jOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta J 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate)3'vsprejema upravniStvo in ekspedlclja^r ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je t SeineniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 22. V Ljubljani, v soboto 26. januvarija 1895. Letnik XXIII. Kamen spodtike. Pri šolski debati v koroškem deželnem zboru omenjali so se tudi sklepi I. slov. kat. shoda. Poslanec dr. Abuja je namreč trdil, da je g. E n-spieler stavil na omenjenem shodu predlog, naj se kat. shod izreče, da oporeka krivični vravnavi ljudskih šol na Koroškem, da pa je bil ta predlog na shodu odklonjen oziroma, da se je naznanilo gosp. Einspielerju, naj ga umakne. — Temu nasproti omenil je poslanec Einspieler v deželnem zberu, da se omenjeni predlog ni odklonil, marveč, da se je vsprejel z malo stilistično spremembo. „Narod" ki je v četrtek poročal o šolski debati v koroškem deželnem zboru, je porabil tudi to priliko, da je mahnil po katoliškem shodu seveda le — v zrak! Piše namreč: »Znani dr. Abuja je napadal duhovščino, dokazoval, da morajo koroški Slovenci nemški znati, ako hočejo živeti, trdil, da so slovenske zahteve le vspeh agitacije in končno izkoristil prvi slovenski katoliški shod in njegovo postopanje pri resoluciji o koroškem šolstvu. Abuja je seveda malo — pretiraval. Trdil je, da je katoliški shod odklonil, oziroma da je Einspieler umaknil svojo resolucijo, dočim se je, kakor je to konstatiral tudi Einspieler, resolucija le stilistično premenila, s tem pa jej vzela ost. Vsekako je za narodni značaj katoliškega shoda značilno, da se morejo nemški liberalci nanj sklicevati, kader gre zoper koroško Slovence". Iz tega razvidimo, da so sklepi I. slov. katol. shoda kamen spodtike našim nemškim kakor domačim nasprotnikom. — Proti nemškim liberalcem ne bomo branili sklepov I. slov. kat. shoda, ker njih napadi ne segajo v naš narod, pač pa moramo storiti glede svojih domačih nasprotnikov. 2e za I. slov. kat. shoda so „Narodovci" delali veliko šuma zaradi stilistične spremembe resolucije o ljudskem šolstvu, to pa samo zaradi tega, da so nasprotovali na shodu navzočima kuezoškofoma ljubljanskemu in iavantinskemu, ki sta se izrekla za stilistično premembo dotičnega predloga: Sedaj zopet »Narod" porabi to priliko, da brez povoda udriha po kat. shodu, češ da je značilno za narodni značaj katoliškega shoda, da se morejo nemški liberalci nanj sklicevati, kader gre zoper koroške Slovence. Najprej omenimo, da ni kat. shod s svojimi sklepi kriv, da ga je zlorabil pri tej priliki poslanec Abuja, pač pa tisti, ki so zavijali sklepe kat. shoda ter o njih neresnično poročali svetu. V prvi vrsti ta krivda zadene »Narod". Da bi liberalni Nemci na podlagi sklepa kat. shoda ne mogli zlorabljati shoda proti koroškim Slovencem, to spričuje resolucija glede ljudske šole, sklenjene na kat. shodu. O tej resoluciji lahko rečemo, da se še na nobenem slovenskem shodu ni tako odločno povdarjalo, kakšna mora biti ljudska šola, da bodo Slovenci ž njo zadovoljni, kakor uprav na I. slov. kat. shodu. — To trditev najkrepkeje podpremo, ako ponatisnemo sklep kat. shodu o ljudskem šolstvu. Ta se glasi: »Prvi slov. kat. shod zahteva, da najvišja šol. uprava postavi ljudsko šolo in učiteljske pripravnice na edino pravo pedagogično-didaktično podlago ina-ternega jezika, kakor to zahtevajo državno osnovni šolski zakoni, da je torej učni jezik na šolah Slovencem namenjenih slovenski. Zato katoliški shod tudi zahteva, da se umaknejo temu nasprotni učni načrti iz male šole, kakeršni se nahajajo posebno po slovenskem Koroškem, ter smatra vsako drugačno vredbo ljudskih šol kot nepostavno. Katoliški shod nadalje zahteva, naj vis. šolska oblastva v vseh deželah, kjer bivajo Slovenci, to je po Štajarskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem iz pedagogično-didaktičnih vzrokav skrbe tudi za slovenske maujšine tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo katoliške javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, če pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole, in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po materuem jeziku v skupine ali oddelke. Samo ob sebi se razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeh učnih jerkov. Sploh pa naj se šolski otroci v vsakem številu, če je le mogoče, v krščanskem nauku podučujejo v svojem maternem jeziku." Tako se glasi doslovno odstavek resolucije glede ljudske šole. Vprašamo: Na katerem sloveuskem shodu se je vprašanje glede ljudske šole za Slovence bolj temeljito, jasno in odločno povdarjalo, kakor na I. slov. kat. shodu. In vkljub temu vender ti neprestani neosnorani napadi od strani »Narodove" I Kedor ima torej le količkaj smisla za resnico in pravicoljubje, mora priznati, da se s tem dela na.hujša krivica I. slov. kat. shodu in aam, ki smo si zbrali njegove sklepe za svoj program. Ali je to narodno delo, nato nam pač ni potreba odgovarjati. I. slov. kat. shod naj ne bode Slovencem kamen spodtike, ob katerem bi si po nepotrebnem ubijali svoje najboljše moči, marveč bodi vogelni kamen, na kateri gradimo svojemu narodu srečnejšo prihodnjost! Občni zbor katol. polit, društva. (Govor predsednika kanonika Kluna.) Ker se ie sošlo zadostno število častitih članov katoliškega političnega društva, otvarjam sejo, prisrčno pozdravljam vse in si jemljem čast, slavni LISTEK Na reti in rešetu. ii. Gospod urednik! »Rapidno" je posrkal požrešni jug „meterski* sneg in tiko uslišal prošnjo našega pesnika: „B4ztaj se mi snežec, raztaj" . . . Celo Vašega vremskega dopisnika je ta nenadna izprememba navdušila toliko, da je želel svojemu »direktorju" podobo sneženega moža. Toda on si želi kakor še marsikdo drugi, »velci pdni" pa le poj6 svojo pesen, ne meneč se za to, ali je ljudstvo zadovoljno ali ne : »O radostno eestovani, Jake maji velci pani! Čtvero panu na voziku, Jeden spi » druhy drima, Tieti živi, ctvry d^mA, Vozka kleje na kozliku. O radostne eestovani, Jake maji veloi pani!" Toda naš kmet pravi: »zima pa gospoda nič ne prizanaša". Tako je. 2e smo se veselili solnčne toplote in kopne zemlje, kar se začno razpenjati pod nebesom vsi »čopasti" oblaki, kar jih ve našteti učenjak. Katerih je bilo več, ne vem: ali re- patih ali čvežnjatih ali mrežatih ali pernatih ali ovčjih. Kmalu na to se začno pretepati po vzduhu sneženi »plašarji" in — zima je spet pri nas. Prav Vam je, g. urednik I da Vas je spet enkrat »zašil" tisti mož z velikimi škarjami in še ve-čim šilom 1 Kaj pa kritikujete postopanje koroških nemško-liberalni učiteljev? Ali ne veste, kakšno immuniteto vživajo ti gospodje? Le prašajte može, ki imajo svoje stolce pri okrajnih šolskih svetih? Se poslancem ni vselej tako mila, kakor ste lahko opazili v aferi državuega poslanca Spinčica. Toda — ne smem dalje. Res da ima ribniška „rajta" tudi svoje privilegije, toda preredka je, lahko skozi pade kak klas in še take niso te privilegije, kakoršne je pripisaval drž. poslanec Sajhar proti ministru Ma-dejskemu tistim možem, ki orožje nosijo »in Frie denszeiten". Da pa se vender ne vrnem spet k vremenu, (kar pa o tem času ni zameriti!) in da me ne zadene preveč Preširnova puščica: »Kdor govoriti, kaj ne ve, Ta vreme hval' al' toži..." povem Vam, da kar mi piše notranjski prijatelj o »kurzu": .Nasledki zlate valute kažejo se že pri nas. Nedavno je napredno-n&rodni »rodoljub" kot narodno darilo dobil nakazano »zlato uro" za zasluge, ki si jih je pridobil kot napredni agitator. Seveda on pravi, da ne agituje, ker mu baje to njegov stan prepoveduje, toda na narodni »borzi* je to vender-le napredek. Tudi štiraki in dvajsetice so izginile iz prometa, ker gre tak drobiž prav dobro za »bombone in rožiče". Petdesetaki so še v prometu, ker borba za uje še ni končana. Predno pa se razpišejo nove volitve, tedaj bode notranjski Rot-šild že pritisnil na »kurz" in notranjski Plener bode zadovoljen z nikljem, katerega pripravljajo v Hefaj-stovi kovačnici in katerega bode on kot zagovornik seveda največ odnesel. Seveda izbirčen Plenarček ni in dasi rad pobaha v svojem glasilu na sodne razsodbe, da bi tako vplival na javno mnenje, vender pozabi povedati, kadar mu kak tak »manever" izpodleti. Gospod urednik! Današnji vek bi jaz nazival panamski vek. Res da se izdajam za učenca Spinoze, katerega še dunajski vseučeliščni rektor pohvali v deželnem zboru, dasi njegove čifutske hipoteze o ekstenziji in »kogitaciji" ne odobravam ; res da je Spinoza tudi neke vrste pan-teist, toda ta „pan" ima zameniti »grudo" z denarjem in tudi češki „pan" je nedolžen pri pan-amski aferi. V blaženi Francetovi državi že kmalu ne bodo mogli najti nobenega, ki bi bil še brez-panamski in za to ni čuda, da je zašel zadnje dni častni predsedniški stol v pariškem »Elizeji* nekdanji strojar. Ime sicer kaže, da je znal strojiti, a če zna tudi ljudi tako strojiti kakor njegov prednik Kazimir Perier delavce v svojih rudnikih, pokazala bode bodočnost. — Crispi j i, » i skupščini kot vladnega zastopnika predstavljati gospoda policijskega komisarja Vračkota. Gospod tajnik podal Vam bo natančneje poročilo o delovanju pol. društva v preteklem letu. Iz njega boste sprevideli, da je naše društvo, kakor prej tudi v preteklem letu neprestano zasledovalo politično gibanje in se v odborovih sejah, kakor tudi v svojih javnih shodih bavilo z najperečimi vprašanji. In če tudi ne moremo reči, da bi se bilo politično obnebje v zadnjem letu kaj bolj zjasnilo, moremo pa zagotovljati, da je imelo katoliško-politično društvo vedno pred očmi blagor našega milega naroda ter po vsej svoji moči delalo na to, da so se tudi zastopniki njegovi, ki se drže načel našega društva, v javnem življenju, v deželnem in državnem zboru zmerom potezali za blagor in napredek našega naroda v kulturnem in gospodarskem, v duševnem in gmotnem oziru. Da ne bodem predolg, hočem omenjati le važnejših rečij, da boste imeli priliko razsojevati, ali so prav ravnali slovenski zastopniki, ali ne, in si zlasti napraviti pravo sodbo o koaliciji in njenem vplivu na državno in deželno gospodarstvo. Pred letom dnij pri zadnjem občnem zboru razpravljal sem razloge, ii so vplivali na sostavo koalicije ter pripravili konservativno slovenske državne poslance, da so ostali v konservativnem klubu in se ž njim pridružili koaliciji. Rekel sem, da koalicija ni zjedinjene ali stopljenje, ampak le združenje raznih strank v rešitev važnih in za državno gospodarstvo potrebnih zadev. Zato smo stopivši v koalicijo s konservativnim klubom povdarjali, da se vsled tega ne odpovemo svojim verskim in narodnim zahtevam, ampak da se hočemo pri vsaki priliki za nje potezati, kakor prej. Ob enem pa smo svoj obstanek v tej družbi odvisen naredili od vspehov, ki jih dosežemo v koaliciji. Prav je toraj, da po preteku jednega leta vprašamo, kakošni so ti vspehi ? Da pa moremo odgovoriti na to vprašanje, treba je prej rešiti drugo vprašanje, ki je s tem v tesni zvezi, namreč vprašanje, zakaj volilci na Dunaj pošiljajo svoje poslance, ali zato, da se tam kujajo in prav hudo zabavljajo, ali da kolikor mogoče pridobe za svoje volilce, za svoj narod in deželo v kulturnem in gmotnem oziru ? Gospoda moja ! V opoziciji biti je kaj lahko in prijetno. Poslancu še ni treba na Dunaju biti, ampak prav lahko brez vse skrbi doma tiči, si sostavi kak strupen in zabavljiv govor, potem pride k seji na Dunaj, se znebi svojega govora in zopet lahko odide ter se povrne proti koncu nazaj, da spravi dijete ali dnino, katera je nekaka odškodnina za stroške, ki jih poslanec tam ima in katero zaslužijo le poslanci, ki res tam žive iu spolnujejo svojo dolžnost. Ali kakor grižava vest nekaterih ne sili, zavedati se dolžnosti, ki jo imajo do svojih volilcev in do svojega naroda, ravno tako jim tudi ne brani, po krivem spravljati dijet, ki jih nikakor ne zaslužijo. Ako torej volilce vprašamo, zakaj pošiljajo svoje — ta vam je drugačen „gad". Se „banka Romana" ga ne spravi iz ravnotežja. Se se bode lahko na-lezel nekaj „čmrljev" in koketoval kot „kanclar" blažene Italije, dokler spomladansko solnce ne izbriše njegovega imena in mu nove volitve ne pri-neso modre pole, pomočene v črnilnik rimske banke. Le študentje mu utegnejo napraviti še kako „mačico". — Povedal bi še tudi kaj o avstrijski „Panami" in celo o kranjskem „Panamku", toda zaleteti se ne maram, ker utegne priti človek v zadrego, v ka-keršno so prišli tisti častilci poljskega poslanca Čaj-kovskega, častitajoč mu kot novoizvoljenemu članu gospodske zbornice. Nekaj dnij pozneje so namreč časniki preklicevali, češ, da ta izvoljenec Čajkovski ni identičen s poslancem Cajkovskim. Zato so resnične besede Sajharjeve: „Die Bauern lassen sich freilieh nicht mehr foppen, also foppt man die liberalen Dorf- und Marktgrčissen, welche noch Juden-Zeitungs-gliiubige sind". Sedaj, gosp. urednik ! ko ni več tistih domaČih časov, ko je smel kranjski poslanec še suhe hruške jesti v deželnem zboru, sedaj, ko preganjamo na vse pretege zajce — po papirju, sedaj ko židovska „Neue Freie Presse" brani avtoriteto papeževo iu škofov proti krščanskim socijalistom, sedaj ko „Slo-venski Narod" udriha s papežem proti škofom, češ da se vera ne sme „zlorabiti" v politične namene, sedaj, gospod urednik, ne bodete zamerili, aka Vas poslance na Dunaj, naj bodo brez pomisleka odgovarjali, da naj njihovi zastopniki tam za nje kolikor mogoče dosti pridobe v kulturnem iu gmotnem oziru. Čedalj e huje tožbe prihajajo, da blagostanje gine, da kmet in mali obrtnik ne moreta reč zmagovati davčnih bremen, d& jim je treba vsestranskega polajšanja, ako se hočete rešiti pogiBa. Velika je toraj naloga, katero volilci nakladajo svojim poslancev, ki ji pa nikakor ne morejo zadostovati, ako se umaknejo resnemu delu ter se brez potrebe stavijo v opozicijo, v kateri nimajo prilike doseči kaj za svoje volilce. Pri vseh javnih zastopih, zlasti pa v državnem in deželnem zboru se glavno delo vrši v odsekih: kdor toraj ni v odsekih, ne more čisto nič doseči, naj bo še tako bistroumen in izvrsten govornik, ker se le redko kdaj zgodi, da se kak odsekov nasvet v kaki važni in bistveni reči v javni seji spremeni. Da je pa poslancu mogoče priti v odseke in tam na korist volilcev povzdigniti svoj glas, mora biti v kaki večji parlamentarni zvezi ali v klubu, ker je na Dunaju, kakor pri nas in po vseh deželah, kjer veljajo konštitucijonalna načela, v navadi, da se klubi med seboj dogovore, koliko članov vsak izmed njih pošlje v ta ali oni odsek. Edor toraj ni v nobenem klubu, tudi ne pride v nobeden odselc, zato se celo na tako imenovano krščansko-socijalno stranko, ki je obilnejša po številu, kakor naši ločeni slovenski tovariši, pri sestavi odsekov ne ozirajo in so nekateri izmed njih, kakor Lueger, Pattai itd. zgolj le po milosti konservativnega kluba prišli v nekatere odseke, za katere jim je on prepustil nekaj sebi odločenih mest. Ce so naši ločeni tovariši še v nekaterih odsekih, prihaja to od tod, da so bili izvoljeni že prej, ko so izstopili. Običajno pa je, da se značajen poslanec, ki je po svojem klubu dobil kako odborništvo, pa pozneje stopi iz kluba, dotičnemu poslu odpove in ga obdrži le tedaj, ako mu ga klub še dalje prepušča; nikakor pa nima upanja izvoljenemu biti v kak nov odsek, naj bo ta še tako važen za njegove volilce. Slovenski poslanci smo se pridružili konservativnemu klubu, ker so nemški konservativci že od nekdaj naši najzvestejši in najzanesljivejši zavezniki, ki nas ne podpirajo samo v naših verskih in gmotnih, ampak tudi v naših narodnih zadevah. S pomočjo konservativnega kluba je bilo našim slovenskim državnim poslancem mogoče, priti v najvažnejše odseke in tam v prid svojih volilcev in naroda slovenskega povzdigniti svoj glas. To smo vestno tudi spolnovali in dosegli jako lepih vspehov, ne da bi se hoteli s tem posebej ponašati. Nekaterih rečij pa moram vendar omenjati. (Dalje slždi.) Kranjski deželni zbor. (VII. seja dne 25. jan. 1895.) (Dalje.) Povikšanje nagrad in podpor za 1663 gld. prihaja od tod, da se povikšujejo: 1. Nagrade veroučite-ljem za 220 gld., ker ste se novi nagradi dovolili mučim s še daljšo perijodo, kakeršno ste doslej prečitali. Sv. oče so namreč tako-le govorili litiš-kemu škofu Douterloup-u „Pred vsem so Tvoji duhovniki, katere moraš opominati, da gredo mej ljudstvo. Ne smejo ostati zaprti v svojih cerkvah in korih. Napolniti jih moraš z res apostolskim duhom, s takim duhom, kakeršen je navduševal sv. Frančiška Ksaverija, ki je hitel sem in tja, da bi po-vsodi in vsem oznanoval krščanski nauk. Ali nočeš, da gredo delavci v socijalizem in revolucijo?" To je beseda „socijalnega papeža!" Pouk in delo 1 Tudi socijalni demokrati se bodo dali malo pogovoriti, uvidevši, da se ne more z glavo skozi zid. Saj ne bodo tako hudi, kakor se delajo ! To smo videli pri francoskih in nemških socijalistih, to smo videli nedavno pri ljubljanskih socijalistih, ki so na shodu »Slovenskega društva" glasovali za predlog dr. Tavčarja, kateri pač ni tako radikalen za občno volilno pravico. Torej panem et circenses! Kruha hočemo — če ga tudi najdemo v — krščanstvu 1 Zato pa sklenem s koroško pesenco, katera po svoje označi, kako trka socijalno vprašanje na vrata: MiGerle, Mojeerle, Kaj pa kohen? Micerle pa odgorarja: Es ist kein Salz ne t, Loneo je pa krohen. Spinoza. za novi žtirirazredniei v Polju in Dobrepolju za vsako po 80 gld., ter so se pomnožile nagrade na četverorazrednicah v Loki, Kočevju in Starem Trgu po 20 gld. za vsako. 2. Odškodnine za vožnjo veroučiteljem za 83 gld., ker na novo priraščate odškodnina za šolo v Kostelju 97 gld., na Smuki pa 58 gld., torej skupaj 155 gld. Na drugi strani pa odpade voznina za šolo v Rib-nem v znesku 72 gld., ki gori omenjeno povikšanje 155 gld. zmanjšujejo na 83 gld. 3. Pri šolah za silo se pomnožuje redna potrebščina za 1010 gld., ker so se na novo vredile take šole: v Novi Oselici z letno nagrado 250 gld., v Leskovcu z letno nagrado 250 gld., v Kokri z letno nagrado 250 gld., v Skaručini z letno nagrado 120 gld., na Vrhu z letno nagrado 140 gld. Na drugi strani pa se vsled tega zmanjšuje iz-vanredna potrebščina za druge take šole za 900 gld. 4. Pri ekskurrendo-šolah pomnožuje se potrebščina v primeri s preteklim letom za 340 gld., ker se potrebuje za novi taki šoli v Dolenjih Lazih pri Logu 140 gld., v Davčah 200 gld., torej skupaj 340 gld. 5. Potrebščina za namestovanje veroučiteljev po posvetnih učiteljih je večja za 20 gld. Več se namreč zahteva za Verdreng 20 gld , za Stalcerje 10 gld., za Pasterico 10 gld., za Orehek 5 gld. in za šolo v Podstenjih 5 gld., skupaj 50 gld., nasprotno pa odpade dotična potrebščina v šoli na Smuki v znesku 30 gld. 6. Za druga nadomestovanja in pomnožene opravke potrebuje se več 1840 gld., ker je treba skrbeti za štiri pomožne učitelje & 360 gld., ki bodo nadomestovali okrajne šolske nadzornike, kar za vse štiri znaša 1440 gld. Ker po novejši vredbi dotični ravnatelji četverorazrednih šol za čas svojega nadzorstva dob6 dopust, moral jih bode nadomestovati kateri drugih učiteljev tudi gled6 vodstva dotiČnih šol, ter je treba vsled tega v proračunu preskrbeti njih vsacemu tudi opravilno doklado letnih 100 gld., kar s prej omenjenimi 1440 gld. znaša gori omenjenih 1840 gld. na leto. Vsa pomnožitev tukaj naštetih točk znaša skupaj 3513 gld. Nasprotno pa se manj zahteva 1850 gld., in sicer odpade za 1 pomožnega učitelja v Ljubljani 400 gld., za 1 frančiškana v Novem Mestu 50 gld., pri izvanrednih šolah za silo 900 gld., za nadomestovanja učiteljev o priliki učiteljskega kurza za ri-sarstvo, katerega letos ne bo, 500 gld., skupaj 1850 gld. Pri pretresanju troškov za nadomestovanje okr. šolskih nadzornikov opozarjalo se je, da je šolsko nadzorstvo državna reč in da bi morala zaradi tega prav za prav država prevzeti vse dotične troške. Ali po dosedanjem zakonu to ne gre, ker naš deželni zakon naravnost določuje, da se morajo troški za nadomestovanje učiteljev in nadučiteljev, ki postanejo okrajni šolski nadzorniki, plačevati iz normalno-šol-skega zaklada. Deželnemu zastopu pridržuje se le pravica, da se smejo ljudski učitelji in nadučitelji za okrajne šolske nadzornike imenovati le s privolitvijo deželnega odbora. Prememba v tem oziru bi bila le mogoča, ako se nastavijo stalni okr. šolski nadzorniki kot c. kr. uradniki, katere bi plačevala država, kakor se je zgodilo leta 1892 v Galiciji. Deželi bi se na ta način prihranilo kakih 6000 gld. na leto. Ali v ta namen je treba posebnega državnega zakona, kakoršen je bil sklenjen za Galicijo ; zato finančni odsek priporoča resolucijo št. 1. Ako pokritje primerjamo s čedalje bolj naraščajočo potrebščino, ne moremo reči, da bi se v jed-naki meri naraščalo tudi ono. Obligacijske obresti in različni dohodki ostajajo, kakor so bili, doneski pa se celo znižujejo za 6020 gld., in sicer pri šoli v Ostrožnem Brdu zaradi manjšega števila učencev za 20 gld., pri zapuščinah pa za 6000 gld., ker se ne more kakor lani računati z bogatejšimi zapuščinami ter se je moral v proračun postaviti povprečni znesek 14.000 gld. (Dalje slždi.) Politični pregled. V Ljubljani, 26. januvarja. Pomanjkanje čeških in poljskih učiteljev v Šleniji. Te dni je v šleškem deželnem zboru bil razgovor o tem, da vedno bolj primanjkuje čeških in poljskih učiteljev v Sleziii. Slovanski poslanci so zahtevali, da se naj osnnje češko učiteljišče v Sleziji, da se bode nedostatku odpomoglo. Nemci so seveda temu nasprotovali. Deželni zbor je pooblastil naposled deželni odbor, da sme češkim in poljskim mladeničem iz Slezije dajati štipendije, ako so na kakem šlešlcem učiteljišču. To pa najbrž ne bode dosti pomagalo, ker se na učiteljiščih slo-vanščina toliko ne goji, da bi mogli potem poučevati v njej. Za slovansko učiteljišče pa večina seveda ni, ker po njenem mnenju morajo vse Šole služiti germanizaciji. Sicer je pa šleškim Nemcem po godu, da manjka slovanskih učiteljev, imajo vsaj kak povod proti slovanskim šolam. S*apary in vlada. Vlada Ogerska Čuti, da 8 sedanjo večino ne bode moč vladati in bi zatorej rada grofa Szaparyja in njegove pristaše izvabila zopet v liberalni klub. Vladni listi pišejo, da ui nobenega povoda, da izstopivši liberalci zopet ne bi sto* pili v vladni klub, ker cerkveno-politična vprašanja se že bližajo svoji rešitvi, v drugih zlasti državno-pravnih vprašanjih se pa tako popolnoma vjemajo z liberalno stranko. Odgovor ua te vabljive klice je pa te dni dal v zbornici poslancev jeden najbolj nadarjenih ogerskih politikov grof Battyany. Rekel je, da ministerskega predsednika ne more razumeti, da na jedni strani govori, da bode pri izvajanju cerkveno političnih zakonov vlada gledala , da ne žali čuvstva nobene vere, na drugi strani pa hoče vpeljati zakonito priznanje brezverstva. Tako se duhovi ne bodo pomirili. Ako hoče vlada roir, naj skrbi, da se primerno premene že rešeni cerkveno-politični zakoni, da ne bodo nasprotovali cerkvi. Dokler se pa to ne zgodi, bodo pa on in njegovi somišljeniki veduo nasprotovali vladi. Proticerkvena politika na Ogerskem. Po novejših poročilih se le koncem meseca febru-varija prideta v ogerski gospodski zbornici nerešeni eerkvenopolitični predlogi na dnevni red. Vladni listi trdijo, da je večina zanje zagotovljena. Drugi časopisi, celo nekateri liberalui, pa dvomijo o tem. Govori se pa, da bode nova vlada razpustila zbornico poslancev, ako s tema predlogoma ne podere v parlamentu. Nadeja se, da zmaga pri volitvah in da se po volitvah gospodska zbornica ne bode tako ustavljala, ker bode videla, da ima vlada narod za seboj. Vlada pa pri tem dela račun brez kr-čmarja. Katoličani pri volitvah ne bodo držali križem rok. Odtrgali bodo vladni stranki marsikak mandat in le pri nekoliko odločnem delovanju jo lahko pripravijo ob večino v zbornici poslancev, kt-r že sedaj vladna večina ni velika. V tem slučaju bi pa morala odstopiti vlada in konec bi bil liberalne slave. Banffy bi morda kmalu rad imel nove volitve zaradi tega, da se katoliško gibanje poprej še povsod ne razširi. Ogerski učni minister. Prejšnji ogerski učni minister je, da si je bil liberalec, vender v šolskem oziru se nekoliko oziral na pravice cerkve. Jedenkrat je celo zagovarjal tiste srednje šole, katere je ustanovila in je vzdržuje cerkev. O novem učnem ministru Wlassitsu pa baje ni pričakovati, da bi se dosti oziral na cerkev. Kakor časopisi pišejo, se da iz raznih njegovih dosedanjih izjav posneti, da je bogotaj. Zaradi tega je pa pričakovati da bode s posebnim navdušenjem zagovarjal, da se zakonito prizna brezverstvo na Ogerskem. Da tak mož ni prav sposoben za ministra bogočastja in nauka, si pač vsakdo lahko misli. Nadejati se je pa, da se katoliška stranka v gospodski zbornici odločno upre novemu učnemu ministru, ako bode skušal svoje nazore prenašati v prakso. Pa tudi v zbornici poslancev jih je mnogo, ki spoznavajo, da bogotaj ni za učnega ministra in spoznajo, da brez-verstvo more imeti le slabe posledice. Zmešnjava na; Grškem. Trikupis gre in za njim sedaj pride Delyannis , kakor je že na Grškem navada. Trikupis je odstopil, ker je kraljevič prišel bil k ljudskemu taboru v nedeljo. Kraljevič je pa na taboru samo ljudij potolažil, da so šli domu. Bilo se je bati pretepa mej vladnimi privrženci in nasprotniki. To je pa le pretveza, katero je porabil Trikupis. V resnici so pa povod krize slabe finančne razmere. Pomagati se ni več mogel. Trgovina je popolnoma propala vsled zmedenih denarnih razmer, davkov ni več mogoče povišati, državnim upnikom pa ne plačati obresti. Kam je pač prešel denar, ki ga je Grško vzelo toliko v iuozemstvu na posodo? Govori se, o velicih goljufijah, posebno lariška železnica je bila nekaka panamina. Poleg tega je Grška domišljajoč se, da je poklicana za naslednico Turčije, preveč porabila za vojaške namene, zlasti za mornarico. Posebno je tudi kralj bil zelo za mornarico vnet. Zaradi tega je pa prebivalstvo tudi nev oljno na kralja in se je že govorilo, da bode kralj se odpovedal prestolu. Sbcl|ahkt stvari. Pravice in častnost dela. Spisal kardinal Manning. — h anglešiine poslovenil J. O. (Dalje.) 8. Telesno delo je častno. Preidimo sedaj k telesnemu delu, kakor je za sedaj imenujemo. Dejal bi, da je telesno delo v nekem smislu izvor vsega, dasi je jasno, da je moral biti duh prej. Prvi Človek, ki je ukrivil trnek, da bi vjel ribo, prvi človek, ki je spletel zanjko, da bi vjel ptiča ali zver, mislil je prej, nego je roka izvršila, kar je veleval um. To se razume samo po sebi. Dandanašnji bi morebiti nekateri radi zaničevali samo moč, ki ne kaže duha, zato ker je naše delo postalo na pol, da, do cela umno, in ker postaja naše delovanje vednostno. Vendar ima Čisto telesno delo pravo veljavo, tudi je častno. Življenje človeka, ki rabi svoje telesne moči in to pošteno, v svoj prid in v prid svojemu bližnjemu, tako življenje je sveto in častno, ker tak človek živi po svojem stanu, ki mu je odmerjen na svetu. Odločeno nam je to mesto, na katerem stojimo, in časten je stan vsakega, ki izpolnuje mesto, na katerem stoji. Delo je vedno bolj ali manj pogoj, da kako stvar sploh dobimo. Narava, to je pač res, daje nam marsikaj, dejal bi, ponujajoč. Drevje rodi sadje nad nami, gotovo zato, da bi je jedli; in vendar je moramo obirati. Zlato je v zemlji, premog v premogovniku, moramo ga izkopati; to je že težje. V zrnju je kruh, ki ga jemo, in predno se moremo hraniti z zrnjem, treba je nekaj dela, da je pridelamo in izdelamo. Tako v malih stvareh; in vidimo, da napravljajo stvari vedno več dela, čim dalje jih zasledujemo. Do sedaj niso Se določene meje, do katerih sega rodovitnost zemlje. Pravijo, da je dajala angleška zemlja za kralja Janeza približno četrtino teda sadu, ki ga daje danes zemlja po celej Angliji sploh, in približno petino sadu, ki ga rodi svet okrog Londona. Kaj je provzročilo to razliko? Delo, umnost, kapital, veda in napredek v poljedelstvu. To primerjanje kaže, da smo vedno napredovali glede sadonosnosti svojega sveta in da še nismo prišli do njene meje. Le oni dan sem videl poročilo, ki se mi je zdelo koj tako neverjetno, da sem si je kupil, natančno pregledal in tako uvidel, da je resnično. Do tedaj sem mislil, da mora biti kaka napaka v njem. Odbor zbornice lordov je izdal lani to poročilo o izsuševanju in izboljševanju zemlje; poročilo se opira na izpo-vedbe dveh zelo odličnih ekonomov. Prvi pravi, da je od 20,000.000 akrov*) angleške zemlje le 3,000.000 akrov popolno izsušenih; in drugi pravi, da je do sedaj še le petino angleškega sveta prav obdelanega. Torej je delo pač še le v z6ri svojega delovanja ; in če se je Anglija razvila po delu — kot sem dejal začetkoma — tako neizmerno, ne mislim si ne trenutek, da smo prišli do meje, ki bi zagrajala pot razvijajočemu se delu. Star sem toliko, da pomnim kedaj so nas angleški narodni ekonomi presenetili trdeč, da na Angleškem ni v tleh več premoga kot za 800 let. Prav tedaj si mi je zdelo, da se slava v naši mogočnosti uprav širi. Vendar je jasno, da nikakor še nismo določili meja angleškim premogovnikom. Ne vem, da bi mogel to kdo le približno presoditi. Toda delo ni le podlaga naši državi, podlaga Je tudi našemu razvoju — delo je merodajno duševnemu in telesnemu razvoju. 4. Delo in omika. Kakor delo obdeluje zemljo, prav tako je v delu omika in slika človeška. Ne vem, kolikerim izmed mojih poslušalcev je znana Pritchard-ova knjiga o »človeku«, ki je izšla pred nekaj leti. V prvem poglavju se nahaja nasprotje, ki se mi je vedno zdelo i resnično i nenavadno in ki dokazuje mojo trditev. Pravi: »Kdo bi si mislil, da sta istega rodu divjak bivajoč v podzemeljski dupljini loveč si pajke za živež, pa olikani in omikani Anglež, ki ga vidimo na londonskih cestah?« Pokazal sem, da se vidi isti napredek, če primerjamo angleško zemljo za kralja Janeza in angleško zemljo za kraljice Viktorije. In kaj je vzrok temu? Recite vzgoja ali omika, kakor marate; na vse zadnje je le delo, ki se je vršilo na nas — iz olikavanje samega sebe, podučevanje samega sebe — to, zaradi česar so se ustanovila vsa rokodelska društva. •) Aker je pičlo pol hektarja. (Prev.) (Dalje alčdi.) Slovstvo. Platon Kulakovskij: lllirizm. Izsljedo-vanle po istorii horvatskoj literatury perioda voz-roždenija. Varšava. Tipografija varšavskago učebnago okruga. Korolevskaja nI. št. 13. 1894. — I—Vit. 4ll. 93. Učeni slavist varšavskega vseučilišča, Kulakovskij, ki se je vlansko leto krog velike noči zadnjič mudil v naših krajih, je v imenovani knjigi izdal sad svojega mnogoletnega truda. Tvarina, ki jo obravnava ruski učenjak, je samo po sebi mila jugoslovenskemu srcu, saj krije v sebi mladeniško žarne in solčno-jasne slike iz plemenite dobe književnega preporoda na slovenskem jugu. Beseda ilirizem sama nam budi najprijetuejših spominov. Tam doli v zagrebškem mestu sredi kajkavskega narečja, so vstali možje, ki so v blagonosni požrtvovalnosti žrtvovali svoje narečje skupnosti v blagor. Slovanska uzajemnost jim ni bila gola beseda. . . . Hrvatski jezik je bil začetkom uašega stoletja maione v javnosti pozabljen. Mažarji so uiu gospodovali, saj so hoteli I. 1811. med Hrvati uvesti celo svoj jezik kot uradni jezik. Malo veselih pojavov imamo iz te dobe. Pri nas je bilo veselejše življenje, poluo načrtov iu vsled lega tudi zanimivih, živahnih bojev. Ideje, ki so rodile abecedno vojsko, niso toliko slovstvenega, kakor političnega državnopravnega pomena. Pri možeh, ki so v nji nastopali, moramo občudovati globoko temeljitost in h krati široko duševno obzorje. Seveda to ni vzrastlo samo po sebi; pripravljalo se je pri Cehih, mej t. zv. Slovaki; pri nas mu je samo-tvorno silo odprl gaz najznamenitejši slovenski mož našega veka — Valentin Vodnik. Najboljši možje so se združili in v č i 1 i v z a j e m n o s t i so pokazali narodu nova pota. Od nas so se učili Ilirci; in ko je pri nas iz raznih vzrokov okrog 1. 1830. jela dremati slovenska zavest, so jo zopet budili vrli mladeniči, ki so šolajoč se na hrvatskih tleh vsprejeli klico ilirskega navdušenja v gorka srca. Slovenci smo se sicer razvijali sami zase, toda bratskega naroda življenje in delovanje je vedno vplivalo tudi na nas in hvala Bogu, varovalo nas je z ob-širnostjo svojih vodilnih idej, malenkostne ozko-srčnosti. »Slovstveni preporod hrvatski ima namreč to značivno lastnost, ki ga razlikuje od podobnih dob preporoda drugih slovenskih narodnostij, da je kazal željo zjediniti različna, dasi tudi bližnja slovenska plemena, med tem ko ima preporod drugih Slovenov navadno lastnost ustanoviti posebej porajajočo se narodnost". Čim dalje se razvija evropsko življenje, tem vidneje se kaže naloga Slovenov in da se ta more pojmovati, je neobhodno potrebno temeljito prouča-vanje slovenske prošlosti v vseh ozirih". (Predg.VII.) In v tem oziru je ilirizem največjega pomena. »Ilirizem spada v število plodotvornih slovstvenih in političnih teorij, ki so ta ali drugi čas gospodovale v življenju Slovenov. To je bila v življenju Hrvatov prekrasna doba, ko so se razširjale obširne slovanske naloge. — — Sledi Ilirizma se kažejo tudi sedaj mej južnozapadnimi Sloveni na jedni strani v tem, da se v mnogih ozirih vedno tesneie združujejo Slovenci in Hrvatje, na drugi, da Hrvatje splošno teže popolnoma se zjediniti s Srbi. Ali dosežejo južno- zapadni Sloveni to zjedinjenje---to je vpra- šauje bodočnosti, vendar ni dvojbe, da je ilirska teorija z vsemi svojimi daljnimi izvajanji probudila in osnovala take težnje, vzbudila v tedanjih možeh silo za delo in pripravila južne Slovene k taki nalogi." (Str. 410. 411.) — Kako se je vse to vršilo, nam z resno treznostjo in učeno temeljitostjo popisuje naša knjiga. Vidi se pa iz nje, da jo je |>oleg bogatega uma narekavalo tudi za slovenstvo vneto srce. Tako dosedaj še ni nobeden opisal ilirske dobe. Ruski profesor je sam proučil vse vire, pregledal vse arhive, ki so mu mogli kaj pomagati, nakopičil je dodatku celo bibliografijo v tem oziru, z jedno besedo : Kulakovskijeva knjiga ostane tudi nam južnim Slovenom najboljši vir za našo lastno slovstveno zgodovino, v kolikor jc v zvezi z ilirskim gibanjem. Samo nekaj kali jasnost in treznost te znamenite knjige. Pisatelj je imel samo po sebi večkrat priliko omenjati katoličanstva in katoliških duhovnikov, katerih mnogi so stali v prvi vrsti ilirskih prvobori-teljev. Tu sodi kot pravoslaven Rus. Njegovo pojmovanje Jožrfinizma (str. 3 nasl.) kaže, da ne pozna katoliškega cerkvenega prava in tudi njegova misel, da je pod vplivom ilirskega gibanja vzbudila se v katoliškem duhovstvu težnja po preosnovi katoliške cerkve pri Slovenih in po njeni »slavjanizaciji", se nam se zdi opravičena. Sicer pa v vseh drugih obzirih hvalimo knjigo in jo priporočamo. Kedor jo bo proučil, si bo temeljito obogatil poznavanje prošlosti svojega lastnega naroda pa tudi ogrel si srce z živimi vzori naših slavnih, a žal preveč pozabljenih prednikov. O priliki podamo posamezne odstavke iz te knjige svojim bravcem. Vzgoja. I? r o š 11 j a. Videč veliko bedo, večkrat tudi dušno zanemarjenost mnogih učiteljskih pripravnikov, sklenil je odbor prijateljev učeče se mladine napraviti neko zavetišče onim dijakom, kateri so se odločili za učiteljski stan. Podobno naj bi bilo našemu Aloj-zijevišču; dijaki naj bi imeli stanovanje in priprosto hrano pa zanesljivo nadzorstvo zastonj ali za zmerno plačo. Vemo sicer, da naši domoljubi s svojo radodar-nostjo podpirajo že mnogo dobrodelnih naprav, vendar smo storili še ta korak, ker se nam ne zdi le zelo koristen in dobrodelen, marveč potreben. Blagovolite uvaževati razloge: 1. Učiteljska služba sicer še ni posebno sijajna, vendar pridni sinovi ubozih starišev pridejo tuka primeroma naprej do poštenega stalnega kruha. Tudi za starost je kolikor toliko poskrbljeno. Miloščina torej tukaj pomaga hitro, častno in dovolj izdatno. 2. Silno vpliven je učiteljski stan, bodi si na dobro ali slabo stran. Blagor občini, katera ima izvrstne učitelje; kako lepo se razvija in raste ljuba mladina tistega kraja, pa tudi odrasli imajo mnogo koristi. Gorje pa takemu kraju, ki dobi slabega, za-nikarnega ali celo pohujšljivega učitelja: v kratkih letih nastane škoda tako velika, da se da pozneje težko popraviti, večkrat celo nikakor ne. Ce že vzgojo sploh prištevamo najimenitnejšim in najkoristnejšim opravilom olikanega človeštva, kaj naj rečemo še o vzgoji vzgojiteljev — ljudskih učiteljev! Kako dobro delo torej stori vsak, kdorkoli kaj pripomore, da bi se le dobri mladeniči odločili za ta prevažni stan in da bi lepo pripravljeni zavzemali tako odločilno mesto. Miloščina je tukaj res tako dobro naložena, da ne vemo, kje bi mogla biti boljše. 3. Nevarnosti so sicer velike za vse dijake, a posebej še za pripravnike. Nekaj že zato, ker si ne moreio iskati primernejših dragih stanovanj, nekaj pa tudi zato, ker zapeljivost cel6 misli na to, češ, v kratkem dobijo službo — svoj kruh. Torej tu treba posebno skrbnega nadzorovanja; to je pa po raznih večkrat zelo slabih stanovanjih nemogoče, — v to je poseben zavod prepotreben. Ker pa tak zavod stane velike svote, naj bi se priznana radodar-nost naših rodoljubov posebej obračala le sem. 4. Upamo si tudi trditi, da sad dobre vzgoje v takem zavodu bode trajniši, nego drugod, ker pripravniki po štiriletnem pripravljanju nastopijo takoj službo in, če so okoliščine količkaj ugodue, sme se pričakovati, da bodo ostali stanovitni. Ce to jemljemo v poštev, zopet se prepričam, da je jako dobro obrnjen dar, ako ga kdo obrne za ta nameravani zavod. — Dobrotni darovi naj se blagovoljno pošiljajo na g. prof. Anton Kržiča, v Ljubljani. Tedenski koledar. Nedelja 27. jan.: 3. po razgl. Gosp. evang.: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca; Janez Zlatoust šk. Ponedeljek 28. jan.: Marjeta dev. Torek 29. )an.: Franc Sal. šk. cerk. uč. Sreda 30. jan.: Mirina d. m. Četrtek 31. jan.: Peter Nol. škof. Petek 1. febr.: Ignacij šk. m. Sobota 2. febr.: — Solnce izide 1. febr. ob 7. uri 28 m.; zaide ob 5. uri 0 m. — Dan zraste v febr. za 1 uro 25. m. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. januvarja. (Interpelacija proti »Slovencu".) Zvedeli smo iz notarskih krogov, da se ima izročiti v deželnem zboru kranjskem c. kr. vladi interpelacija, podpisana od slovensko- in nemško-liberalnih poslancev, zaradi članka objavljenega v »Slovencu" z naslovom »No-tarijat". — Za se sedaj ne omenimo o tem ničesar, razven da je za nas jako zanimiva ta najnovejša koalicija! Kaj da bo odgovorila na to najnovejšo interpelacijo visoka vlada, tega seveda mi ne vemo, to pa dobro vemo, kaj da bomo odgovorili mi in kaj da bo z nami vred takim ljudskim zastopnikom odgovorilo naše ljudstvo! (Višnikarjev volilni shod t Novem Mestu.) Poroča se nam iz Novega Mesta: Gospod sodnik Fr. Višnikar ima dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer volilni shod v Novem Mestn kot kandidat za dolenjska mesta. Doslej pri nas ni še kaj dosti ognja zanj. Na shodu, menim, da si bomo natanko pojasnili vsak svoje stališče. (Za veroučltelje na ljudskih šolah.) Dolenje-avstrijski deželni zbor je po predlogu dr. Scheieher-jevem sklenil resolucijo, s katero se pozivlje vlada, da katehetom na deželi, ki poučujejo na več jedno-do trirazrednicah in na več krajih, pa zato ne dobivajo nobene remuneracije, ker se take deld le za pouk na štirirazrednicab, iz verskega zaklada podeli nagrade, kakor se to že godi na Dunaju. — Želeti bi bilo, da se jednaka resolucija sklene tudi v naših deželnih zborih, kajti je res velika krivica, da kate-het, ki ima več ur na različnih šolah, kakor jih je za verouk na štirirazrednicah, ne dobi nobene odškodnine, dočim je za pouk na štirazrednicah poskrbljeno v zakonu. (Častnim občanom) imenoval je rudniški občinski odbor v seji dne 29. decembra 1894 c. kr. okraj-nega"glavarja in vladnega svetnika gospoda Ivana Mahkota v zahvalo za njega trud, da se je ustanovila samostojna občina Rudnik, in za napravo postajališča na Laverci. (Efektno srečkanje »Glasbene Matice".) V nedeljo dne 27. januvarija t. 1. dopoludne od 11. do 12. ure sprejemal bode loterijski odsek »Glasbene Matice* v društvenih prostorih, Gospodske ulice št. 14 (knežji dvorec II. nadstropje) dobitke, namenjene efektnemu srečkanju društva in prosi vse častite dame in gospode, kateri so dobitkov obljubili pa do sedaj ne še izročili, naj jih izvolijo o navedenem času tja priposlati, oziroma odseku naznaniti, kedaj naj ponje pošlje. (Javno predavanje o elektriški razsvetljavi.) V muzejskem društvu za Kranjska bode imel v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 1/SQ. uri zvečer v bralni sobi Rudolfina gosp. ravnatelj Ivan Subic predavanje o elektriški razsvetljavi s posebnim ozirom na deželno stolno mesto Liubljano. Predavatelj bode na popularen način opisal temeljne zakone in prikazni, na katerih sloni elektriška razsveljava, predstavil bode slušateljem tipično dinamo-mašino ter konečno razložil najnavadnejše merske jednote, katere je treba poznati pri vsakem elektriškem razgovoru, kakor: Volt, Ampiere, Watt i. t. d. Za tem predavanjem pride nekoliko dni j pozneje drugo, v katerem bode gosp. ravnatelj obravnaval o projektih za elektriško razsvetljavo v Ljubljani ter opisal glavne načrte, njih veljavo, njih troške iu njih pomen. Prvo predavanje bode združeno z demonstracijami glavnih objektov, o katerih bode govor. — Vstop je prost tudi nečlanom muzejskega društva. (»Sudmark" pa koroški deželni zbor.) Iz Celovca: Zloglasna »Sudmark" je beračila za podporo tudi pri deželnem zboru štajerskem in koroškem. Prošnja se je v obeh zborih odklonila. V koroškem je bil o nji razgovor zadnji četrtek. Poročevalec dr. Posch je utemeljeval predlog, naj se prošnja odkloni, češ, da se v deželi, kjer prebivata dve narodnosti, ne smejo podpirati jednostranske narodne težnje.— To je hudo razburilo mogočnega Nemca dr. Stein-wenderja, ki je ostro govoril za podporo. Posch je kazal v svojem odgovoru na sklep štajerskega deželnega zbora in omenil, da gre za stvar »čuvstva in takta" (»eine Sache des Gefuhles und Tactes"). Gg. poslanca Einspieler in Muri sta med govorom Steinvvenderja odšla iz dvorane. (V Biljani v Brdih) umrl je v sredo večer gospod župnik Alojzij F a b i j a n i v 77. letu. Naj v miru počiva 1 (Udje associationis perseverantiae sacerdotalis) kateri so želijo naročiti na društveni list, se uljudno vabijo, da naročnino 50 kr. pošljejo društvenemu predsedniku g. Jož. Erkarju, spriritualu v ljubljanskem semenisču. Ondi se sprejemajo tudi novi udje. (Se sv. Katarine) dne 24. januvarja. Predvče-rajnim sem utrgal prvo pomladanjsko cvetko na našem gorovji, imenom trobentico. Revica se je prehitro pokazala — kajti po noči je prijela burja za vajeti, ter nas zopet dobro preskrbela z zimsko odejo. — 22. t. m. je neka žena iz Puštala pri Loki prodajoč tako zvani „mali kruhek" po naših hribih domov grede na Petelineu tako nesrečno padla, da si je nogo zlomila. Ponesrečeno so s težavo spravili v Presko k neki sorodnici. (Preložitev državne ceste v Novem Mestn.) C. kr. notranje ministerstvo je potrdilo načrt, po katerem se bode državna cesta zagrebška speljala po novem železnem mostu čez Krko. Most se bode zgradil z glavnega trga naravnost čez Krko v Kandijo. (Vinska letina na Kranjskem.) Leta 1893 se je na Kranjskem pridelalo še 104.707 hektolitrov vina, lansko leto pa samo še 58.552 hektolitrov. V vseh drugih vinorodnih okrajih se je pridelek zmanjšal, le v kostanjeviškem okraju se je 1. 1893 pridelalo 45 hektolitrov, leta 1893 pa že 342 hektolitrov. Veselo znamenje, da se opustošeni vinogradi zopet z amerikanskimi trtami nasajajo. (Iz Novega Mesta,) 25. januvarija. Jos. Briick-ner, zastopnik cerkvene firme Deiller na Dunaju, pride prihodnji teden v Novo Mesto, kjer bode 3. fe-bruvarija (ne 27. t. m., kakor je bilo rečeno) s spretno svojo umetnostjo podal sledeči program v hiši katoliške družbe rokodelskih pomočnikov. I. del. 1. Nekaj za gospode. 2. Ikarske igre. 3. Nekaj kemije. 4. Kje je denar? 5. Orakelj. 6. Amerikanski papirnati mlin. II. del. 1. Moj album. 2. Periška brza pošta. 3. Gordski vozelj. 4. Kozaki. 5. Klobuk v nevarnosti. 6. Japonska kaseta. Opozarja se že sedaj na to predstavo slavno občinstvo z zagotovilom, da se ta predpust ne bodo lahko bolje zabavali, nego ta »čarovni večer". Gospod Briickner je v tej stroki daleč znan kot mojster. Dohodki predstave so namenjeni katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu. (Koliko Ljubljana na leto potrebuje.) Po uradnem izkazu se je leta 1894 dacu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo, koker sledi; 11785 litrov ruma, araka, rozolije in likera; 1129 hektolitrov žganjevca ; 705 hektolitrov žganja; 16.973 hektol. vina; 3277 hektol. vinskega mošta; 123 hektol. sadnega mošta; 21.185 hektol. piva; 1166 hektol. kisa; 4246 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih ; 8242 telet do jednega leta starih ; 2746 ovac, ovnov, koz, kozlov iu koštrunov; 3628 jagnet, kozličev in prašičkov do 5 klg.; 266 prašičev od 5 do 19l/, klg.; 7360 prašičev nad 191', klg.; 799 meter stotov svežega, nasoljenega iu prekajenega mesa, salam in klobas; 9386 puranov, gosi, rac in kapunov; 42779 parov kokošij, pišet in golobov; 301 srn in divjih koz; 3174 zajcev, 469 kr. razsekane in črne divjačine; 333 tazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 652 gojzdnih jerbic kotornov, divjih gosij, divjih rac, kljunačov in divjih golobov; 82 lisk, kožic in po-topljavk; 123 ducatov drozdov, brinjevk, prepelic in škerjancev; 6546 kilogramov rib in školk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker in sardel; 18413 klg. klinov, navadnih morskih rib, polenovke, slani-kuv, rakov, polžev, žab in ostrig; 1330 meter stotov riža ; 52382 meter stotov moke, pšena, škroba. pe-karij, sladkarij; malega in prepečenega kruha; 8795 meter stotov ovsa v zrnji; 28256 meter stotov sena, slame in otrobov; 587 meter stotov zeljenjave; 9965 meter stotov svežega sadja; 1101 meter stolov suhega in vloženega sadja; 606 meter stotov masla ; stearinovih in lojevih sveč ; 53 meter stotov loja in tolšče; 516 meter stotov svinske masti, sala in slanine; 438 meter stotov mila ; 512 meter stotov sira; 1,525.135 jajc; 1738 meter stotov konopnega, lane-nega in goršičnega olja; 9538 kilogramov oljkinega, mandelnovega in orehovega olja; 31522 kubik metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa; 6935 kubičnih metrov mehkih drv in butaric, 2473 meter stotov oglja; 267.022 meter stotov premoga in koaksa. (Krščanski socijalisti.) Mnogo je bilo pisar-jenja in polemiki zadnji čas mej konservativnimi in krščansko-socijalnimi listi zaradi shoda, ki so ga napravili dunajski krščanski socijalisti v Lincu. Mesto Line je v liberalnih rokah, ima liberalen mestni zastop in liberalne poslance v državnem in deželnem zboru. To liberalno trdnjavo oslabit, bil je namen shodu krščanskih socijalistov, zato je obžalovati, da gorenje avstrijski konservativci niso marali pri tem sodelovati, marveč da je konservativna stranka po svojih glasilih »Linzer Volksblatt" »Grazer Volksblatt" iu »Vaterland" videla strahove tam , kjer jih ni in nenaravno napadala vzlasti princa Lichtensteina, ki je dobil za svojo pot v Line blagoslov sv. Očeta. — S tem, da so socijalni demokrati prišli na shod, niso se krščanski socijalisti pač nič pregrešili, kajti kedo je bolj potreben pravega poduka kakor uprav zapeljane vrste delavcev. — .Reichspost" dobila j« ob novpm leto lepo pri-znalnoin vzpodbujajoče pismo od papeža Leona XIII. gotovo priporočilno znamenje za imenovani list. (V Amsterdamu) je že od nekdaj v navadi, da se moli v začetku občinske seje „Očenaš". Zadnjič so zahtevali nekateri odborniki, naj se odpravi ta navada. Načeluik odvrne, da bi potem niti ne vedeli, če je Amsterdam še krščansko mesto. Pri gla sovanju je bila ogromna večina za dosedanji običaj. (Casuiki v Galiciji.) L. 1891 se je izdalo v Galiciji 20 rusinskib časuikov v 2,303.900 izstisih. L. 1892 je poskočilo število izstisov za 69.390. Leta 1891 se je izdalo v Galiciji 6,104.460 izstisov poljskih časnikov. To število je padlo za 800.000 iztisov leta 1892. Ce primerjamo razvoj perijodičnih listov z naobraibo v Galiciji, je 4,876.614 analfabetov med 6 7» milijoni prebivalcev. Torej zamnre čitati te časnike samo 26°/0 V6eh prebivalcev Galicije. (Vihar.) Italijanski časopisi poročajo, da je bil 10. t. m. grozen vihar v Porto d'A»zio. Morje se je odmaknilo 50 metrov od kraja, a se je po preteku 15 minut vrnilo z veliko silo na svoje mesto. (Semnji po Slovenskem, od 28. jan. do 1. febr.) Na Kraniskem; 28. v Vinici; 30. na Rakeku; 1 febr. v Šturju . — Na Štajerskem: 28. v Vomiku; 29. v Št. Jurju ob Tabru; 31. v Dobovi. — Na Primorskem: 31. v Gorici. Društva. (Konservativno obrtno društvo v Ljubljani.) Vabilo na občui zbor, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 27. t. m. zvečer ob 6. uri v gostilniških prostorih doma rokodelskih pomrčuikov Poljske ulice 10. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Vc-litev novega odbora. 5. Slučajnosti. K udeležbi vabi uljudno odbor. (Društva „P ravnik a" v Ljubljani) letošnja redna glavna skupščiua bode v ponedeljek due 28. t. m. ob 1/t8. uri zvečer v prostorih Ljubljanske čitalnice. Na dnevnem redu so poročila društvenih funtacijonarjev, volitve in posamezni nasveti. (Družba sv. Cirila in Metoda) je od 1. do 15. januvarija t. I. prejela te-le darove : Slavno vredništvo „Slov. Naroda" ie izročilo za november in december 1894. leta 343 gld. 63 kr. kro-ninih darov. Dornberški umrli župnik Filip Kramar je volil družbi glavnico 50 gld. z onresti, naloženo v goriški ljudski posojilnici. Gspdč. Franja Brinše-kova v Ilirski Bistrici je nabrala za družbo 14 K. 40 h.; darovali so gg.: Fr. Smrdel iz Sežane 4 K., Dolenc, trgovski potnik iz Ljubliaue, 3 K, A. Fatur 1 K., J. Resman, žel. uradnik, 1 K., gospa Resma-n»va 40 h., J. Brinšek 4 K. in Milan 1 K. G. Ivan Brinšek v Ilirski Bistrici je nabmi 15 K. 20 h., in sicer v veseli družbi pri Brozinu-Stembergu; darovali so to vsoto gg. Rudolf in Ivan Valenčič, Albert Domladiš, J. Stukelj, A. Slenc, stražmester Osvvald, Badjura, Jurij Zupan, župan Ivan Urbančič, Anton Kranjc, Josip Steroberger-Brozina, Jos. Biziak. Ivan Prosen, Ivan Brinšek in Dragotin Brinšek. Gospod A, Sturm, c. kr. poštar v Ivan;ci blizu Radgone, je daroval 2 gld. (Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali : G dr. Rudolf Repič v St. Vidu na Dolenjskem ie poslal 50 K., ki jih je zložila vesela družba; od preč. g. dr. Iv. Križaniča, stolnega kauouika v Mariboru, smo prejeli 41 K., ki jih je nabrala slavna mariborska čitaln.ca na starega leta dau. Dtilje so darovali: slavno telovadno društvo .Ljubljanski Sokol" vsled sklega občnega zbora 40 K., rodoljuona družba ob pogrebu t-tare narodne žene gospe Kaurine Fioriiauov« v Kranju po g. J. Režeku 27 K., preč. g. dr. Franc Sedoj, dvorni kapeUn in vodia v Avgustineju na Dunaju, 20 K. z dostavkom: Bog daj srečo in blagoslov! — preč. g. Lavrencij Herg, stolni dekan v Mariboru. 10 K. a pripisom: Bog blagoslovi družbo I — ljubljansko slovensko katoliško delavsko društvo o priliki shoda v St. Vidu nad Ljubljano 2 gld., č. g. Mihael Klemenčič, kapelan v Črnomlju, 2 K., č. g. J. Pristov, kapelan v Črnomlju, 2 K., gg. Podgori-čan 2 K., J. Bregar 2 K., A. Benedik 1 K., J. Pucel 1 K., M. Vdorič 1 K.. J. Zgavc 1 K., M. Jakše 40 h., gspdč. J. Peterim 1 K. iu g. Alojzij Vdovič 1 K. — Izkreno se zauvaljujvmo rodoljubnim darovalcem s srčno željo, da bi prav kmalu zopet mogli razglasiti slovenskemu svetu novo vrsto požrtvovalnih prijateljev verske dinastične in narodne vzgoje. Vodstvo družbe sv. C rila in Metoda. (Pevsko društvo ,Slavec".) Slov. delav. pevsko društvo ,Slavec" naznanja slavnemu občin stvu, da letošnje svoje maskarade, katera je bila doslej običajna, ne more prirediti, ker ni bilo za pustno nedeljo oziroma pustni torek društvu mogoče dobiti niti strelišča niti redutne dvorane. Da pa ustreže občni žel|i, ukrenil je odbor prirediti ua pustni torek v gostilniških prostorih Perlesove gostilne plesni venček, na katerega so uljudno vabljeni vsi društvemki iu prijateli društva m na katerega so tudi maske dobro došle. — V nedeljo dnd 10. februvarja je pevski večer v gostilni g. Košenine na Marije Terezije cesti. (K katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu društvu v C i r k n i c i) so kot ustanovniki pristopili sledeči prečastiti gg.: 5 gl. Frančišek Lobmayer, župnik v Grahovem, Janez Podboj, župnik v Planini, Frančišek Klemene, župnik na Uncu. Živeli! Bog daj še mnogo jedn&ceh posnemalcev. — Frančišek Pešec, t. č. tajnik, Janez Porent, t. č. blagajnik. (Slov. bralno društvo v Tržiču) priredi dne 2. svečana t. I. zvečer predpustno veselico, z godbo, petjem iu plesom. Vstopnina: Članom 25 kr., nečlanom 50 kr. (Okrajna posojilnica v Krškem) je imela v letu 1894 dohodkov 116 301 gld. 5 kr., izdatkov 113.009 gld. 56 kr., torej gotovina v bla-gajuici koncem leta 3291 gld. 69 kr. Čistega dobička je bilo 541 gld. 55 kr., ki se je pridejal prihranjeni zalogi, katera iznaša 2786 gld. 32 kr. — Občni zbor ima posojilnica v nedeljo due 3. marca 1895, ob 11. uri dopoludne v šolskem poslopju s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor ravnatelja; 2. račun načelstva in nadzorstva; 3. volitev načel-stva in nadzorstva; 4. uasveti. — Opomba: Ako bi ta zb'T (ob 11. uri) ne bil sklepčen, začel se bode ob 11'/t uri drug zbor, ki sme brezpogojno sklepati. (Narodna čitaluica v L j u t o m e ru) priredi v sredo 6. februvarja 1895 v prostorih gospoda J. Vaupotiča svoj prvi plesni venček. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Kostume dobro došle. Vstopnina za družino 1 gld., za osebo 60 kr. Pri veučku svira narodna prekmurska kapela. Odbor je vse potrebno ukrenil, da bode venček sijajen in pričakuje zaradi sega tudi primerne vdeležbe. Vstop imajo vsa n*-r dna društva. Odbor. Telegrami. Deželni zbori. Gorioa, 26. januvarja. V deželnem zboru interpeluje grof Alfred Ooronini o korakih, ki so se storili za železnico Gorico-Ajdovščina. Praga, 26. januvarja. Komisija deželnega zbora je vsprejela vladno predlogo o potrebni premembi deželnozborskega volilnega reda, vsled osnove okr. sodišča v Teplicah. Proti vladni predlogi glasovali sd jedino Mlado-čehi. Staročehi so pred glasovanjem ostavili dvorano. Dunaj, 26. januvarja. Schneider, Gre-gorig in tovariši so stavili predlog, da se v spomin petdesetletnice cesarjevega vladanja osnuje deželni zavarovalni zaklad. Predlog se je izročil upravnemu odseku. Od liberalne strani se je stavil predlog , da se občinskemu in ustavnemu odseku naroči, da izdela deželni zbor nov poslovni red, ker po sedanjem ni mogoče v zbornici vzdrževati reda. Dunaj, 26. januvarija. V dež. zboru je odgovoril namestnik na interpelacijo o stanju kolere v Galiciji. O kakem prikrivanju kolere se govoriti ne more, ker so se od aprila redno objavljala poročila o koleri. Letos kolera ni bila tako huda, kakor leta 1866 in 1873. V zdravstvenem oziru je Galicija jako napredovala, varstvene naredbe so se tudi ukrenile in se zabranilo, da se kolera iz Galicije ni zanesla v Šlezijo. Trst, 26. januvarija. Deželni zbor je jednoglasno sklenil peticijo na vlado in državni zbor, v kateri se zahteva, da se naj vodstvo matrik odvzame dušnim pastirjem in se izroči državnim oziroma občinskim obla-stvom. Kriza na Franooskem. Pariz, 26. januvarija. Včeraj dopoludne je Ribot govoril z Brissonom, popoludne pa s Ohallemel-Lacurjem. V parlamentaričnih krogih se govori, da Ribot prevzame mini-sterstvo notranjih stvarij, Hanotaus vnanje stvari, Leygnes nauk, Poincare finance in Barthon javna dela. Pravosodno mini-sterstvo se je ponudilo Bougeoisu. Pariz, 26. januvarija. Obe radikalni skupini sta imeli včeraj "skupno posvetovanje iu sta sklenili, da bodete podpirali le radikalno ministerstvo. Dunaj, 26. januvarija. Semkaj sta prišla ministerski predsednik Banffy in finančni minister Lukacs. Obiskala sta Kalnokjja. mini-sterskega predsednika Windischgratza in druge ministre. Banffyja vsprejme jutri dopoludne cesar v zasebni avdijenci in se v ponedeljek predstavi članom cesarske rodbine. Dunaj, 26. januvarija. „Wiener Tag-blatt" poroča, da cesar dne 6. februvarija odpotuje na Oap Martin in ondu ostane do konca februvarija. Rim, 26. januvarja. Umrl je msg. Carine, prvi prefekt vatikanske knjižnice. Shanghai, 26. januvarja. Japonci so obkolili Vajhajvaj. Kitajci trdijo, da je v tem mestu dovolj vojakov in živeža, da se bodo lahko branili. Pariz, 26. januvarija. Bivšega prefekta na Korsiki Andree Tremontelsa, ravnatelja propalega hranilničnega društva so zaprli. Pariz, 26. januvarija. V Vogezih so hudi viharji. Večina železnic je ustavila vožnjo. O kakem ponesrečenju ljudij se ne poroča. Peterburg, 26. januvarija. Car je odredil, da se ima slednje leto 50.000 rubljev iz državnih dohodkov odločiti za potrebne učenjake, slovstvenike in časnikarje v jedno-kratno ali dosmrtno podporo. Uinrli so: 24. januvarija. Ana Vider, hišina, 74 let, Lončarska steza 10, ostarelost. V bolnišnici: 24. januvarija. Neča Černak, gostija, 62 let, ostarelost. Tržne cene v Ljubljani dne 26. januvarija. «L kr gi- kr. Pšenica, m. st. . . 6 90 Speh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . . . 6 35 Surovo maslo, „ . — 72 Ječmen, „ . . . 5 50 Jajce, jedno . . . — Oves, „ . . . e — Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 90 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 — Telečje „ „ . — 62 Koruza, „ . . . 6 50 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ . . . 2 80 KoStrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — 55 Grah, „ . . . 11 — Golob..... — 20 Fižol. „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 1 96 Maslo, kgr. . . — 92 Slama, 100 „ . . 1 80 Mast, „ . . _ 99 Drva trda, 4 kub. m. 7 40 Špeh svež, „ . . 56 „ mehka, 4 „ „ 5 40 Vremensko sporočilo. □ al a Cas Stanje Veter Vreme i Mokrine 1 na 24 ur v mm opazovanja zrakomora r ram toplomera po Colzija 25 7". u. zjut 2. n. pop. 9. «. zveč. 722-3 720 0 72Zj -10-6 —42 —104 "brezv. si. svzh. brezv. megla oblačno megla ct'60 sneg Srednja temperatura — 8'4', za 6-4° pod normalom. Eksekutivne dražbe. Janeza Blatnika s Hriba št. 6 (sedaj v Ameriki) zemljišče (840 gld.); Helene Šinkovec iz Ambrusa št. 46 zemljišče (190 gld.); Jan. in Marije Z a j o iz Malega Korena (sedaj v Ameriki) zemljišče (60 gld); Janeza in Doroteje D e r e a n i iz Žužemberka zemljišče (2110 gld.), in Ant. Škrajnarja iz Ambrusa št. 9 zemljišče (1485 gld.); vsi dne 26. marca in 26. aprila v Žužemberku. Jan. Honigmanna iz Rasitnice (terjatev 50 gld.) posestvi (331 gld. in 1217 gld.) dne 8. februvarija in 8. marca v Ribnici. Jan Štefana iz Podoreha (terjatev 4 gld. 11 kr.) posestvi (686 gld, in 280 gld.) dne 1. febr. in 2. marca na Brdu. Ant. G r u'.d n a iz Mal. Osolnika št. 5 zemljišča (2700 gld., 40 gld. in 260 gld) dne 8. febr. in 8. marca v Vel. Lašičah. Marije G u n a ml. iz Sela pri Zagorju (terjatev 14 gld.) posestvo (250 gld.) dne 6. februvarija in 6. marca v Litiji. Marke Vrviščarja ii Radovice (terjatev 138 gld. 78 kr.) posestva (2117 gld., 155 gld. tn 380 gld.) dne 31. januvarija in 2. marca v Metliki. Jos. in Marije Krauland iz Lienfelda posestvo (1691 gld.) s pritiklinami (137 gld.) dne 6. febr. in 6. marca v Kočevju. Jarneja S t rum bij a s Studenca hiš. štev. 22 zemljišča (4485 gld.) dnč 6. febr. in 6. marca v Ljubljani. Jakoba Peru iz Korena (terjatev 200 gld) posestvo (2141 gld. 80 kr.) dno 1. februvarija in 2. marca na Brdu. Jos. S k v a r č e iz Rovt zemljišše (2050 gld.) dn6 16. febr v Logatcu. Fr. K a 1 a n a iz Zabreznice (radi 24 gld. 25 kr.) zemljišče (4528 gld) dne 8. febr. in 8. marca v Radovljici. Jan. Tomšiča iz Loža (radi 51 gld.) zemljišča s pritiklinami (1737 gld.) dne U. febr. in 13. marca v Ložu. Fr. J a n e ž i č a iz Brezovice (terjatve 177 gld. 74 kr.) neprimičnine (2765, 170, 100, 235, 12 in 95 gld.) 16. febr. in 15. marca v Radečah. Tom. Kuno a iz Petkovca zemljišča (6291 gld., 91 gld. in 811 gld.) dne 14. febr. in 14. marca v Logatcu. Osrednje ravnateljstvo zavarovalnice „Cnlo cathollča" Ud« pod jako ugodnimi pogoji marljivega, poštenega, zanesljivega in spretnega potoTalca (akviziterja), veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Prednost imajo v tej stroki že vajeni prosilci. Lastnoročno pisane prošnje, priporočene od dotičnega gosp. župnika, sprejema do vštetega 7. februvarija t. 1. glavni gfcstop „Unlo o&thollofc" v Ljubljani, Kongresni trg štev. 17. 70 3-1 PATENTE. Muster-und Marketischulz « CD e rw irkt A .v.ST£RR,ING. f W I EN,Vi. f^L Mariahilferstrisse 9. isa l l med Spodnjim in Oornjlm Logatcem tik klavne ceste ležeča, za strojarijo popolnoma urejena, v katerej se ta obrt že dolgo časa in tudi še sedaj nahaja, prod& se pod prav ugodnimi pogoji. 68 3 — 1 Več pove lastnik Tomo l*ollazzi v Dolenjem Logatcu. ■OOOOOOOOOOOOOOOOOB V Odlikovan s srebrno svetinjo na obrtni razstavi V v Gorici 1. 1894. Q Podpisani priporoCa velečastiti duhovščini, cerkv. O oskrbništvom ter slavnemu občinstvu Q pristno garantovane Q čebelno-voščene sveče o voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko O razsvetljavo cerkvsv in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč. Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim s »100 gld. ali 200 kronami«. Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni. 656 12—10 Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, svečar v Gorici. Toščarna: Solkanska cesta štev. 9. A Prodajalniea : Gosposke ulice. 0 Odlikovan s srebrno svetinjo v Gorici 1891. ■oooooooooooooooo Zajamčeno prist no belo in rudeče tirolsko Tino po gld. 21, 24, 28 hektoliter iz kleti v Šiški priporoča prečastiti duhovšiMui in sla*, občinstvu Jakob Nterln\ E. Kumpf; v Črnomlji: J Blažek . v Vf.likov.-u: J Jobst: v Wolfsbereu : J. Hutb. Služba cerkovnika m organista je Savi ob južui železnici razpisana do sv. Jurija. Oženjeni iniaio prednost. — Prošnje cerkve« nemu predstojiiištvu. 73 3-1 Vsak dan sveži pustni krofi se dobe pri 30 10-7 Jakobu Zalazniku, Stari trg štev. 21. Creme Venus Prostf edek k zušlechteni pleli. Tekutypudr„Eugenie" červeitč tekufce ličidlojupie" Pudr„Eugenie" vblle,ružovč akremove barv?. Barva na vlasy Kavkazkd essenze na kmry. „Creme Venussredstvo za konzerviranje polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane snežno-bela, nima yub in ostane sveža. „ Creme Venus" nima maščobnih tvarin, nc postane sultan in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, da natanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld. Te/coči puder „ Eugeuie" iz mirtovih cvetov, v olepšavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mra-morju slično čistost, odstranjuje vsako raskavost kože in pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo „Eug6niea popolnoma neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld. 50 kr. „Puder Engšnie" bel, rosa, creme. Prijemlje se kože ne da bi se kaj opazilo in daje polti naravno mehkost in mladostno svezost. Cena 1 gl. 20 kr., s čopom 1 gl. 50 kr. „Tr-ixogen", izborno sredstvo za rast lasij, jači lasišče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gl. 60 kr. „Nigritine Vegčtnle" barva za lase črna in rujava Lasje obdrži bojo 6 tednov in je nemogoče, razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaš/co mazilo za brke, pospešuje njih rast in je konservira. Žigalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26-9 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg .Tonhalle' Kongresni trg. China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Zlata svetinja : Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing, profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o 1 i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Pfodajft se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. 1 -•^v t __ HrtRRUGlNOŠl^; To n t co Febbr lf u go-5w$trt udt¥. ,Studtoi šhct MHMSttRMLLfl - Lekarna Serravallo v Trstu. 578 30-20 iRitSTt Kazpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Pioooli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr, Grečelj in Trnk6czy. m Svoji k svojim [ Podpisani priporoča velečastltl duhovščini in glavnemu občinstvu čebelno-voščene s^eče za cerkev, procesije in pogrebe, 3 10—8 gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg i kg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca liter gld. 1*20, medeno žganje liter 1 gld., vse j« lastni izdelek. Kupuje tudi isaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo svečar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Gledališke ulice 10. Zakai*? Zato!-« Nova knjiga ! Kavno sedaj izišla! Zakaj? Zato! Zbirka pravljic, pripovedek in legend »a šolo in dom. Nabral iu izdal ^.ntosa JUveso^nUlc, učitelj. 65 3—3 Cena vezani knjigi 30 kr., po pošti 33 kr. $«> «•»Mat„ zaloga knjig- v Ljril>lj»iii. rt Želodčne kapljice t koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom p Marijinceljske kapljice. I Te kapljice so zelč pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenoatl preobloženem želodci z jedili in pijačami itd. Steklenloa z rabllnim nav6dom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 479 20 zraven rotovža v Ljubljani Pošiljajo se vsak dan po posti proti povzetju. Najboljša, izredno oknsna je župnika Enaipp-a sladna kava , v rudečih štirioglatih niKneippa1!0 4'/, kilograma za gld 210. v rudečih okroglatih zavitkih. 24=2 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki boljši prodajalnici. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—7 Priporočen od pollkliniške direkcije. Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-19 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. France Pavšnerf «» -m. «> : k i* o j a 6 v Ljubljani, naproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oll t po nizki ceni, ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. 49 50-2 Primerno družinsko ali prijateljsko darilo je mej dobrimi stvarmi najboljša: kemično čisti higijenični B kranjski liker S iz planinskih zelišč J- K lauer -ja, trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste, je nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo. Dobiva se pri izdelovatelju J. Klauerj-n, trgovcu „pri voglu", v vseh boljših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), kakor tudi v kavarnah. 616 2S—25 t t i J St. 1391. 61 3-3 Mestni magistrat L ubljanski naznania: 1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1874, 1873 in 1872 rojenih domačih mladeničev bodo razgrnjeni pri magistratnem tajniku od 10. do vštetega 27. januvarja t. 1. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda, in a) ako bi kdo izpuščen ali napačno vpisan bil, to naznani ; b) zoper reklamacije novačeniu podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§ 31.—34. vojnega zakona uavedeuih ugodnosti ugovarja iu ugovore tudi dokaže. 2. Žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1874. leta, vršilo se bode dne 28. januvarja t 1. ob 11 uri dopoludne v magistratnem ekspeditu. Žrebanja udeležiti so je vsak-tereinu dovol|er>o. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 15. januvarija 1895. flrlllVnVCmCI zaracli njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UUIl&Uvddla slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo m zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. lekarnarja, Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Floooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 stekleni" (fld. 5"26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-9 Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih sesalk pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnikov perila patentovanih 111 i i 11 O T za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri 239 (52-41) Avgustu Kolb j tovarna strojev ]>niiaj, II., PasvttistrasNC 39—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. amr Ilustrovani ceniki zastonj in frankA. I^čcm prckupovalco iti poštene zastopnike. ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo mllljoiikrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čiščeče in ohranjujoče sredstvo. Dobiva se povsodi. 620 40—8 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefansplatz Nr. 11, Parterre. 11061019 rod Trančo I Smilil II' Gledal, ulice štev. 1 OVIlUIt itev. 6 -v L j n l> 1J rtnrra ta «6 mm po idronukih (aoskiuD. otrokom In bojnima: | »fJcMU^t« prtmm k bebavi kzrt Jo; Pmor: uhlsr^U injomljit* « k farrin« »roj« ■ imenom m- JLithrMmer". -m 5 15-3 *Jy» i t* C. kr. priv zavarovalna družba RIUNIONE A D RI ATI C fl 01SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potrm zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačanih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatiea di Sicuria sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE' v Trstu. c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 360 12-8 Zastopstva v vseh glavnih mestih ln večjih krajih Avstro-Ogerske. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 64 26—1 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst w žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. aKf Poprave se dobro in solidno izvršujejo. H llo -ici a FOlČa najzanesljivejša domača iz-kjj| MdJSbdil CJSdi, delovalnica in prodajalnica pristnih jUjčebelno-voščenih mil | Fr. Supevc | U v Ljiil>ljaiii, v Slonovi ulici. U 3© "bila p:r©& mr 60 leti. |fj Frečastita duhovščina blagovoli naj d z naročili o priliki velicih božičnih praznikov obračati naravnost ua označeno tvrdko, katera bode postregla z najboljšim blagom. lH] V zalogi 80 tudi VOŠČeni Zvitki, najrazličnejše SVeČice za božična drevesca m okraski. A za bo: 628 6—o Rojansko posojilno in konsumno društvo vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Ilo anu pri Trstu. priporoča čast. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi svojo bogato preskrbljeno v Trstu, Via Belvedere St. 3, kjer se prodaja vsakovrstno kolonijalno blago najboljše vrste in po ugodnih cenah. — Razpošilja se po pošti in s tovornim vlakom. Ceniki na zahtevanje franko. Tudi pošilja raznovrstna okoličanska, istrska in laška vina v sodčkih po 28 litrov in več. Čast. duhovščina, trgovci in drugi rodoljubi na deželi naj se blagovole prepričati sami ter podpirati s svojimi naročili edino slovi-nsko narodno podjetje v Trstu. Društveno predstojništvo. 562 12 Uzorei so na razpolaganje. ,Tr<, ■ V .V JA JA J' M J^ J-* J' MM M M M M « Dunajska l> o Dnč 26. Januvarija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. yelj. 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dn6 25. Januvarija. . 100 gld. 80 kr. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 150 gld. 50 kr. 75 „ 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 163 n — n . 125 85 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 198 n — n . 101 30 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 n 10 n . 124 50 „ Tišine srečke 4%, 100 gld....... 144 n — n . 99 20 „ Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 131 n — n . 1061 — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 n 26 n . 413 fl 75 „ Posojilo goriškega mesta....... 111 n 2 b »t . 124 25 . 4% kranjsko deželno posojilo..... 67 n — • j. 60 80 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 n — n 16 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 227 n — <0 9 8 <>'/,„ „ , južne železnice 3% . 169 n 30 n 30 „ „ „ južne železnice 5% . 130 n Vb n 5 » 81 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 4% srečke dunar. parobr. družbe, 100 gld. 149 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 , Salmove srečke, 40 gld................6i) , St. Genčis srečke, 40 gld.......' 72 „ VValdsteinore srečke, 20 gld......50 . Ljubljanske srečke.........24 . Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 183 „ Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.T. 3460 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 540 „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 104 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 88 . Montanska družba avstr. plan.....M , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 175 , Papirnih rubljev 100 ................133 „ 25 kr. n 90 „ ti ~~~ M 50 l n 1 n 75 " n 80 „ Nakup in prodaja t vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. ■ Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitki Kslantna izvršitev naročil na borsl. Maojarnična delniška družba „M E R C IJ B" Ufollzeile it. 10 Dunaj, Mariahiltirstraise 74 B. au~ Pojasnila IS v vseh gespodarskih in Inaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh tpekvlaeijskik vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega •>brestovanja pri popolni varnosti gtr~ naloženih glavnic, Izdajatelj : Dr, Ivan tonei 14 Odgovorni vredni k: Andrej Kalin. Tisk Katoliško Ti»k»m»" v Linbliaui.