameščen organist oziroma cerkveni pevovodja vseh cerkva v Avstriji brez izjeme konfesije dobil enkratno svoji plači primerno draginjsko doklado. Znašala naj hi za organiste na deželi 80 °/0, za organiste v mestih 100% njih letne plače. Vsekako pa naj bi v nobenem slučaju ne znašala manj kot 500 K. Svoto, ki bi jo država v ta namen določila, naj bi pokrile ali posamne župnije potom 80% do 100% odmerjene naklade na podlagi konkurenčne postave iz 1. 1874., ali naj bi se vzele iz verskega zaklada, oziroma iz sredstev za ureditev kongrue. Če bi tudi v 1. 1918. še ne prišlo do ureditve pravnih razmer organistov in cerkvenih pevovodij, naj bi se jim tudi za to leto dovolila enaka državna podpora. (Slede podpisi.) * * 4. za nadaljno izpeljavo te akcije se pripravlja državna organizacija vseh organistov v Avstriji. b) Podporno društvo organistov in pevovodij s sedežem v Ljubljani. Podporno društvo je sklicalo sestanek organistov v Ljubljani dne 22. aprila. Udeležilo se ga je 22 organistov in g. župnik Kovič. Nekaj tovarišev je sestanek pozdravilo pismenim potom. Predsednik Premrl je poročal o organistovski akciji za uravnavo njih pravnih in gmotnih razmer; razložil zadevo glede „poizvedovalnic" in prebral spomenico. Nato se je vršil razgovor o namerovani državni organizaciji organistov. Pozdravila se je zlasti točka načrta, naj bi se organisti nastavljali v deželnih oziroma državnih službah na isti način kot učitelji. Enotna plača naj bi bila za organiste na deželi po 1500 K, v mestih 300U K. Ravno tako bi dobrodošla bolniška blagajna, ki bi sprejemala eventualno tudi druge glasbenike v Avstriji. Načrt omenja še razne druge ugodnosti: časovno avanziranje, petletnice, najvišjo službeno dobo in umirovljenje, počitnice, podporni fond, odbor za slučaj smrti, tiskovni in založniški odbor, knjižnico, nakupovanje muzikalij in glasbil itd., ki se pa bodo v celoti komaj mogle vse izvesti. — Za te ugodnosti bi postal organist dolžan: 1) opravljati svojo službo natančno in vestno po eerkveno-liturgjenih določilih ; 2) poučevati petje na ljudskih oziroma srednjih šolah; 3) poučevati glasbeno nadarjene otroke (učence). Prof. Hromadka, ki je ta načrt sestavil, pričakuje, da ga bodo tovariši organisti podpirali tozadevno z raznimi nasveti, Organisti na sestanku zbrani, so dalje sklenili, naj se prej omenjena spomenica pošlje raznim poslancem „Jugoslovanskega kluba", posebej še njega načelniku dr. Korošcu s prošnjo, naj po svojih močeh podpira to našo upravičeno zahtevo. Hkrati se zadevno naprosi tudi kn. škof. ordinariat. — Oboje se je izvršilo. — Pri razgovoru o domačih organistovskih razmerah je predlagal g. Jerman, naj bi se štolnina za organiste in cerkovnike vsaj za čas vojske in draginje zvišala, in naj se tozadevno popraša pri kn. škof. ordinariatu. G. Heybal je predlagal, naj se cerkovnikom iz denarja, ki se je dobil za rekvirirane zvonove, (češ da je plačilo za zvonenje odpadlo), in ki je sedaj naložen v hranilnicah, vsaj iz teh obresti nekoliko prispeva k njihovi že itak majhni plači. — Glede zvišanja štolnine je kn. šk. ordinariat odgovoril, da tega sam brez dovoljenja vlade ne more izvesti, a bo poskusil zadevo na kak drug primeren način urediti. Kar se pa druge stvari tiče, je ordinariat že prej določil, da se bodo dotične obresti privzemale h kapitalu za nove zvonove. Sicer je pa ordinariat pripomnil, da dobe cerkovniki — tudi če ni več zvonov — plačo kot prej. Z željo, da bi organistovska akcija dobro uspela in da bi tudi za organiste prišli kmalu boljši časi, je predsednik Premrl zborovanje zaključil. Škofijske podpore za organiste v 1.1918. Organi s ti, člani podpornega društva, ki žele v 1. 1918. dobiti škofijsko podporo, naj svoje prošnje, priporočene od župnega urada, pošljejo čim prej »Odboru pftdp. organ, društva" v Ljubljani (Pred Škofijo 12, T.) c) Naši organisti — črnovojniki. G. Emil Vid rib, bivši organist pri oo. kapucinih na Reki, nam poroča iz italijanskega ujetništva (Molini di Criora) na dopisnici z dne 28./3.1918: .,Ze od 13. avgusta 1917 sem tu na kmetih. Začetkoma sem moral delati na polju z drugimi ujetniki vred, pozneje so me odloČili za tolmača, bolniškega strežnika in pisarja. Začetkoma sem vsako nedeljo pri naši maši orgljal in pel, pozneje niso več dovolili. Te dni uglašujem klavirski avtomat. To je pa tudi vsa godba, ki jo imam. Pozdrave." — Organist Tr a m t e se je vrnil iz ruskega ujetništva. Pravi, da se mu je dokaj dobro godilo, da je popravljal klavirje, harmonije in harmonike, celo več novih harmonijev je naredil. — Bivši učenec ljubljanske orgljarske šole L ud. Krže je tudi že na domačih tleh. Enako bivši orgljarski učenec Anton Bogo v i č. Vrnil se je zdrav domov v Sromlje na Štajersko. Dopusta ima 4 tedne. Bog daj tudi vsem ostalim srečno vrnitev! Pregled cerkvenoglasbenih listov. Sv. Cecilija. 1918. 2. — O pesmi in glasbi pri Judih (O. Petar Vlašič); K reformi cerkvenega petja (Dragutin Audres); Liszt in Chopin (S. Batilda Kobal); Anton Foerster (Janko Barle); Božične pesmi na Pazu v Istri (Franjo JurinČic); Cecilijina ideja v Medjimurju (Juraj Lajtman); iz hrvatske glasbene preteklosti. Nekoliko besed o učiteljski iu hkrati duhovski rodbini Kollayev (Levili Kollay); Naši dopisi; Glasbena literatura; Razne vesti 5 To in ono; Iz Cecilijinega društva. — Glasbena priloga prinaša: Dobri Kriste, velikonočna pesem za mešani zbor zl. Rudolf Taci i k, Regina coeli za moški zbor zl. Josip Klemen Si g, Maje i mira za mešani zbor zl. Vinko Ž gane c, Lurdskoj Gospi za mešani zbor zl. Fra Angj elko Dobrostal, O. M. Cap. Sv. Cecilija. 1918. 3. — 0 pesmi in glasbi pri Judih (0. 1'etar Vlašič); Rimsko-latinska in bizantinsko slovanska svečana služba božja (dr. Oto Drink\velder); Nekateri pogreški pri pouku petja (Milan Lang); Anton Foerster ( Janko Barlc); O cerkvenem petju tu pri nas na Ogrskem v šopronjski županiji (File Szedenich); Nekaj o glasbenih razmerah v Rosni (V. R.); Iz hrvatske glasbene preteklosti. Nekoliko spominov na o. Fortunata Pintariea (Stjepan Valdee); Naši dopisi; Glasbena literatura; Razne vesti; Iz Cecilijinega društva. — Glasbena priloga radi stavke v tiskarni topot ni izšla. Priložena bo prihodnji številki. — Sv. Cecilija izhaja dvakrat na mesec in stane letno 8 K, za dijake 5 K. Urednik iu upravitelj lista je stolni kanonik Janko B a r 1 e, ravnatelj nadbiskupske pisarne v Zagrebu, urednik glasbene priloge. prof. F r a 11 j o D 11 g a 11. Cyriii. 1918. 2. — f Prelat dr. Frančišek Ehrniahn, prvi predsednik nadškofijske ciriiske jednote v Olomucu; Stabat Mater dolorosa (Adolf Parma); Salve Regina (skladba za sopran, alt in bariton), zl. J. Ev. Zelinka; K delovanju papeške sikstinske. kapele (V. Miiller); Dr. Dvorak in cerkvena pesem (Prof. K. E.); Kancional Frauusov (Dr. D. Orel); Repetitorij pedagogike (Eni. Bezescny); Cirilsko delovanje; Ocene; Osebne vesti; Razna poročila; Književnost; — V štv. 3., 4. in 5. prinaša „CyriIl" še sledeče članke: Prof. Karol Steckej- *1861, f 13./;'». 1918; Kaj storiti ? (Jos. Kuhn); Seznani ohranjenih orgelj v Čeških vikarijatili budjeviške škofije; O sv. maši (Bouzek); Bodoči zvonovi (dr. Karol Herain); Karel Stecker f (Cyrill Sychra); Jednotna pesmarica (G. Ciril K vikava); O ureditvi gmotnih razmer organistov iu cerkvenih pevovodjev (Adolf Parma): Ceski kancional (D. O.) — Cyrill izhaja desetkrat na leto in stane 5 K. Urednik lista je prof. Dobroslav Orel, založnik Ferd. Lehner. List se naroča v Pragi 1370 — 11. Dopisi. Kamnik. Poročilo o ccrkve 11 i glasbi v frančiškanski cerkvi. — Precej časa se že nismo oglasili, zato nas čaka zdaj toliko daljši račun. Zadnja tri leta, odkar pojemo na našem koru sami domači kleriki - gimnazijci, smo imeli več organistov. Šolsko leto 1915/16 je orgljal in vodil petje fr- Vence slav Skorpik, sedaj bogoslovec v Ljubljani, naslednje leto fr. V e s e 1 k o J o š t, za njim pa p. Ferdinand Zaje, dokler ga ni dolžnost poklicala v dušno pastirstvo v Šmartno pri Kranju, kamor je odšel letos po Veliki noči. Tedaj je prevzel vodstvo zbora podpisani. Latinske maše smo peli sledeče: koralno „de Angelis" (petkrat); — nadalje 2 gl.: Deschernieier, Missa B. M. V. de Lourdes (sedemkrat); F a i s t, Zvveite Messe (dvakrat); Griesbacher, M. s. Stephani \dvakrat); Hohnerlein, M. s. Aloysii G. (enkrat); Schvveitzer, Kind-Jesu-Messe (enkrat); Ste h le, Missa brevis (trikrat); M. „Salve Regina" (dvakrat); Zangl, M.. s. Dominici (štirikrat); — 3 gl. : Gruber, M. ss. Cordis J. (štirikrat); St. Paulus Messe (devetkrat) in fr. Al ban Bukovec, O. F. M., M. s. Albani (rokopis, trikrat); — 4 gl.: Haller, M. tertia, in Schvveitzer, Schutzengel-Messe (vsako po enkrat; Gloria in Čredo pri poslednjih treh iz ostalih maš). Introitus et Communiones: koral, včasih brez orgelj. Graduale navadno recitiramo. Ofertoriji: 1 gl.: Griesbacher (Repert. chor.); Premrl, Ave Maria (C. Gl-1915 pr. 11. Ta skladba nam zelo ugaja; peli smo jo pri treh lat. mašah, dotične ofertorije pa recitirali); Kornmuller; — 4 gl.: Fa.igelj, Foerster, Haller, Kokošar, Kothe, Laharnar i. dr. Asperges me: 1 gl.: koral; Griesbacher; — 4 gl.: Hladnik in Hribar Vidi aquam: koral, Griesbacher. Tantum ergo: koral; — 2 gl.: Griesbacher, Deschernieier (zwolf euharistisehe Gesange, Op. 61); — 4 gl : Foerster; Groiss, Hamma, Seghizzi, Wa 1 d e c k; Witt i. dr. Te Deum: Koral ali pa Foerster (d-dur). Requiem: koral: Griesbacher; Gruber (op. 143 in 204), H a 11 e r (op. 9, 2 gl.), Hladnik (op. 52), Hribar, Meuerer, Premrl. Slovenske pesmi jemljemo iz vseh novejših zbirk in zadnjih letnikov C. Gl. Pojemo jih dvo-, oziroma triglasno z orgijami, ali pa četveroglasno a capella. One, ki so zložene za mešani zbor, je treba seveda prenarejati in pisati posamezne glasove. Še celo na Sattnerjev „Evharistični tron" smo se spravili ter ga prenaredili za moški zbor in kakšen uspeh imamo ž njim, čeprav nas je samo peščica pevcev! Ravnotako smo storili z dr. Kimovčevo »Hvalnico". Ob največjih praznikih jo zapojemo po lita-nijah in ljudje jo vedno jako radi poslušajo. Držimo se hrabro kar se da ter skušamo z navdušenjem in gorečnostjo nadomestiti, kar nam manjka fizičnih moči. Pri letošnjih šmarnicah smo peli navadno po tri Marijine pesmi, eno ali dve zmeraj brez orgelj. Povrh tega še vsak dan »Angel Gospodov". To pesem, kakor tudi „Častimo Te" in odpeve pri petih litanijah, ki smo jih imeli v majniku velikokrat, je pela vsa cerkev. Človek mora biti vesel, ko posluša te zvonke gorenjske glasove, še bolj pa ga mora veseliti, ko vidi, kako plamtijo srca našega ljudstva za nebeško Kraljico! Ob torkih pojejo pri konventualni sv. maši tretjerednice. Za svoje uspehe in ravno tako za svojo požrtvovalnost zaslužijo gotovo polno priznanje. Fr. Venancij Račič, franč. klerik-osmošolec. Goče. (Razno.) 2. aprila 19l7. je umrl na Gočah Rihard Ferjančič, podžupan, bivši večletni župan, član okr. cestnega odbora, odbornik hran. in pos. ter Kmetijskega drštva v Vipavi, predsednik kr. šol. sv. in pevskega društva „Nanos", čigar ustanovnik je bil pred 19 leti in njega pevovodja. Letos prvič zeleni grob prerano umrlega in vsestransko delujočega moža. Vigred se povrne, Drobne tičice pojo vse se oživi. spet v domačem gaju. Tratica pogrne Al' prijatelja nazaj se s cvetlicami. nikdar več ne bo. — Ta nagrobnica mi prihaja na misel, ko se bliža obletnica njegove smrti. — ..Cerkveni Glasbenik" se ga je že spomnil ob njegovi smrti. Naj ga za obletnico nekoliko opišem kot organista in pevovodjo; kot tak je lep zgled požrtvovalnosti. Pokojnik se ni nikjer učil glasbe. Podlaga mu je bil velik naravni talent za glasbo« s katerim je obdarovana vsa Ferjančičeva rodbina. Lepo se je to pokazalo, ko so velespoštovani, sedaj že pokojni starši 1. 1910. praznovali zlato poroko. Sveti obred zlate poroke in sv. mašo je opravil sin skladatelj č. g. Fran Ferjančič, orgljal je sin dr. Herman, sodni predstojnik, dirigiral sin + Rihard in med pevci je bil sin Edvard. Ko je šel pokojnik k vojakom, še ni znal akorda zaigrati. Pri vojakih pa je začel uriti tovariše v petju, kar jc njim in predstojnikom zelo ugajalo. Ko se je vrnil od vojakov, se je resno poprijel igranja na harmoniju. Napredoval je naglo, da je kasneje organistovsko službo dostojno opravljal. Ustanovil je moški zbor „Nanos'\ Z največjo požrtvovalnostjo je uril v petju prve svoje pevce, okoli 40 po številu. Razun doma je hodil sam po vaseh pevce podučevat, da jih je lažje pridobil in jim pot prihranil k vajam na Goče. Po težkem delu čez dan, je imel potem dolgo v noč vsak večer vaje. Ni čuda, da so tako požrtvovalnega pevovodjo pevci vzljubili in se ga oklepali ter radi ubogali. Je pa tudi dosege! lepe uspehe. Goško petje je bilo na dobrem glasu d^leč naokoli. Ob njegovi smrti se je tukajšnji rojak, glasbeni strokovnjak cesarski svetnik g. Ivan Mercina izrazil, da je pokojnik pripravil petje na goškem koru na visoko stopinjo. Dasi lastnik enega izmed največjih posestev na Vipavskem in vedno bolj zaposlen po raznih službah v mnogih društvih, vendar ni zanemarjal svojega priljubljenega delokroga kot pevovodja in organist. Za požrtvovalno delo mu bodi Bog plačnik! Naš cerkveni zbor je štel tik pred vojsko 20 glasov. Ker je vse petje oskrboval moški zbor društva „Nanos", se je seveda v začetku vojske zbor takoj zmanjšal. Vendar petje še ni prenehalo. Pevci na dopustu radi pokažejo staro gorečnost za petje. V vojski so padli štirje pevci. V tem času je umrl tudi Janez Pregelj, starosta zbora ter imejitelj častne svetinje za 40 letno delovanje kot pevec pri cerkvenem zboru. To je menda prvo tako odlikovanje cerkvenega pevca. (Pred leti je bila pač tako odlikovana pevka ljubljanskega stolnega kora). Bil je zgled vestnega pevca. Naše orgije iz 1. 1734. so skoraj doigrale. Zadnji udarec bo še — rekvizicija za vojsko.1) Stari, verni župljani so prodali gozd, da so kupili orgije. Pa tudi sedanji rod že kaže dejanjsko požrtvovalnost za nove orgije. Ker nimamo Slovenci posebnega glasila za zvonoslovje, naj omenim na tem mestu nekoliko o naših župnih zvonovih in njih zvonarjih. Bili so pri župni cerkvi štirje zvonovi, uglašeni na tone d f g a, kakeršne intervale smatrajo' glasbeniki za vzorna zvonila. Pustili so nam le velikega, ki tehta 36 stotov ter je bil vlit I. 1706. na Gočah, kar pove napis na zvonu. Torej je pristen Vipavec. Spada k težkemu sistemu. Glasbena nadarjenost tukajšnjega prebivalstva se je kazala tudi pri pritrkavanju. To ni bilo mehanično nabijanje, ampak umetno zvonenje po glasbenih principih. Navadno so začeli s p p. Količkaj glasbeno izobražen poslušalec je lahko ločil, tale znamenja: p in f v vseh stopinjah cresc., decresc., accelerando, ritardando. Pokojni vipavski dekan-kanonik Erjavec je imenoval goško zvonenje čudež vipavske doline. Tega čudovito lepega zvonenja torej ni več. Da bi nam vsaj veliki zvon ostal, ki je po lepoti glasu in izvoru prvak v dekaniji. Al. Kralj. Koncertna poročila. I. Koncerti v Ljubljani. — 20. marca je koncertiral violinski virtuoz W. Burmester. — 25. marca se je vršil četrti društveni koncert filharmonične družbe. Izvajale so se komorne skladbe, med katerimi omenjamo zlasti Mozartov kvartet za klavir, violino, violo in čelo v G-molu in Brahmsov kvintet za dve violini, dve violi in čelo v G-duru. Sodelovala sta poleg domačih umetnikov pianist M. Nie-bauer in violonist L. K o r b iz Celovca. —. Glasbena Matica je priredila 18.. 21. in 23. aprila slavnostno akademijo v počastitev spomina dr. Janeza Evang. Kreka na ') Goške orgije ostanejo. (Op. ur.) korist njegovemu spomeniku v Ljubljani, četrtič v maju pa isto še enkrat ponovila kot ljudski koncert. Sodelovali so gg. Fran Smodej. stolni vikar v Celovcu (kot govornik pri prvi prireditvi), Fran S. Finžgar, mestni župnik v Ljubljani (kot govornik pri drugi prireditvi), Ivan Dornik, profesor v Llubljani (je deklamiral S.Gregorčičevo „V pepelnični noči" pri dveh večerih), mestni učitelj A. Rape (deklamiral prej omenjeno pesem pri zadnjih dveh prireditvah) in pevski zbor »Glasbene Matice" pad vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Pevski zbor, ki se je pri vseh akademijah izredno postavil, je izvajal Gallusov rEcce, quomodo moritur justus" (moški zbor), Dvorakov ,,Slavnostni spev" s spremljanjem klavirja in harmonija, osmi šopek srbskih narodnih pesmi, harmoniziranih od Stjevana Mokranjaca, tri hrvatske narodne, harm. od Antona Andela, in štiri slovenske, tri prirejene od M. Hubada, eno od Stankota Pirnata, in Stan. Premrlovo „Zdravico". — Koncem aprila je priredil izvrstni pianist Alfred Hoehn iz Frankfurta dva koncerta v „Tonhalle". — 4. maja sta nastopila v Unionu v lepo uspelem koncertu znani violinski virtuoz Jaro-slav Kocian iz Prage in naš domačin, mladi pianist Ciril Ličar. Kocian je razun treh Bachovih skladb izvajal izključno le dela slovanskih skladateljev: Dvoraka (koncert v A-molu), Čajkovskega (koncert v (D-duru), svojo ..Humoresko", Sukovo „Pesem ljubezni'' in Smetanovo „Iz moje domovine". Ličar je pa kot samostojno skladbo podal Bachove variacije na temo „Weinen — Klagen--" (..Plakanje — Zdihovanje"). — Gospa Olga Borovi-Valouškova, koncertna pevka in operna pevka »Narodnega Divadla" iz Prage je priredila 9. maja „Koncert češke pesmi" Na sporedu so bili: Smetana, Fibich, Dvorak, Novak, Kune, Krička. Jeremiaš. Za sklep še nekaj slovaših narodnih. Na klavirju je sodeloval g. skladatelj Jeremiaš. V drugem koncertu 11. maja je ga. BOrova-Valouškova podala ciklus del svetovnih klasikov. Zastopani so bili: Monteverdi (1567-1653), Beethoven (1770-1827), Handel (1685—1750), Debussy (f 1918), Petrovič Musogorskij (1835—1881), Schubert (1797— 1828), Brahms (1833-1897) in Loewe (1796-186J). Gospa Borova-Valouškova se je izkazala kot velika dramatična umetnica in odlična pevka z izredno nizkim in mogočnim altom. — 12. maja je bil v „TonhaIle" peti društveni koncert filharm. društva s sodelovanjem virtuoza na violinčelu Pavla Grummerja z Dunaja, pianista Hoehna, tukajšnjega glasb, ravnatelja Rudolfa pl. Weis-Ostborna, prof. Gerst-nerja in društvenega orkestra na lok. Izvajal se je Beethovnov trio za klavir, gosli in čelo v B-duru, Brahmsova sonata za klavir in čelo v E-molu, iBocherinijev koncert ze čelo in orkester na lok, Schubertova „Wanderer-Fantasie" in osem samospevov za en glas in klavir. — Pri dobrodelnem koncertu »Glasbene Matice" 6. jun. sta nastopili koncertni pevki ga. Zora Bihoy-Benedekova in gdč. Cirila Medvedova. Na klavirju ju je spremljala gdč. Dana Kobler. — Koncem junija so se v veliki Unionovi dvorani vršile štiri produkcije gojencev Glasbene Matice-II. Koncerti drugod. — Pianistinja gdč. Dana Kobler in koncertna pevka gdč. Cirila Medved sta priredili v aprilu koncert v Trstu in Gorici. — Na Dunaju so se v več samostojnih koncertih (7. in 30. aprila ter 28. maja) izvajale skladbe našega rojaka Emila Hochreiterja. Razne reči. A Prevzv. g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič je praznoval 22. maja dvajsetletnico, odkar je slovesno zasedel stolico sv. Nikolaja. Delo, ki ga je knezoškof Jeglič izvršil v ljubljanski škofiji tekom dvajsetih let za verski in socijalni preporod našega ljudstva, je velikansko. Opozarjamo o tej priliki na krasno knjigo »Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Spomenica ob dvajsetletnem škofovskem jubileju", ki jo je izdala in založila Marijina družba duhovnikov in bogoslovcev ljubljanske škofije (Kat. tiskarna v Ljubljani 1917). — Pa tudi kot vnet pospeševalec cerkvenega petja in cerkvene glasbe se je naš prevzv. nadpastir izkazal kot moža na svojem mestu. Knezoškof dr. Jeglič je rade volje prevzel pokroviteljstvo Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo, se udeležil več društvenih občnih zborov, ter imel pri njih aktualne nagovore. Pri drugi škofijski sinodi 1. 1908. je posvetil precejšnji del obravnavanju cerkvetioglasbenih vprašanj, 1. 1913. je ustanovil škofijsko cerkvenoglasbeno komisijo in imenoval nadzornike organistov, 1. 1914. izdal okrožnico o cerkveni glasbi, opirajoč se v tej kakor tudi v prej imenovanih sinodalnih cerkvenoglasbenih ukrepih na Motuproprij Pija. X. Preskrbel stolnici nove velike moderne orgije, še prej pa poskrbel tudi za organista — duhovnika, ki mu je bil na lastne stroške oskrbel glasbeno izšolanje na konservatoriju; sploh bil velikodušen mecen stolnemu koru. Trudil se je izboljšati organistom gmotno stanje, pospeševal vzgojo orgljarskih učencev. — Z eno besedo: Cerkvena glasba v ljubljanski škofiji je pod knezoškofom Jegličem. napravila velik, pomemben korak naprej. Tudi v tem oziru se očiino kaže, da nam je ljubega nadpastirja poslala božja Previdnost, ki nam ga ohrani še dolgo, dolgo let! A Po sklepu odborove seje Cec. društva dne 19. jun. konča orgljarska šola šolsko leto 1917/18 v četrtek 27. junija. Novo šolsko leto se prične jeseni z drugimi šolami vred. Natančneje bomo pozneje pravočasno objavili v „Slovencu". A V Pragi so se od 16. do 18. maja vršile velike slavnosti povodom praznovanja petdesetletnice »Narodnega divadla". O tej priliki seje 16. maja izvajala Smetanova opera „Dalibor", s katero premijero so pred 50 leti proslavili polaganje temeljnega kamna. Mnogo glasbenega užitka je nudil tudi slavnostni večer 17. maja. Slavnosti se je udeležilo precejšnjo število Slovencev, med njimi kot zastopnika Glasbene Matice njen predsednik dr. Mantuani in ravnatelj Matej Hubad. A V Zagrebu je meseca maja umrl skladatelj Vilko Novak. Pri nas je bil znan zlasti po svojih lepih možkih zborih. N. V. M. P.! A 13. marca je umrl v Pragi prof. Karol Stecker, odličen cerkveni skladatelj in teoretični pisatelj. Med njegovimi skladbami najbolj slovi ,.Missa solemnis" iz 1. 1890. za mešani zbor in orkester. Mnogo Steckerjevih skladb je objavil češki list „Cyrill". A V marcu je umrl v Parizu znani skladatelj, najznačilnejši zastopnik impresionizma Claude Debussy. Rodil se je 1. 1S62.> z 11. letom študiral že na pariškem konservatoriju. Zaslovel je s kantato »Izgubljeni sin" (1S86), ki je za njo prejel rimsko nagrado. Napisal je več znamenitih orkestralnih, zborovih in drugih glasbenih del. Posebno slovi njegova opera. „PelIeas et Melisande" (1905). v kateri se je zelo osvobodil Wagnerjevega vpliva. Izredno mične in zanimive so njegove »miniature" za klavir. A Hrvatski glazbenik, c. in kr. major Ljudevit Šaf ranek je zložil simfonično skladbo „ Soči". Safranek je bil rojen 1.1882. v Zagrebu. Glasbo je študiral na tamošnjem konservatoriju L. 1907. je dovršil kadetsko šolo in bil dodeljen 16. pešpolku v Zagrebu, kasneje v Bjelovaru. Deloval je pri vojaški godbi in izpopolnjeval svoje študije, zlasti v instrumentaciji. L. 1905. je napisal simfonično overturo „SIjeme". Sedanja njegova večja orkestralna skladba „Soči" ima štiri dele in je zgrajena na podlagi vodilnih zasnov (motivov). Uporabljen je zelo velik orkester, celo nekateri prav redki instrumenti, kot n. pr. celesta, cimbal in drugi so zastopani. Šafranekovo „Soči" so prvič izvajali 21. jan. v Belemgradu, 20. febr. jo ponovili, 21. aprila pa se je izvajala pri IV. koncertu dunajskih filharmonikov pod vodstvom Fel. pl. Weingartnerja. A Marij Kogoj je objavil v „Dom in Svetu" 1918, 1. 2. št. in 3. in 4. št. zanimiv članek, o umetnosti, posebno glasbeni. Listnica upravništva. Naročnino za I. 1917. so dalje poravnali: Franč. samostan, Pazin; Anica Semič, Lozice; Andrej Leva, Kebelj; Ciril Zamar, kurat, Bruck a/L; Jos. Novak, org., Sv. Peter pod Sv. Gorami; Anton Grom, org., St. Janž (za 1917—18); Franc Dobaja, org, Sv. Rupert v Slov. Goricah (za 13, 14, 15, 16, 17). Župni uradi: Sv. Gora pri Litiji (za 1. 1917-18); Trstenik (za 1. 1917—18), Škofja Loka, Javor pod Ljubljano, Kovor, Stara Loka, Stari trg pri Poljanah, Begunje pri Lescah, Krško, Ustje (za I. 16—17), Košana (za I. 1916, 17—18), Sv. Križ pri Litiji. Naročnino za 1. 1918 so poravnali razun nekaterih že prej imenovanih sledeči p. n. naročniki: Ant. Marolt. org., Škocijan pri Turjaku; Alojzij Mav, enoletni prostovoljec; dr. Fr. B. Sedej, knezonadškof goriški; Šolske sestre, lmotski (Dalm.); P. H. Sattner, Ljubljana: Mihael Saje, duh. svetnik, Skaručina; Jožef Šušteršič, užitninski uradnik, Ljubljana; Janez Tiselj in Franc Menart, učenca orgij, šole v Ljubljani; Lud. Pečnik, učenec orgij, šole, Celje; Ant. Gole, kaplan, Idrija; oo. lazaristi, Ljubljana; oo. jezuitje, Ljubljana; Delavska družba v Idriji; Jak. Čadež, organist, Kor. Bela; Ivan Grašič, učiteljiščnik, Ljubljana; Niko Loboda, org.-črnovojnik, Kozienice (Poljska); Rado Miglič, kaplan, Studeno pri Postojni (za 1. 1918-19); Ivan Bosina, župnik, Podčetrtek (Štaj.); Jos. Sicherl, organist, Ribnica; Jos. Gabrovšek, kaplan, Košana; Ivan Abram, župnik, Črni vrh nad Idrijo; dr. Andrej Karlin, škof, Trst (10 K); Antonija Kogovšek, organistinja, Rovte pri Logatcu; dr. Josip Lesar, sem. ravnatelj. Ljubljana; dr. Greg. Pečjak, profesor, Ljubljana; Ciril Potočnik, duhovnik v Augustineju na Dunaju: Viktor Steska, ravnatelj kn.-škof. pisarne, Ljubljana; Viktor Schweiger, šolski vodja, Dobrepolje; Florijan Gostič, učitelj, Poljane nad Škofjo Loko; Vinko Gostiša, kaplan, Šempeter pri Novem mestu; Anton Koritnik, profesor, Št. Vid nad Ljubljano; Jožef Ilgovc, organist, Dobrlaves (Kor.); Josip Bernot, organist, Stranje pri Kamniku; Karol Sparhakl, kaplan, Bled; Fran Zacherl. učitelj, Ljutomer; Josip Zelnik, župnik, Čemšenik; Ivan Žagar, pl. Sanaval, Ljubljana; Šolske sestre v Repnjah (za I. 1919); Jakob Ravtar, župnik Pilštanj (Štaj.); Jožef Kukačka, župnik, t. č. na Suhi, P. Labud (Kor.); Franc Mihelčič, org. kand., Dol pri Ljubljani; Pavel Gorjup, mestni učitelj, Ljubljana; Ivo Berglez, organist, Št. Vid pri Ptuju; Matej Ahačič, župnik, Leše; Mihael Arko, dekan, Idrija (2 izv); Franc Šuštar, kaplan, Boh. Bistrica; Vinko Zor, kaplan, Boh. Srednja vas; Jože Žužek, kaplan, Planina pri Rakeku; Marija Turnšek, org. soproga, Loke, P. Št. Jurij ob Taboru (Štaj.); Viktor Švigelj, kaplan, Bloke; Franc Selan, dež. nadoficijal, Ljubljana; Matija Nastran, org, Selca nad Škofjo Loko; Ivan Bezeg, c. kr. organist. Kamnik; Josip Čenčič, nadučitelj, Sv. Rok ob Sotli (Štaj.); Janez Pogačnik, organist, Idrija; Mihael Ličar, organist, Trbovlje; dr. Franc Jere, profesor, Št. Vid nad Lubljano; Jernej Gross, organist, Križe pri Tržiču; dr. Aleš Uše-ničnik, prof. bog.. Ljubljana; Fr. Spindler, župnik, Sv. Jurij ob Pesnici; Štefan Pivec, dekan, Vuzenica; Ant. Skubic, kaplan, Št. Janž; Alojzij Grad, organist, Sv. Helena; Ant.Cerar, kaplan, Brezovica pri Materiji (Istra); Josip Bambič, župnik, Preloka; Vinko Lavrič, kaplan, Ribnjca; Ciril Podržaj, kaplan, Pičan (Istra); Viktor Čatež, kaplan,Tržič; Ivan Dežman, Vače; David Doktorič, kurat, Gaberje; Filip Lokan, organist, Sela pri Borovljah; Franjo Sinko, župnik, Sv. Martin na Pohorju (Štaj); Fr. Jelnikar, organist; Janče; Jos. Klemenčič, kaplan, Stari trg pri Ložu; Viktor Turk, kaplan, Gorje pri Bledu; Fr. Pire, M. Ljubljana; Jan. Kete, kaplan pri Sv. Petru v LjubljaniJan. Lesar, župnik, Šmartno pod Šmarno goro; Vincenc Goričan, organist, Žiče (Štaj.); Ferd. Kristl, organist, Sv. Duh pri Ločah (Štaj.); Fr. Treiber, kanonik in župnik, Št. Rupert pri Velikovcu; Franč. bogoslovci,'"Zagreb (zal. 1919); Opatija cistercijmiov, Zatičina (10 K); Ivo Cvek, Štanga; Duh. semenišče, Ljubljana (27 izt); Janez Črnilec, kaplan, Komenda; Janko Barle, kanonik, Zagreb; Rudolf Kilarič, enol. prost.-dijak, Sv. Jožef nad Celjem; Ivan Mercina, ces. svetnik, Kranj; Fran Šušteršič, kaplan, Prečina; Uršu-linski samostan, Ljubljana; Srečko Gregorec, kaplan, Senožeče; Srečko Kristan, učit. kand., Ljubljana; Andrej Sadjak, župnik, Št. Lenart pri Sedmih studencih (Kor.); Alojzij Tome, kaplan, Mokronog (za 1. 1918—19); Šolske sestre, Maribor; Jos. Lavtižar, župnik, Rateče (za 1. 1919); Franc Breskvar, organist, Sv. Jakob ob Savi; Josip Rogelj, kaplan, Št. Jernej: Roman Pahor, obč. tajnik, Renče pri Gorici; Anton Brejc, org. Vel. Lašče; Jakob Aljaž, župnik, Dovje; Anton Anžič, kaplan, Škofja Loka; Anton Krošl, mestni kaplan, Celje; Martin Železnik, org., Vojsko nad Idrijo; dr. Franc Lukman, prof. bog, Maribor; Jernej Krč, org., Jezersko; Lud. Veninšek, org. kand., Rečica; Jože Žmavc, kaplan, Rajhenberg; Stanko Sever, dijak, Ljubljana; Anton Somrek, kaplan, Velenje; Ant. Dolinar, kaplan, Stari trg ob Kulpi; Jan. Gerkman, org, Komenda: Ga-briel Petrič, kaplan, Ribnica; And. Tumpej, misijonar, Sv. Jožef nad Celjem; P. Rafael Grobljar, duhovnik nem. vit reda, Ljubljana, (20 K); Franc Pavčič, org. in črnoyojnik; dr. Bogumil Krek, dvorni sodni advokat, Dunaj; Martin Bukovec, kaplan, Smlednik; Ivan Mohar, org., Jelšane; Marko Kranjc, c. kr. vojni kurat, Inomost; Franc Hailerlap, org. v Železni kaplji (Kor.); P. Pavlin Bitnar, Ord. Teut., Podzemelj; Gjuro Nazor, učitelj, Lozišče (Dalm.); Fran Bernik, župnik, Domžale; Anton Dernič, izdelovatelj orgelj, Radovljica; Anton Wornik, org., Deščice (Kor.); Ign. Fabiani, org, Šmarjeta; Alojzij Mazgon, davkar, Mokronog; Fran Gerden, Ljubljana; Učiteljska knjižnica, Kranj; Janež ŠavperI, org, Polzela (Štaj ); Fran Koporc, org., Dobrnič; Albin Kjuder, kaplan, Barkovlje, Trst. Župni uradi: Št. Janž, Duplje, Ustje, Št. Vid nad Ljubljano; Črni vrh nad Idrijo, Brežice, Sv. Peter pri Mariboru, Koroška Bela (za 1. 1918—19); Selca nad Škofjo Loko, Sostro, Leše, Hinje, Šmarjeta, Škocijan pri Mokronogu, Selo pri Žužemberku, Grahovo pri Cirknici, Batuje, Litija, Stari trg pri Ložu, Goriče, Zali log, Dražgoše, Poljane nad Škofjo Loko, Zg- Tuhinj, Ig, Pečine (Prim.), Podbrezje, Komenda, Podraga, Dob, Zaplana, Šmartno pod Šmarno goro, Šebrelje, Krka pri Zatičini (za 1. 1919); Št. Jakob ob Savi, Šmarje pri Ajdovščini (za 1 1919), Črni vrh nad Polhovem Gradcem, Kamna gorica, Senožeče, Ajdovec, Smlednik, Zagorje ob Savi, Rateče (za 1.1919), Vranja peč, Dovje, Žabnica pri Šk. Loki, Vič, Trbovlje, Železniki, Unec, Čatež ob Savi (za 1. 1918 in deloma za 1919), Domžale, Mirna peč, Hrenovica, Bled. V bodoče poravnanih naročnin ne bomo več objavljali, ker nam to prvič preveč prostora v listu zavzame in ker tudi sicer ne prinaša tistih uspehov, ki smo jih pričakovali. Omenjamo le, da za 1.1917. še 175 naročnikov ni poravnalo naročnine, med njimi 90 župnih uradov. Še veliko več pa jih je na dolgu za I. 1918. Koliko zanikarnosti je v tem oziru pri mnogih naročnikih, o tem bi iz večletne skušnje napisali lahko precej dolgo, a žalostno poglavje. Pomisliti je treba vrhu vsega še to, da se „Cerkv. Glasbenik" kljub strahovitim razlikam pri nekdanjih ln današnjih tiskarskih cenah ni dosedaj še skoro nič podražil. Prihodnje leto bomo seveda morali tudi mi s ceno lista poskočiti. Za enkrat pa najnujneje prosimo, da kdor lista za. lani oz. letos ali oboje leti še ni poravnal, naj to takoj stori. \Listnica uredništva. Radi pomanjkanja prostora je moralo topot nadaljevanje člankov ..Cerkveno-glasbena liturgika" in „0 izbiranju primernih cerkvenih pesmi za bogoslužje" izostati. Članka se bosta nadaljevala prihodnjič. — Glasbena priloga obsega Ie štiri strani. Posamezni odtis stane 25 Vin. Drugič bomo naročnike odškodovali z večjo prilogo. Popravek. Kar smo zadnjič pisali o peti črni maši brez sekvence, se je izkazalo kot zmotno. Kriva je bila naša neprevidnost. Po splošnem dekretu kongregacije za sv. obrede z dne 30. jan. 1896 treba sekvenco „Dies irae" peti pri vseh petih črnih mašah. Današnjemu listu je pridejana glasbena priloga (stran 9—12). Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.