Št. 61. V Gorici, v'torek due 18. junija 1907. Letnik IX. Izhaja Tsak torek inHobotoob 10. uri predpoldne. Akopade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer, Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 10 K, poltatno 5 K in öetrtletno 2"50K. Prodaja sevGorici v to- bakaruan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- bkn na Verdijevera tekališdu po 8 vin. Urediiistvo in upravništvo ne nahajata v , ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oplase in naroönino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se radunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tiskama" (odgov. L. Lukežio). „Doba suhih let**. Napredno glasilo v Gospoaki ulici se trudi vže šesto leto, da bi dokazalo slo- venskerau občinstvu neplodaost sedanje šestletne dobe. Kdor je pazljivo čitnl za- devne izbrahe o „dobi Bahih let", mora priznati, da list ni navedel v dokaz svo- jih trditev niti najmanjšega konkretnega Blnčaja. Kar piše v tej zadevi, so obrab- Ijene splošne fraze, sosizmi, hadobno za- Tijanje resnice in obrekovanja. Toliko v narodnem, kakor tudi v aradnem ozira nismo v tej dobi v primera s prejšnimi nikako nadzadovali, dasi se ne da tajiti namera večine, izkoriščati svojo premoč v svoje slamene in koristi, A to se je godilo vedno tako in še hujše v prejšnih dobah, kar se da dokazati iz člankov označenega lista samega. V gospodarskem ozira 8me pa ta doba ponosno gledati na vse prejšne; v tem ozira se je v tej dobi mnogo storilo. In to je, kar ne da miru nasprotnikom. Iz veakega stavka njihovega glasila lnka strast, jeza in ne- nasitljivo sovraštvo do stranke, ki je pouzročila „Soči" in njenim Benjaminom „dobo suhih let". Kdor pomisli, da v tej šestletni dobi bi bila dala samo užitnina nad tri mi- lljone krou dobička, ki bi bil kot do- brodejen dežek rosil po deželi in polnil vedno odprte mošajičke nekaterih na- rodno-naprednih kričačev; kdor pomisli dalje, da prejäna „zlata doba" od užit- nine ae ne povrne nikdar ve<5, raznmi ' pač jadikovanje „Soče" o „dobi suhih let". StraBtno, krčevito so se bili uprli narodno-napredni prvaki nastopa te dobe; a propali so, zmagala je pravična stvar nad koristolovjem in častihlepnostjo. Da pa ne bodo naši čitatelji v dvo- mn o resnici naših trditev, podajamo jim takaj samarične podatke, iz katerih se sami lahko prepričajo o istinitosti nasih trditev. Čisti, na enake doklade prejšnih let reduciran dobiček, ki je imela dežela v letih 1905 in 1906 vsled pobiranja nžitnine in davačine od piva po sinančni oziroma deželni upravi, jeznašal 468.145 K 23 v, čisti dobiček občinskih doklad za ta čas pa 377.115 K 45 v, vlada je dobila 326.352 K 30 v, več nego v enaki dobi prejšnega časa. Torej vsi trije prizadeti činitelji so dobili v dobi dveh let vec" nego jed- naki dobi prej: 1,171.0» K 98 v, (beri: en milijon stoedeninse- demdesettisočšeststo dvanajst kron 98 v.) Če znaša pa ta dobiček za dve leti 1,171.612 K 98 v, je umevno, da bi mo- ral znašati za dobo šestih let vsaj tri milijone kron. Od tod solzice, od tod jeza; od tod vzdihi po prejšni „zlali do- bi", katero „Soča" tako strastno zago- varja, in od tod strašna „doba suhih let". Toda naäe ljudstvo in tudi narodno- napredni gospodje vedö, da ravno v tej dobi se je položil prvi kamen za zbolj- žanje deželnih in občinskih financ. Treba je le re»nega nadaljevanja v to smer; s puhlimi frazami se seveda ne ovrže dej- stva in ne pomaga stvari. Tadi na zadnjem sestanku „Bloven- ske kmečke stranke" pri „Jelenu" dne 13. t. m. je g. dr. Franko naglašal med drugim, da so doklade posebno v sloven- Bkem delu goriške dežele prevelike, ne- znofne, kar je sicer res; a zelo bi nam bilo impcniralo, ako bi bil navedel tadi sredstva, kako jih odBtraniti. Pričaknjemo, da to pojasni na prihodnjem sestanku. O tem in o zabavljanju Mermolje-ta oziroma njegovega učitelja o deželni trt- nici itd, spregovorimo prilično kaj veö, ker smo uverjeni, da s takimi sredstvi in s takim poslopanjem se ne koristi kmeto, marveč se doseže ravno nasprotno cd oneg8, po čeniur se Btremi: Samo s frazami in zabavljanjem ne reäite kme ta! In zopef Iiberalna . „Edinosf". „Edinost" pravi, da ni naBprotna goriški duhovščini, pač pa da je po vsej pravici nasprotna „neizprosni pognbni, disastrozni politiki, ki jo tira že nekaj let sem oficijelno vodstvo slovenske po- litike na Goriškem, politiki, ki je našla svoj višek v nesrečni deželnozborski vo- lilni reformi". . . . „Edinost" si domneva, da je s tem stavkom že vse dokazala, zato ga je tudi z razprtimi črkami na- tisnila. Mi pa menimo, da se da tema ngovarjati. Najprej ne moremo razumeti, kaj i ma že toliko in toliko premleta in pre- mlačena deželnozborska volilna reforma tako grozno klerikalnega na sebi ? Ona je pač otrok itaJijaneke večine, ki je ul- tra Iiberalna. In če so poslanci naäe stranke ž njimi glasovali, ali zasluži po- tt m naša etranka naslov „klerikaJna" v istem odijoznem zmislu kot ga tako iz srca jemlje „Edinost?" Vsak človek pri- proete zdrave pgmeti mora reči, da ne. Izklicavanje na volilno reformo je „Edi- noEti" le pretveza, nje nasprotstvo do dahoTščine na Goriškem kakor bploh do vse duhovščine je principijelno, do du- hovščine v Istri še vedno prikrivano. Dalje ne morcmo razumevati, zakaj imenaje ^Edinost" vodstvo naäe (tränke „c ficijelno vcdstvo slovenske politike na GoriSkem?" — To imenovanje je bilo pač na mestn pred razkolom, dokler nas ni bila usoda še „osrečilo" z liberalno strsnko, dokler je bila naša stranka še edina slovenska stranka na Goriškero. Zdaj pa so te razmere menda nekoliko izpremenile. Poglejmo najprej v deželni zbor ! Naj nam dokaže „Edinost", da ima (n naša Etranka kaj več rnoči nego Iibe- ralna stranka. Vsled Iaške večine leži vsa moč sloveneke delegacije edino le v možncsti, da naredi s svojim odhodom in svojo cdsotnostjo zbornico nesklepčno. Zato je pa treba edinosti vseh slovenskih poslancev, obeh strank. En poslanec sam i že lahko to možnost prepreči, koliko lažje äe le ena stranka ! Iz tega pa<5 men- da sledi, da nima naša stranka v deželni politiki niti za trohico več oblasti nego Iiberalna stranka. Ako je iz naše stranke vzet namestnik deželnega glavarja, je vzrok večje število naših poslancev, kar pa ravnotežja moči obeh strank prav nič ne moti. „Edinost" poje pač le znano pesmico, katero ji žvižgajo tukajšnji li- beralčki. „Edinost" zna „Soči" krasno „sekundirati", Pred volitvami jima je bila naša stranka velika ničla v deželi; zdaj ji prva, capljajoö za drugo naprtuje kar „oficijelno vodstvo goriške slovenske po- litike". Kakor jima kaže. Laž eno kot drugo. Nas» stranka ima pač večino Ijud- stva za aabo, ali v deželni politiki odlo- čuje toliko kot njej nasprotna „napred- na" stranka. Nič več in nič manj. Na- sproti italijanski večini je vsaka posebej, in ste obe skupaj — ničla. la kdo je temu kriv? Oöe slovenskega liberalizma na Goriškem. Ko so pred leti slovenski poslanci zapustili deželni zbor, je začelo Lahom vroče prihajati, postajali so že mehki nasproti slovenskim zahtevam, in z uro v roki je bilo mo.uoče pričakovati trenotka, ko se udajo. In prvi sad absti- nence bi bil postal vijak, ki bi bil tudi pozneje z nspebom pritiskal na Lahe. Tako bi bila priäla slovenska manjšina vsaj deloma do vladanja. In kdo je to preprečil? Oče našega liberalizma, ki je vide), da mu politični razkol ni prinesel absolutne vlade v slov. politiki in ki vsled tega ni hotel privoščiti uspeha abstinen- čne politike njemu nasprotni t. j. nadi ; stranki in po njej naäemu narodu. Šel ! je, izdal tajnosti slov. delegacije in — iz laäke večine je za vedno izginila vera v slotensko abetinenčno politiko: To, to draga „Edinost", je „višek neizprosne, pogubne, disastrozne politike", To je imela skrbna narodnjakinja „Edinost" do- stojno ožigosati in Ijadstvu odpirati oöi ! i To je bil začetek premikanja slovenske deželne politike goriške po strmini nav- zdol, to je bil vir zla, ki nam je pozneje rodil in bode še rodil nezgodo vrhu ne- LlSTEK. Per aspera ad astral SJnvko Visnjevsky. (Dalje.) „Ha, ha ! Sami predaodki I Le sam poakusi, pa boä videl, kako je tu pri- jetno !-----------" A mene ne straši trnjev plot ! Stra- Sijo me njih izpite oči, iz katerih je iz- žeto malone že vse življenje, vsa krepka rooc in moska energija! Tiste oči, ki zrejo tako blodno in motno, oči, ki odsevajo razen strasti vse prej, nego srečo in zadovoljnost. Smejejo se mi s prešernim kro- hotom, ko stopam dalje po strmem in težavnem potu! „Že še omagas tudi ti!"-------— A da bi iskal moči in življenja v luži in blatu ! Nikoli!------------ In vendar I Kje je tisti čas, ko je sijalo pomladno solnce! Koder sem stopal je klilo mlado življenje, tako nežno, tako bujnocveteče! A ne! Saj tega ni bilo nikoli! To so le sanje, ki ga hodim, se huhajo sive megle, lene in dolgočasne, ki zastirajo pogled v prihodnost! Jaz stopam zlagomy, z negotovim korakom. Včasih se mi zahoče, da bi se vrnil s lega pota nazaj — tja, kjer klije mlado življenje in širi naokrog razigrano veaelje! Zahoče se mi po beli stezi, po- trošeni z drobnim peskom ; — tu so le blatne ceßte in ob njih rase trnjev plot! A ne! Saj nisem zgreäil, saj hodir> pravi pot; ki postaja le bolj težaven in neprijeten ! Naprej moram ! Umakniti pa se ne smem niti za ped, sicer poginem v blatu in močvirju! Da kar obupal bi! Podajajo mi roke, kakor bi me ho- teli spremljati, — a tirajo me s sabo, — in jaz sem prešibek, da bi se jim upiral ! V jasnih nočeh točim solze ke- sanja in v temnih večerih obupujem in preklinjam! Nikoli bi ne bil verjel, da so vsi ti obrazi samo hinavske krinke ! Nikoli, — če bi jih ne poznal, če bi jim ne bil razkrinkal teh mask! Držal bi jih za največje vzore popolnosti, a da jim pri- diguješ o značajnosti, se ti rogajo za hrbtom : „Fraze, same sraze 1" „Ste li od starosti vklonjeni mla- deniči, ali ste mladi starci? Kaj ste? Kje je krepka energija ? Kje je vaäa trdna volja? Kaj so ti poti, ki jih hodite? S fklonjeco glavo lazite okoli in z vpog- njenim hrbtom ! Mrklo je vaäe lice in teman je vaš prgled ! Kaj ste? A niti sram vas in samih gebe? Glavo bi sklo- nili po koncu in iz oči bi vam zasijalo življenje!------------" Da, da! A kaj morem za to ? Če se v/.ravnam in hočem stopiti z drznim, samosvojim korakom — pa mi izpodleti, — izpodrsne se mi! „Prijatelj! Prijatelj I" Zadovoljno jim stiskam roke in veBel sem, da sem dobil zveste, udane prijatelje! Smejejo se in rogajo moji naivnosti! In te ljudi naj bi zval prijatelje? Kdor le hvali in se laska, ta ni tvoj brat! Ne čutiš li trpke ironije njegovih besed ? Ko slišiš besede, ki si jih že zdavna čakal, ki si jih sanjal noč in dan, — — — no, le glej, da niso varljivi sen ! Ah te oči! Tako proseče gledajo, tako milo-udano! In krasne so! Tako krasne ! Ha, ha ! Kar z roko zamahnem in zakro- hočem se s porogljivim naglasom! In vizija izgine! A da bi se udal! Ha, ha ! Samemu sebi bi podlegel! A da sem tako mehak, tako lahko- ' veren. da se udarjam vsem vtisom, ki se morda le mimogredoči, da verjamem vse besede, ki jih morda niti slišal nisem ! Čemu sem tak? Ali sem pa sam kriv tega? Morda! Zakaj? Kako? A morda vendarle! Ali sem si sam kriv solz keaanja? Da, kar obupal bi! Še se spominjam časa, ko me je spremljala trdna volja po potu, ki sem ga hodil. Bila mi je močna opora in stopal sem samozavestno in ponosno! Nisem se bal nikogar, niti samega sebe ne, dasi sem vedel, kako sem šibek in kako močen obenem! Čatil Bern, da lahko z ma gam in lahko podležem ! A česa naj bi se pa bal? Saj je življenje vendar boj! A kje je tista krepka volja od nekdaj! Ko prisegam svete prisege o moäki energiji in o krepki volji, čutim sam, da so to le varljive I'raze! Kje je čas, ko eem se rogal Ijudem, ki bo Be kopali v blati in močvirju? Jih je pač utrudilo [življenje! Zgodaj jih je utrudilo, kakor mene! Nekdaj sem stopal samozavestno» skoraj drzno ! (Konec pride.) zgode, slabe posledice, katere nas bodo še dolgo vrsto let tlačile. Proti temu zla je lazvpita deželna volilna reforma, ka- tero je „Edinoat" pomagala „Soči" tako brezvestno v volilnem boja izkoriščati v liberalne strankarske namene, prava mu- äica. Rje so še časi, da bomo mogli mestni Slovenci pri deželnih volitvah v mestn premagovati laške someščane. Če bomo od te strani pričakorali odrešenja od deželne laške nadvlade, potem nas zna prej zlodej vzeti. Temn nasprotno pa: Roliko narodnih pridobitev bi imeli danes zabeležiti, da nam jih ni tako re- koč izpred nosa zaigral liberalni zli dnh 1 Zdaj torej „Edinost" ve, kje iščemo mi — poznajoči bolje goriäke razmere nego ona — pravi vir „neizprosne, po- gnbno in disastrozne slovenske politike na Goriäkem !w Jugoslovani v državnem zboru. V soboto popoldne so se sešli po- slanci „S. L. S.", „Slovenske kmečke zveze" na Štajeskkem, „Sloge" na Go- riškem in poslanci dr. Rybar, Mandič in Grafenauer. Predsedoval je dr. Šusteršič. Poslanec Grafenauer se je zlasti z ozi- roin na koroške razmere izjavil za sku- pen klub, seveda na krščanskem temelju. Dr. Korošec se je izjavil proti skupnemu klubu, v katerem bi sedeli štajerski libe- ralci, katerej izjavi se je pridružil tudi poslanec Pišek. Dr. Gregorčič se je iz- javil proti skupnemu klubu, v katerem bi sedel tudi goriški liberalni poslanec. Nato je izjavil dr. Krek v imenu poslan- cev S. L. S., da so poslanci te stranke za skupen klub s Hrvati brez slovenskih liberalcev, osobito pa načelnika liberalne stranke. Nato se izjavi dr. Rybaf za sku- pen klub vseh Jugoslovanov. Ker se je od Hrvatov sporočilo, da hočejo skupno posvetovanje vseh jugoslovanskih po- slancev, se je nato na predlog dr. Ry- bara sklenilo, da se posvetujemo prej samo s Hrvati. Za skupen klub se še izrečeta osebno dr. Ploj in Fon. Tudi dr. Ben- kovič je načeloma bil za skupen klub, a volitve so pokazale, da je nemogoče sedeti z liberalci v istem klubu, kar pa še ni izključenje, da bi v narodnostnih vprašanjih lie nastopali skupno. R o š- kar seveda kakor poslanec „Kmečke zveze", ne mara ili v klub z liberalci. Dr. Šusteršič je nato konstatiral, da se je pokazalo, da so poslanci S. L. S., Km ečke zveze in Sloge za skupen klub s poslanci iz Istre in Dalmacije in pa da je 14 poslancev proti skupnemu po- svetovanju z liberalci in pet poslancev za skupno. Nato so se posvetovali gori ome- njeni poslanci skupno s hrvaškimi po- slanci. Hrvatski poslanci dr. Tresič-Pa- vičič, Ivanševic, Prodan in zlasti dr. La- ginja so se potegovali za skupen jugo- slovanski klub, dasi se je pokazalo, da med njimi samimi ni prave edinosti. V nedeljo dopoldne so se sešli slovenski poslanci naše stranke z Gra- fenauerjem, dr. Rybafem [in Mandičem. Debatiralo se je o predlogu Hrvatov, da se osnuje skupen jugoslovanski klub. Posvetovanje je bilo zelo kratko. Sta- lišče strank so kratko precizirali: Gra- fenauer za skupen jugoslovanski klub, v imenu Štajercev je govoril dr. Korošec, v imenu poslancev s Kranjske- ga dr. Krek, proti klubu z liberalci. Nato je dr. Rybaf v svojem imenu in v imenu prof. Mandiča izjavil, da se drži pazin- skega sklepa in gre z istrskimi poslanci, ker je vse postavilo isto politično društvo. V nedeljo zvečer so Hrvati spre- jeli liberalce v svoj klub. Konstituirali so se pa v pondeljek. Načelnik tega kluba je Ivčevič, podnačelnik pa Ploj. Slovenske liberalce so Hrvati sprejeli pod gotovimi pogoji. Liberalci so po- goje tudi sprejeli in izjavili: da ne bodo izvßevali svobodomiselnega programa. ßri- bar je izjavil, da obsoja pisavo „Naroda" in da misli na ustanovitev novega lista. Brvatom je tudi izjavil, da narodno-na- predna 'stranka ni Isklenila kulturnovojnih točk glede na svobodno solo in razporoko, ampak da je to, kar je o tem „Tlarod" objavil, bil le načrt. Za vsprejetje slovenskih liberalcev v hrvaški klub so se potegovali posebno Mandič, Ivanisevic in Spinčič. Hribar bi rad prišel v predsedstvo, toda tega Hrvatje niso hoteli. Hrvatski poslanci izjavljajo, da omogočijo vsakomur vstop v novi jugoslovanski klub. Pozna se jim, da odločnega, načelnega nastopa od naše strani niso pričakovali. Naši poslanci ustanovijo „Sloveuski klub", o čegar sestavi se ravnokar po- svetujejo. Dogovorjeno je, da tvorijo naši poslanci skupno s katoliško-narodnimi češkimi poslanci, katerih je 17, skupno parlamentarno komisijo. Skupnost se bo nanašala na vse stvari, ki se strogo ne ti- čejo narodnega in državnopravnega pro- grama Čehov; v zadnjih dveh točkah so namreč katoliško-narodni Čehi vezani na skupni češki klub, v ostalih pa po- polnoma svobodni. Slovenski klub se je konstituiral in je izvolil za predsednika dr. Šusteršiča. za podpredsednika pa dr. Korošca. V parlamentarni komisiji sta poleg njiju še dr. Gregorčič in Šuklje. Slovenski klub šteje 16 članov, in sicer 10 Kranjcev, 4 Štajerce in 2 Goričana. Koroški poslanec Grafenauer bo v klubu kot hospitant. Hrvatje so na Dunaju čisto zme- deni po Hribarjevih besedah. Hribar namreč neprenehoma povdarja Hrvatom, da je on sprt s Tavčarjem in „Narodom" ter da je čisto nasproten Tavcarjevi politiki, proti kateri obljubuje tudi opo- nirati. Hrvatje se vedejo ravno tako kakor pred šestimi leti. Tudi takrat je dr. Tavčar povdarjal svoje krščanstvo ter jih tako pregovoril, da so ga sprejeli. Komaj so ga imeli Hrvatje nekaj časa med seboj, so ga spoznali in so ga morali vun vreči. Hrvatje pravijo zdaj, da Hribar ni Tavčar. Oni so proti Tav- čarju in njegovi politiki — tako pra- vijo — a o Hribarju ne morejo verjeti, da bi bil tudi on tak. Vse zmede je krivo, da so Hrvatje o slovenskih raz- merah čisto napačno poučeni. Čim spre- gledajo, je upati, da popravijo zmoto. Dvorni svetnik dr. Ploj, ki je bil izvoljen kot kandidat „Kmečke zveze", je svoje dosedanje tovariše, s katerimi je bil izvoljen na skupen program, za- pustil in je uskočil za liberalci v „Ju- goslovanski klub". To je storil, ne da bi bil prej svoje klubove tovariše le obvestil, dasi se ima le njini zahvaliti, da je sploh politično mogoč. Dopisi. Iz Temnice. — Sicer malo pozno, a vendar hočem par vrstic napisati o volitvi državnega poslanca v naši občini. Da je tndi pri nas nekaj takih, ki ne vedo, kaj je črno in kaj je belo (pri- mera Štrekelj — Laharnar) se razume. Tadi pri nas se dobe taki, ki napredajejo v snrovosti, v pijanosti in v zapravljanju svojega premoženja po nemarnem, in ti vsi so goreči pristaši surove liberalne stranke, tiste stranke, ki ima na našem Krasu za agitatorje ačitelje in denarne mogotce, kateri nimajo Brca za nas kmete. Torej volili smo vsi poslanca Strekelja drngi Laharnarja. Ko je udarilo iz ob- činske pisarne, da je dobil Srekelj en glaB večine, se je naenkrat pokazala pri Trampnža znstava z napisom: Živio Štrekelj" Naši napredni so se zbrali v tolpo ter kakor obsedeni vpili in razsajali, po cesti ter se podsli do vaškega na- čelnika, pri katerem so se poldivje ob- našali. To jim ni bilo dovolj. Oi tam so se podali v Lipo ter v družbi z napred- nimi Lipenci nganjali take orgije, da se je moralo pametnema človeku staditi. Gelo mirnega domačega dohovnika niso pnstili pri mirn ter metali kamenje na ¦ njegovo dvorišče. To so vam nzor oli- < kancev in äiriteljev omike in izobraz.be, kakor 86 sami ponašajo. Z nočjo so se naši napredni vrnili iz Lipe, pa taki, da niti divjaki bi se tako neobnašali. Priäli so v krčmo, kjer so naäi igrali na kroglje. In gllejte njih nesramnast. Zahtevali so od naših, da se morajo njih zastavi pri- kloniti, zastavi, ki je bila od neke „zve- rine" spremljana in od nekega „cigana" "žegnana". Ker pa so naäi to njih ne- sramnost krepko zav.-nili; je Franc Bo- letov začel naše kar klosatati. Naši so bili na te snrovosti prepametni ter jih ignorirali. Boleta pa so vendar le pekle klofate in zsčel je samiti, da ga te klo- fate znajo spraviti za par dni v ko- menski hotel na fižol. In revež .je za nekaj časa prišel spet naäim ter kleče na kolenih prosil odpuščanja. In naši so se pokazali spet kot možake ter odpuatili tem sarovežem s tern, da ga niso tožili in spravili za par dni v „špehkamro". Do kam sega strankarska strast je raz- zvidno tudi iz tega: Nekdo pri nas je prosil krčmarske koncesije. Starešinstvo ma je prošnjo odvrglo. Pred ožjimi vo- litvami pa so mo nekateri rekli, da ako bo volil Strekelja, dobi koncesijo, dru- gače pa ne. In s takimi sredstvi je zmagal Lojze Štrekelj, tisti Štrekelj, ki še nemški zua malo. Na našem Krasa je treba dela in dela, da ljudstvo konečno odpre oči 1 Začeti se mora ustanavljati izobraževalna druätva, domače posojilnice v glavnem pa „Kmečke zveze", da tako rešimo naše Kraševce iz teme, v katero jih tiščijo liberalni nčitelji in kraški de- narni oderuhi. Krepko na delo ! T e m n i č a n. Politični pregled. Otvoritev državnega zbora. K otvoritvi državnega zbora so prišli domala vsi poslanci. Ob ^11 Je bila zbornica polna. Kot zadnja sknpina so priäli v zbvrnico soc. demokratje. Kržčansko-socialni poslanci ao imeli pri- pete bele, soc. demokrati pa rdeče na- gelje, Nemci plavice, češki radikalcl pa ( belo-rdeče rože. Po 11. uri so prišli mi- ni8tri, baron Beck pa je naznanü, da ga je cesar poblastil, da stori vse priprave za sestavo zbornice. Nato je poz^al po- slanca Fankeja, žapana litomeriškega kot najstarejšega člana naj prevzame pred- sedstvo. Imenoval je osem najmlajših članov zbornice za zapisnikarje in se je izvolilo po opravilniku določenih 9 od- delkov, katerim so se izročili volivni akti neprotestiranih volitev. Predsednik Fanke je v svojem govora omenjal, kakšne velike naloge čakajo državni zbor, vprvič izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice. Ziklical je ce- sarja trikratao ovacijo, kateri bo se vai poslanci navdušeno odzvali raznn soc. demokratov, ki so pa vstali iz svojih sedežev. Vršila se je zaobljnba v vseh deželnih jezikih. Prestolni govor se vrši v sredo, prva seja pa ž3 v četrtek. V loži gosposke zbornice so otvoritvi par- lamenta prisostovali skoro vai no?i Člani gosposke zbornice. Gosposkozbornično zasedanje je otvoril predsednik knez Windischgraetz. Stranke v avstrijski zbornici. V novi avstrijski zbornici, ki se je sestala včeraj so po Številni jakoati za- stopane tako: 96 nemških krščanskih so- cialcev (po zedinjenja s katol. centramom, 25 nemške Ijaske stranke, 20 nemških naprednjakov, 19 nemških agrarcev, 12 nemških radikalcev; 30 čeških agrarcev, 16 čeških katolikov, 9 čeških narodnih so- ciali8tov, 6 staročehov, 5 čeških radikal- cev, 2 češka naprednjaka; 09 Poljakov in sicer: 13 konaervativcev, 28 demo- kratov, 2 vsepoljaka, 16 polJBke Ijadske stranke, 21 malorusinov (nkrajinska stran- ka), 5 starorusov, 3 radikalni ruaini; 17 slovenske ljudske straake, 4 narod.-na- predne stranke, 2 slovenska narodnjaka, 3 Hrvati iz Iatre, 9 Hrvatov iz Dalma- cije in 2 Srba; 9 konservativnih, 4 libe- ralni, 2 kršč.-socialna Italjana, 3 Rumuni, 87 socialnih demokratov (50 Nemcev, 23 Čehov, 6 Poljakov, 5 Italijanov, 2 Ra- sina in 1 Rnmun), slednjiö 6 divjakov. Novi dosmrtni členi gospodske zbornice. Dosmrtni členi gospodake zbornice so bili imenovani: člen deželnega odbora Karol Adamek, tajni svetnik bivši mini- niBter dr. Josip Marija Baernreiter, opat avgnštinskega samostana v starem Grma Fran Barina, tajni svetnik dr. Maks Vla- dimir baron Beck, tajni svetnik minister za notranje stvari baron Bienerth, vele- posestnik dr. Ladislaj vit. Gsaykowski, deželniglavar kranjski Oton pJ. Detela, člen deželnega odbora dr. Eppinger, namestaik predsednika držav- nega sodišča dr. Karol Grabmayr, rektor češkega vseuöilisöa v Pragi redni vsea- čilišoni prosesor dr. Jaroslav Hlava, tajni svetnik biväi minister Adam vit. Jeder- zejovicz, deželni glavar tirolski dr. Te- odor Kathrein, predaednik trgovinske in obrtne zbornice veleinduetrijalec Jalij vit. Kink, tajni svetnik minister za uk in bo- gočaBtje dr. Gustav Marchet, deželtii po- slanec veleposestnik Oton Metal, rektor krakov8kega vseučilišča redni vseučiliščni profesor dvorni svetnik dr. Marawski, tajni svetnik bivži minister Leonard Pie- tak, predsednik trgovinske in obrtne zbor- nice založnik knjig Anton Rivnac, pred- sednik npravnega sveta avstr. severno- zapadne parobrodne družbe Viktor Rass, redni prosesor dunajskega vaeučilišča dvorni kapelan dr. Fran Schindler, tajni svetnik prost in opat saraostana Hsrzogen - burg Frigidan Schmolk, deželni poslanec sekcijski načelnik v pokoju Josip baron Schwegel, deželni odbornik odvetnik dr. Vaclav Skarda, deželni poslanec predsed- nik moravskega dežalnega knltarnega sveta tovarnar Alfred pi. Skane, tajni svetnik deželni po3lanec velepoaestnik Karol gros Stiirgkh, tajni svetnik komor- nik, veleposestnik Erneat grof Silva-Ta- rouca. S pi. Detelo je priäel v goaposko zbornico prvi Slovenec. Daszynski v zaporu. Bivši socialno-demokratični poalanec DaBzyoski je nastopil kazen 3 mesečnega zapora. Po dostani kazni namerava iti v Švi- co, kjer se naataai. Ridi tega je odklonil ponndbo šlezijskega socialista Regerja, ki ma je hotel prepaslili svoj mandat. Ruska duma razpuščena. Gar je izdal akaz, s katerim se raz- pašča rnaka duma. Obenem je izdal nov volivni red za dnmo. Glavni razloček med starim volivnim zakonom in novim ve- livnim zakonom je v točki, da bodo in- teligentni sloji imeli pri volitvah prven- stvo, ker se ätevilo njihovih poslancev v primeri z neinteligentnimi sloji pomnoži. V veö obmejnih pokrajinah se število po- slancav zniža. V Turkestanu in v azijskih stepah se volitve začasno opuste. Novice. Pogrcb moas. Stefan a Kafola je bil včeraj ob veliki udeležbi. Sprevod je vodil veleč. g. kapitelaki dekan Alojzij Tomsig. Truplo se je blagoslovilo v stol- ni cerkvi ob navzočnosti prevzv, kneza in nadškosa mons. dr. Sedeja in potem prepeljalo v Cepovan. Oi goriške mitn C9 dalje jo vodil sprevod öepovanski župnik č. g. Jakob Rejec. Pogreba se je udele- žilo mnogo dostojanstvenikov, naj ome- nimo g. dvornega svetnika in glavarja goriškega grosa Attemaa, dvor. svetnika pi. Fabris-a, podpolkovnika Catinelli-ja, prelata Gabrijevčiča, deželnega poslanca in odbornika Berbuča, prof. Iranöiöa itd| Blagi pokojnik je v oporoki zapustil razeu malih legatov vse Bvoje premoženje deškemu aemenišču v Gorici. Naj počiva v roiru! Ustanovitev „Društva elovenskih katehetov" s sedežem v Ljubljani, je visoko c. kr. deželno predaedstvo za Kranjsko dovolilo z razphom z dne 25. maja 1907. št. 3468/pr. Člani temu za katehetsko delovanje prevažnemu društvu se lahko priglašajo ustmeno ali pismeno pri prireditelju in sklicatelju društva, g. Jan. Smrekarju, mestnemu katehetu v Ljubljani, kateri je prvo uatanovnino 50 K že tudi vplačal. Uätanovni shod tema društvu bode [25. junija 1907 ob 6. uri popoldne. Bog daj novemu društvu prav obilno blagoslova! „Kmečkc zveze". — Svojo stran- karsko organizacijo hočemo vedno bolj izpolnjevati. Doseči hočemo, da se bo vsak naš pristaš tudi v dejanju čatil kot Člana raše stranke b tem, da bo tadi oa lahko posredno ali neposredno sod°loval pri našem ]političnem ia gospodarskem delu. Zato je treba pred vsem trdne in krepke organizacije naäega kmeta v „Kmečkih zvezah". Za danes opozarjamo somiäljenike, da se osnajejo „Kmečke zveze" za sodae okraje Tolmin, goriäko okolico in AjdovSčino. Pripravljavna zbo- rovaDJa, na katerih naj se äiräe mase aeznanijo 8 to idejo se vräe 29. oziroma 30. t. m. Za goriäko okolico se vräi zbo- rovanje 80. t. m. Kmetje, na delo za svojo organizacijo. Slovensko moško učiteljišče v Gorlci. — Goriäki deželni äolski svet je aklenil, da se prenese slovenski del mo- gkega ačiteljišča iz Kopra v Gorico. To pa je tukajšnjo laško-liberalno kliko silno zbodlo. Imeli so že, kakor poročajo nji- hovi listi, posvetovanja, kaj je ukreniti proti tej „slovenski nevarnosti". Zupanu goriškemu so naročili, naj on kot žapan in kot državni poslanec vse stori, da se prepreči ßklep dež. äolskega sveta. Dr. Marani je kot žnpan šel prelekli teden v Tr8t in je pri namestniätvu v tej za- devi posredoval. Zadnji „Corriere" je prinesel straäno neamen uvodnik, v ka- terem strastno in obenern prav otročje vpije proti sklepn dež. äolskega sveta ter pravi, da se „hočejo Itaüjani boriti na smrt in življenje, proti omadeževane ita- lijanske zemlje, na kateri Ieži Gorica" „Corriere" pozivlje somiäljenike, naj de- lajo na to, da se tadi žensko nčiteljišče pahne iz Gorice ter daje Ijabeznjiv na- svet, naj se slovensko učiteljičče napravi v Kanalu ali Tolminu. — Lepa hvala la- škim jndom in judinjam za ta njihov nasvet. Vendar pa hočemo Slovenci ostati äe v Gorici, ki Ie?;i ravno tako na slo- venski zemlji kakor Kanal in ker prebiva ta veö Slovencev ko v Tolmina ali kje drugod na Goriškem. — Resni Italijani pa naj sami preudarijo, kakäno je to po- četje vladajcče klike. Namesta, da bi po- magali mestu, ki gospodarsko propada od dne do dne, se pa branijo vsega, ker bi ntegnilo mestu pomagati le da raorejo kričati s frazo o „laäki Gorici". Obrtniki in trgovci od samega italijanstva ne bodo še siti. Naj izpregledajo, kako skrbi ,_za nje ta klika. Če izpregledajo to ne bo v njihovo škodo! Slovauski kiosk. — „Slov. Narod" je dne 1. junija t. 1. prinesel to-le bom- bastično notico : „Slovanski kiosk „Miramar" znane tvrdke A. Gabräcek iz Gorice je že lani zbnjal sploäno pozornoßt; najlepäi je od vseh in stoji ob glavni promenadi nasproti kopališču. Ta je dobiti vsega čeaar potrebajejo kopaliäki gostje za-se in otroke v Gradežu in spominke za dom in znance. Svoji k svojim 1 Kdor Slovencev gre v Gradež naj se oglasi tarn, saj bo bodil vedno mimo. — Ta se prodajajo tudi „Slov. Narod", „SoČa", „Edinost", „Narodni Listy", „Politika" itd. — Slovani smo tadi v tem pogleda doßtojno zastopani v tem morskem zdra- vilišča." Glavno trobilo naših naprednih li- beralčkov se je hado, hado zmotilo. Pre- spalo je cela dva niese ca. Namesto 1. junija 1907, bi moralo paö stati 1. aprila 1907. Prvega aprila si človek včasih privošči kakäno nedolžno šalo. Da pa ima ta list svoje vernike za take osličke — to pa je že prehad poper, Kiosk ima ta napis : Kiosk — Miramar — spodaj pa A. GabräCek. To je pač mejnarodno. Morda bo slovangtvo tega kio8ka v tem, ker je imetoikov priimek pisan s streäicami. Druzega znaka alovanstva — razen teh slovens kih listov — ne najdeä in če ga tudi iäceä z Diogenovo laterno pri belem dneva. Na prodaj je ta tndi „Grazer Tagblatt" — ta najbolj zagrizen nasprotnik in so- vražnik Slovencev — „die Zeit" — na prodaj so drnge nemäko tiskorine. Razglednice se ponujajo kot Postkarten. Gospodična pa, ki ta kraljoje in prodajato in ono, neznaniti en« besede po s 1 o v en sko. Amici, plaadite: prijatelji ploskajte slovanstva Kramarjevega Drejca! Pa, saj svet hoöe, da ga sleparijo — torej — naj ga. „Soča" se je zmotila. — Zadnja „Soča" je prinesla sledečo notico: „ 0 b a faroväkalista „Gorica" in „Primorski list" sta začela v zadnjem časa kar naj- nesramneje blatiti naprednjake. Duhov- niki, ki imajo preveč časa, piäejo „novice" za svoje liste, to se pravi: lažejo in obrekujejo naprednjake, [da je Skandal. Če pogledamo n. [pr. zadnji „Primorski list", vidimo, kako grdo se zaletav&jo v naprednjake v dopisib iz goriška okolice, iz Vipavske doline, iz kanalskega okraja, iz tolminskega, kobariäkega in cerkljan- skega okraja, s Krasa. Koliko osebnih napadov je ta, žaljenj, |lažij, obrekovanj. Tako nesramno časopisje treba zatreti. Rodoljabi, delajte proti faroväkim listom, kjer le morete. S tem delate za veliko korist Ijadstva. Ljudstvo naj dobi dobrega berila, ne pa samo udrihanje po osebah!" „Sočau se je zmotila. Skoro gotovo je kdo postal to notico za naä list, pa je po pomoti priäla v uredniätvo „Soče". Ker jim tu manjka gradiva, so jo naj- brže hitro pobasali v tiskarno. Se-le ko- rektor je opazil usodno pomoto, a bilo je prepozno. Hitro je stavec äe zadnji trenutek izpremenil „Sočo" v „Gorico", „Primorca" v „Primorski List", liberalce v dubovnike in älo je v stroj. Le tako si moremo razlagati to notico. Ce jo čitatelji izpremene tako kakor smo po- vedali, pa vidijo, da je morala res biti namenjena za naš list. Posebno odobra- vamo dva stavka: „Tako nesramno ča- 8opisje (mislimo liberalno) treba zatreti. Ljudstvo naj dobi dobrega berila, ne pa samo udrihanje po osebah". Sedaj pri- čakujemo, da se bo „Soča" poboljšala, Gabräcek bo sei pa pokoro delat, seveda za grehe drugih, ker on je nedolžen. Pomota. — V sobotni „Gorici" smo v notici „Uöiteljski T o v a r i š" poročali, da so bili voljeni v Komna ačitelji a la Arko in Kosovel. Glasi se pravilno: učitelj ala Ravbar in Kosovel, kar naj čitatelji vzamejo naznanje. — Kinetski shod bo v nedeljo dne 23. junija v Sebreljah, na katerem bodem predaval o živinoreji in zboljäanju hie- vov pot. uč. Zdolšek. — Skrbništvo „Zavoda za pos- peševanje male obrti" v Gorici je priredilo v prostorih trgovske in obrtne zbornice via Morelli, razstavo obrtnih izdelkov raznih strok, ki je odprta vsak dan brez vatopnine, razan zvečer in ob nedeljah. Razstava je sicer zanimiva in poačna za obrtnike. Obžalovati je da ima izključno laški značaj. — Razstava cerkvouih oblačil. — Vodatvo bratovščine, ki skrbi za izdelovanje cerkvenih oblačil, nam naznanjt», da bo razstava odprta od 23. do 29. junija v ulici Barzellini ät. 2. Vstop bo prost od 8. 2jutraj do 6. pop. — Morllec aretovau po treh le- tlh. — Dne 11. septembrn leta 1904 je na Opčinah nekdo z nožem zabodel ita- Iijan8kega delavca, 3i letnega Frana De- cina, vsled česar je 5 minut pozneje amrl. Preiskava, ki je bila uvedena o tem krvavern dogodkn, je iraela sicer ta vspeh, da se je izvedelo za morilčevo ime, ki je Jernej Bukalič, a morilca sa- mega se ni moglo dobiti v pest, ker je bil takoj po izvršenem zločina izginil. — Pred par dnevi je pa tržaškemu sodišču dospela brzojavka od sodišča v OJomuca, s katero se sodišče obvešča, da je neki Josip Bukalič tamošnji policiji ovadil svo- jega bratranca Jerneja Bakaliča, ki daje me8eca septombra 1. 1904. na Opčinah pri Trstu izvršil neki amor. Tržaako so- diäce je takoj brzojavilo v Olomuc, naj se Jerneja Bakaliči aretaje in odpošlje v Trst. — Organizacija poštarjev, poštuih oficijantüv iu aspirantov. — Pretekli teden sklican je osrednji odbor poštnih oiicijantov in aspirantov shod na Dunaj v proßtore hotela „Post". Pozivu so se odzvali 8koraj vsi deželni in krajni od- bori. Vsled tega je bilo obiskano zbo- rovanje po zastopnikih cele Avstrije prav močno. Ob enem so pristopila češka draätva, katera so iaaela do sedaj svoj osrednji odbor v Pragi. Dosegel se je lep, nepričakovan uspeh. Navzoči za- Btopniki osrednjega odbora poštarjev so bili pooblajučeni izjaviti, da so pripravljeni v slučaju sporazumljenja, se zdražiti v jeden osrednji odbor. Sklenilo se je po daljši razpravi, postopati skapno. Nova organizacija, v kateri bodo odslej zdra- ženi vsi poštarji, oftcijanti in aspiranti cele Avstrije, sprejela je jednoglasno načrt organizacije, sestavo zakona o uravnavi službenih razmer ter ee za slučaj strakovanj zastopniätva naäih sta- novskih zanimanj izrekla popolnoma skapna. V kratkem priredi osrednji odbor organizatorični shod v Ljabljani. Kakor razvidno iz načrta kateri Be iz taktičnih vzrokov sedaj še ne objavi, že- leti bi bilo, da se tega poziva udeleže vsa draätva in krajni odbori poätarjev, oiicijantov in aspirantov kranjske, ko- roške, sp. štajerske, goriške in isterske dežele po svojih zastopnikih. — Jubilejiie znamkc. Ob priliki 60-letnega vladanja cesarja Fran Joaipa se prihodnje leto izdajo posebno umet- niško izvržene znamke. Tozadevne na- črte izdela prof. K. Moser. 1 Btotinska znamka bo imela podobo cesarja Karola VI.. ona za 2 stot. podobo cesarice Ma- rije Terezije. cesar Jožef II. bo pa upo- dobljen na 3 stot. znamkah. Znamke po 5 in 10 stotink bodo imele podobo se- danjega avstrijskega cesarja. Zaamenite bodo te znamke, ker bodo uporabljene na njih poteze cesarjeve po najnovejih posnetkih. 20 stolinske znamke bodo imele podobo Leopolda II., 25 stot. ce- sarja Franca I. in 20 stot. cesarja Ferdi- nanda, 35 stot. znamka bo kazala cesarja ob njegovem nastopu vlade, 40 stot. v 60 letih, 50 stot. pa njegovo podobo ob 25-letnem vladarskem jubileju, 60 stot. znamke bodo kazale cesarja v slavnostni obleki reda zlatega runa, 72 stot. v mar- šalski unisormi na konja, one po kroni pa cesarja v Schönbranu, 2 in 4 kron- ske bodo imele podobo ananjega, oziroma notranjega dvornega trga. Konečno se izdajo posebne znamke za nabiralce po 10 kron. Te znamke bodo nosile cesar- jevo podobo en sice, lzdajale se bodo te znamke le eno leto. Drušfva. dr Vabilo k ustanovnemu obč- nemu zboru snujofe se „Hrauilnice in posojiliiice" za sodui okraj Bovec registrovane zadrage z neomejeno zavezo v Bovca, ki se bo vršil v nedeljo dne 7. julija 1907 ob 3. uri popoludae v Ekseljnovem salonu v Bovcu. K obilni udeležbi uljudno vabi pripravlj al ni odbor. Gospodarske vesfi. g Hotelska družba „Tri^lav " prosi vse interesente in denarne zavode, da se V8aj do 20. t. m. odločijo za pristop ter podpišejo izjavo. Treba bo skoro sklicati ustanovni občni zbor in otvoritev hotelskega podjetja v Bohinju jc tudi že pred durmi. Slavnostna otvoritev z bla- goslovljenjem hotela in vil se vrši 30. junija in otvoritev obrata dne 1. jalija t. I. Kdor želi pristopiti kot dražabnik naj naznani to po dopisnici deželni zvezi za tajski promet na Kranjskem v Ljab- ljani, ki vsakema rada dopošlje oklic, pristopno izjavo, načrt in tudi slike na- kupljenih objektov. Za vplačanje deleža so pri žvezi poštnohranilnične položnice na razpolago, ki se intere3entom na željo takoj vpoäljejo. Pripravljalni odbor apelira na častito občinstvo, da pristopa z deleži k hotelski družbi „Triglav" ter tako podpira narodao podjetje, pri ka- terem sodelajejo vse slovenske politiöne stranke. To podjetje ni samo velikega pomena v narodnem oziru ampak je tadi dobičkanosno, ker je ustanovljeno na jako solidni in ceni podlagi, pri ka- teri je vsak riziko izkljačen. Kn]iževnosl ¦ umelnosf. * Nove muzikaüje „Glasbeue Matice". — Letos je vže v drugič izdala „Glasbena Matica" v Liubljani nove mu- zikalije, in sicer XXXIV. zvezek zbo- rovskih partitur, obsegajoč „14 moäkih in mešanih zborov, uredil Matej Habad". Vsebina, ki je na44. straneh velike če- tvorke, obsega: St. 1. Stjevan St. Mo- kranjac: Kozar, mešan zbor; st. 2. dr. Gustav Ipavec: Naše gore, mešan zbor z baritonskim samospevom; St. 3. Enil Adamič: Deklica in ptič, meäan zbor ; ät. 4. Fran Serasm Vilhar: Na Ozlju- grada, moški zbor s sopranskim in ba- ritonskim samoBpevom; at. 5. Alojzij Sachs: Idila, moäki zbor; ät. 6. Karel Bendl: Svoji k svojim, moäki zbor s čveterospevom ; ät. 7. Vladimir Stahuljak : Zakaj me neceä? moäki zbor; št. 8. dr. Anton Schwab: Vinska, moški zbor; St. 9. dr. Anton Schwab: Uiahli cvet, moäki zbor; ät. 10. dr. Anton Schwab: Izgub- Ijeni cvet, moški zbor; ät. 11. dr. Gastav Ipavec: Brodar, moški zbor; št. 12. dr. Gustav Ipavec : Planiaec, moški zbor ; St. 13. Stanko Premrl: Slovenska zgodovina, moäki zbor s četverospevom; ät. 14. Ivan pi. Zajec: Dijaška, moäki zbor. — Gena 6 K, člane „Glasbene Maticeu 4 K. * „Sloveuska Matica" je imela 29. maja občni zbor, ki sta se ga ude- ležila tudi odposlanc» „Hrvatske Maticee" profesor Kla č in pisatelj dr. A. Radic. imetja ima „Matica4' nekaj nad 150.000 kron, poleg teg* äe dve ustanovi, zna- äajoc 84.000 kron. Pri dopolnilni volitvi so izvoljeni dosedanji odborniki; na- mesto svetnika Luna in ka-ito^a Schmida, ki sta se odpovedala, sta priäla v Matični zbor dr. A. Lončar in prof. Macher. * Nov protialkoholni list „Zlata Doba" je pričel izdajati žapnik g. Janez Kalan. Veö o novem listu äe izpregovo- rimo. * „Čas". Šesti zvezek „Časa" je je izšel. Vsebina tega zvezka je: Giosue Garducci, (Fr. Teraeglav). Ivan Grozni in Rim, (dr. Fr. Grivec). Katoliäki moderni- zem, (dr. A Ušeničnik). Oglejska bazilika, (Jos. Dostal). Nove knjige. Alois Lang: Jaconone da Todi, (dr. Fr. Grivec). — Fr. Stapar: O prvinah in spojinah. — J. Rarle: Ranarnici i ljekarnici iz Ira- njevaökog reda. — Liste k. „Loretska hiäic". — Z^eza monistov in prof. dr. Reinke. — „Bibel-Babel". — „Krakovski zakoni" v Rasiji. — Leo Taxil. — Sta- roslovenski fragmenti. — „Studium" in „Katoliäka Moderna". — Ples po žare- čem kamenju. — Judovska enciklopedija. — Kulturna zgodovina. — „ČasM izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 K, za dijake 3 K. Naročnino sprejerna : „ČaaM v Ljubljani, ali pa : „Leonova družba" v Ljabljani (po položnicah). Darovi. Za novo zastavo „Slovenske čitalnice" v Solkauu, katera se razvije 0 priliki ätiridesetletnice pri narodni slavnosti v Solkaua 7. jalija bo darovali do sedaj : Solkanski rodoljabi in rodo- ljabkinje, tačas razkropljeni po svetu: Milan Klemenčič, aradnik v Ajdovščini 10 K; Milan Pajk, profesor v Ljubljani 6 K; Ivan Marušič, uradnik v Kansanara 5 K; Rafaela Gomiäcek, nčiteljica v Lju- biaj 3 K; Ivan Jag, učitelj Novavas (Kranjsko) 4 K; Josip Doljak, inžinir t Oäjeku 10 K; Antonija Vižin, uöiteljica v St. Mihelu (Kranjako) 4 K; Jcsipina Srebrnič, učiteljica v Rihembergu 5 K; Andrej Lorencutti, štražmojster, Gradež 2 K; Josip Korsič, rudarski svetnik Idrija 15 K; Josip Poberaj, učitelj na Vratih nabral 4 K. Domači: LiČer Fran- čiška 2 K; Marija Vižin 1 K; Družina Leopold Trpin 1 K; Kristina Bitežnik 1 K; Stefan Bitežnik 1 K; Paula Bitežnik 2 K; Marija Brezigar 1 K; Srebrnič Ivan 1 K; Oblokar Ivan 2 K; Miheliö Marija 1 K; Ludovika Poberaj 1 K; Družina Anton Kancler 1 K; Dražina Fornazariö 10 K; Jožef Vuga 2 K; Katarina Markič 2 K; Jožeia Markiö 2 K; Katarina Ja- retič 2 K; Lucija Srebraič 3 K; |Alojzij Mozetič 1 K; Anton Zavrtanek 1 K; Josip Zavrtanik 1 K; Marija Poberaj 1 K; Marija Lorencuti 3 K; Orsolina Kralj 3 K; Janez Makuc, prof. 10 K; France Makuc 2 K; Jakob Pelegrini 2 K; Janer Meljavec 1 K; Katarina Verdikon 1 K; Alojzija vdova Golob 4 K; Golob Ka- tarina 2 K: Alojzija Gabrijelčič 2 K; Alojzija Komel 1 K; Lifear Marija 1 K; Terežina Konel 2 K; Marija Komel 1 K; Karolina Bočrin 2 K; Anton Boäkin 3 K; Družina Ravnik 5 K, Pavla, Mici, Ivanka, Zorka, Gabrijftla Mozetiö 10 K; Adele Mozetič 3 K; Marija Kompare 1 K; Ma- rija Srebrnič 1 K; Ivan Golob 20 h; Katarina Gomiäcek 40 h; Gabrijelčič 1 K; Srebrniö Andrej 1 K; Baäin Anton 1 K; lirecelj Anton 1 K; Zizmont Terezija 1 K; Albina Komel 1 K; Ana Doljak 1 K; Marija Abramič 1 K; Marija Černe 4 K; Anton Černe 2 K; Avgast Černe 2 K; Katarina Ilumar 2 K; Avgusta Hamar 1 K; Pavlina Jag 2 K; Milost Ivana 1 K; Marija Srebrniö 1 K; Filipina Poberaj 2 K; Ana Jug 1 ,K; Jožefa Keriklener 2 K; Emilja Jug 1 K; Avgasta Bitežnik 2 K; Štefanija Gomišček 1 K; Franciäka Zavr- tanik 1 K; Jožesa Jug 1 K; Ladvik Zavr- tanik 1 K; Pičulin Katarina 1 K; Pičulin Marija 1 K; Jožef Vižintin 1 K; France Piöalin 1 K; Katarina Bratkiö 1 K; dr. Alojzij Franko 20 K; Vida, Igor, Duäan, Bogdana, Jeüca Franko 10 K. Vsem dosedanjim darovalkam in darovalcem najprisrönejäa zahrala ! Nabiralni o d s fi k, SuOO krön izpku-auili na.šiin fiospodinjani. Tako vclika svuta sc \v prvikral sedaj izplaöala kot na^rada za jodilno recepte. l'rvi na^rudi vsaka po 1UUÜ krou so nisla še oddali. Mogoče pa jo, da se izplač.ijo omenjoni na^radi pri oddaji korikuroiicaüi na^rad od 5000 krou. Za- kluži so pac"' šo lahko 7000 kron in sicer za recopte vsakovrstnili jodi. Izkaz duUilkov sim» objavili v insoratu današnjega lisla. Krojaški mojster V Gorici, pod Kostanjevico št. 10, se loplo priporoča posebno častili duhovščini v mestu in na de/.eli za obila naročila. Poscbno se priporoča za izdelovanje talarjev. [ Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanom pekovski mojster iflKDE BRBTUŠ v Oorlci Šolska iiliea št. O. V zalogi ima in prodaja nioko prve vrste Majdičevega mlina. ' ,CentraIna posojilmea' registrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturmi št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 M mesecno odpločila u petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 no menice po G°|o> no vfcnjižbo po 5V() V Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. C RAZGLAS. Karol gi'of Lanlhieri, grajžčak v Vipavi, proda iz proste roke od svojih v kalasterskih občinah Lome in Javrnik ležečih gojzdov, v izmeri 268 ha 51 a 77 m2 in 490 ha 38 a 65 in', vpisanih pod vlož. šLev. 070 kranj- ske deželne deske in sicer: 1. del na Nemcu cenjen na...............lv 18.000. 2. Adamova kaža, Črtež in uhani vrh, cenjen na......lv 40.000. 3. del VrhNaderta, Budnov vrh, Smrekov vrh in Lipov vrh, cenjen na K 70.000. 4. Nad novim svetom in Travni grič cenjen.......K 70.000. 5. Nad travnim vrhom cenjen na............. lv 30.000. Kdor želi kaj kupiti naj se oglasi pri gojzdnem oskrbništvu v Hrušci dne 24, 26 ali 28 junija L 1. in si ogleda v prpdajo namenjene dele. Pogoji prodaje poizvejo se pri gozdnem oskrbništvu v Vipavi. Vipava, dne 10. junija 1907. Luschka mp. 6 modernih kravat ali zavratnic (ali tudi 3 kravate in 3 zavrat- nice) za 3 K. 6 kosov finega raziiega blaga za 4 K pošilja po poštnem povzetju Fr. Steiner Dunaj II|3 KralTtgasse 6-i|4 Zaniona je dovoljena. Telika" iznajba. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Samo 2 gld. 55 kr. velja ravnokar iznnjdcna nikel rem. žepna ura z znjimko System-Roskojjf Pat, ki tccc 36 ur, z miiuttnini kazalom, bliščeča, lepain natančiio :dočas3- letno garancijo. (Eleg. urna vcrižica in 5 nakitov se zastonj pridene). ¦ Ako vira no ugnja, se denar vrnc in je vsak ri/.ik izkijue'en. Pošilja se le proti povzetju, ali naprej pnslanemu denarju: M. J. Holzor'sWwe MiJi'ic HoIzit I'll re ii mid (Hilihviiriii-I'alirlks-N iede rlntre «ill «toss, Krnkiiii OckI. lMctclsK. J;i, St. S«)iUNtiaiii;iissf '21 >. Zalagatnlj c. kr. državnili iiiadnikov'. IIiiNtrovnni ceiiik ur. vcri/.lc. /lntili, Nrelirnih in ( liina Mclirnih i/ilt'lkov. Itiikor tudi iii/nili guiliil na slro.jcv Ki-ntis in I'ranko. Zastopniki se iščejo. Slične anoccnu so ponarojene. Št. 425 1907 OBJAVA. Varuštvo deželnega liipotecnega kreclitnega zavoda je sklcnilo ziiizati eskompt zastavnili pisem od 98°0 na 97^^o, in to uvazuje trnjajoco depresijo donarnih trgov. ki se izraža v visokem niorilu eskomptov in v nizkih kurzih vseh vrednotnie neizvzemsi rentne in hipotecne papirje. Ta nkrep, ki je bil že popred opravičoD, se je iz- kazal kot neodložljiv kakor hitro je prišlo varuštvo (io prepričanja, da se iitegne zavleci kriza na .denarnih trgili za precej časa. Ravnateljstvo deželnega hipofečnega kreditnega zavoda, Kerševani & Čuk GORICfl - Stolni trg 9 (jiiozza Duomo) - G0RIC9 priporočava svojo zalogo sivalnili strojev raznih sistemov za umelno vezenje (rekamiranje), katere pro- dajava Indi na mesečne obroke. — Xalo*>a k dvokoles. — Meliaiiičiia delavnica konec Raštela št. 4 sprejema vsako popravo ši- valnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. Naznanilo tekmovanja za nagrade. (ilnlß .Iiirija Cleres-tekmovanja za nagrade, jo ž<> skoro razdclila K 8000"—; dve nagradi po K 10001— pa se nisla mogli razdeliti, ker se rei-epli niso strinjali / dolocili razpisanili nagrad. Ti dve nagradi po K 1U0O'— ostaneti se nadalje razpisani. Übeneni naxnanjanio, da oslane tekmovalna nagrad a K 5OÜ0*— do 80. julija 1907 v veljavi; tekmovanja za to nagrado se je vdeležili z vecepli za različna — tadi močnata jedila; nagradi po K 1U0U — pa sla samo za niočnata jediki dolofieni. Nalančncjša poročila dajo trgovci. Nagradt» po K 100'— so dohili: Olivija llnmner, grajsk. slolnika soproga, Dunaj VII, Jlolsfallstrasse 1., Margaivta Paradeiser, Dunaj XVII., Hauplsr. 58., Marija Kamerslori'er, Dunaj XVII., Scliadinag. 8, Herrn. Kaufmann, Dunaj XIV., Roindorlg. 37, vr. 5, Roza Heinerl, akad. slik. sopr. Dunaj X'ls.. Aicli- hol/.g. 5, vr. 1;!., Felic WiUmann, Dunaj XUI/3, .lubililumsstift XII. stop., Uo/.a Stonier, Dunaj XIX;, Probusg. 1. Nagrado po K 50 so prijeli : Loli Kirscbnor, slot, sojiroga, Opatija, vila Liburnija. l^ina Coben, Dunaj II., Grosse Mohreng. 36. Albertine Jnane, Bartl, c. kr. post, svel. vdova, Dunaj XV11I., Vinzerg. 24. Ana Kafinger Maligliolen. Moric Rössler, Aussig, Dresduersir. 14. Elisa üirsch k. Most, Goetestr. 1008. Elisa Dan/.inger, Dunaj II., SchiHtraustr. 58. Zoiija llertl^Mähr.-Trübau, Landskrong. G3. Marija Wiirsdiiugor, Hotel „ Rahnhof", Stcinach. Ana .Mori, prokur. sopr. Wislerscliau. Olga Weiss, Polescliowitz, Moravsko. Angela Schröfl, c. kr. sol. inojstr. sopr. Hallstadt. Gor.-Avstr. Jilanka llegedič, nadporoC. sopr. Maribor. Dorog. 1. Josipina Seeber, c. kr. notar. vdova, Dunaj XVI., Oltakringstr. B9. Ida Landsbcrger, Dunaj IX., Lichtenstr. 36. Teresia Pefru, Kinmersdors u./D. Marija Linhart dr. vdova, Gradec, Merung. 46. Antonija Waller, trg. hei, Bodenstadt }>ri Weisskirch. Ida Kohlmeyer, Ginunden, Stelzhainmerstr. 5. Roza Heinerl, akadem. slik. sop., Dunaj XII. Marija l'et/.l, Poysdorf, Itrunug'. 279. Jožela llybsc, Kamenici n. L. Češko, Sezitnova ul. 201. Ana Rihl, prof. sop. Solnograd, Rupcrtg. 4. Marg. Gürtler, bivša kuharica, Dunaj 11. Ausstellungsstr. 21. Razun tcb so dobili nagrade po 20, 10 in 5 kron: \a Koroškcuii: .Marija Rcichenwallncr, Gor. Dravograd. Fani Klingenstein, Gelovec, Radetzky ul. 12. Ana Zeisel, lieljak, ul. Perau. 17. Tertv.ija Kri'im. sprevod. sopr. St. Vid na Koroškem. Roza Neustein, veleposest. sopr. Neustcinhol" p. Steinleld. Romana, ürossl, Lieljak, Hal.'ill. 17a. iMici Esrhouauer, kuharica, Celovec, Xovi trg 14. Paula Reiner, poštarica, Zlaa, Uuterberg. Ana Pek-er, šivilja, Luggau 59. p. Liliendorf. Marija Pirkor, c. kr. okr. gozd. oskrb. sopr. Gor. Dravograd. Rozalija Loidl, kotJar. mojst. sopr. Wörschach Julija Sabilzer, trg. sopr. Flatschacl» \). Feldkirch. Romana Grossl, Beljak, Ital. ul. 17. Viljemina Kokol, (lelovec, Sclmlhausg. 28. — Angela Romaiu-h, C.elovec, Ankershol'str. \';\. Matilda Eberl, Heft. p. Hiittenberg. Ana W'eidenstraler, Celovec, Margaretbenhof. Rosa Neustein, veleposest. sopr. Xeusteinhof p. Steiufeld. Kalar. Uppilsch, kuharica, Celovec, Kramerg. 3. Marija Raupl zdrav. sopr. Gor. Dravograd. Na, Kraujskcm: .Ivilija Tandler, knjigotrž. sopr. Rudolfovo. Ferd. .lancsch, zaseb. Ljubljana, cesta na ju/.uo žele/.nico 7. Imena z diplomatni in kiihinj. knjigami obdarovanih bodo pozneje prioböena. Za jurijo tekmovanja za nagrade: PREDSEDNIK: 1'roiVsor Adolf Hess, ravnatdj slrok. kuharske sole zadruge bolelirjev na Dunaju. OCEAMKVALCI: . F. Kedvessy, kuhiujski set" Jukey-kluha. Jeuil I. Povondra, osrednji predsednik /.druženih avstrij- ykib kuharjev. Fran«* Stadlcr, kuhiujski sef Njega Svetlosti kneza Mon- lenuovo. G.cun Lotte Richter, iuiilelj. kuhar. sole in pisateljica hnjige »Mein Kochbuch«. ! Fredse«lnik tvornic za Ceres-mast in predscduik publicijskega biro A. Jurij öcliichlove akeijske družbe.