0 žcnski vzgoji v ptujih in domačih šolah. Zato nekatere države skrbijo, da se izobrazijo deklice v raznih strokah, da se torej morejo neotnožene primerno preživeti. Tako je bilo že 1. 1871. v Švediji — ženskem Eldoradu — v trgovini in obrtu 4055 žensk nameščenih, a več ko polovica 2675 je samostojno opravljalo posle, 504 so bile samostojne posostnice prodajalnic in obrtnij. Razven tega je znaten broj žensk služboval v različnih društvih, kjer so imelfi place od 800—2000 dolarjev.' Araerika, Francija in Holandija imajo učiteljice tudi v srednjih šolah. Švedija, Holandija in Nemčija imajo ženske farmacovte. V Avstriji pa jih je najvpč pri ]>ošti in brzojavu. V Bosni imajo žensko doktorico mediciiio. Isto tudi v Rumuniji. V Stoekholmu pa predava celo na vseučilišči Kovaljska, katera si je priborila prvo nagrado akademije znanosti v Parizu in sicor iz matomatike, a na nekaterih drugih vseuoiliščih imajo že ženske docente. Vsled tega je sedaj lepo število slušateljic na raznih vseučiliščih. — Svobodna Švica je prva dovolila 1. 1864/5, da posluša jedna Rusinja na vseučilišči v Ziirichu na medicinski fakulteti. L. 1872. jo bilo tam že 62 slušateljic. L. 1869. je bila jedna slušateljica v Edinburgu na Škotskera, a dan danes so jim otvorjena tudi druga vseučilišča na pr. Dimaj, Cornovico, Pctrograd itd. Oglejmo si žonsko vzgojo v A vstriji. Bezel a Avstrija p. Anizo Avstrija n. Anizo Salcbursko .... Predarlbersko . . Tirolsko  Stajersko  Korosko  Kranjsko . . . . , Primorsko . . . , Dalmacija .... Gesko  Moravsko  Slezija  Galicija  Bukovina  Skupaj . Dokl iske sole Javne sole mo§ko vodstvo 31 7 2 — 6 21 1 5 11 2 206 75 10 9 9 395 zensko vodstvo — 8 — 2 53 14 2 6 28 15 22 2 1 67 5 225 v Avstri^ i 1. 1890. Zasebne sole moSko vodstvo 1 — — — 1 — — — 1 — — 2 2 6 1 15 zensko vodstvo 16 10 12 7 23 26 6 ¦7 11 5 31 25 16 54 — 249 Skupaj v stevilu 48 25 14 9 83 61 10 18 51 22 259 104 29 136 15 881 v °/o 5-4°/o 2*8°/o l*5°/o l°/o 9*2°/o 6*9°/o l*l°/o 2*l°/o 5*6°/o 2*5°/o 29*4°/o 12°/o 3*3°/o 15-5°/o l-7°/o — Ta statistika je vender nepopolna, kajti dočim so na Kranjskem, Tirolskem itd. dekliške šole vecinoma dvo- ali trirazrodne, so iste v drugih deželah n. pr. na Geškem, Moravskem, Niže-Avstrijskem itd. večinoma 5—8 razredne. Na zelo visoki stopinji je ženska vzgoja med Cehi. Ceško šolstvo je opisal ,,Popotnik". Omeniti mi je samo, da iina ženska gimnazija šest razredov ter da se je govorilo v državnem zboru o zadnjem easu o tem, da bi imele dijakinje po dovršenem šestem gimnazijalnem razredu v lekarnah iste pravice ko moški. Na visoki stopinji je ženska vzgoja tudi med Hrvati. Ženski licej in žensko strokovno šolo, kateri sta bili otvorjeni z letošnjim šolskim letom, je opisal ,,Učit. Tovariš". Razven tega je na Hrvaškem 6 višjih dekliških šol, na katerih službuje mimo učiteljev 29 uciteljic, a obiskuje jih 1143 učenk. Uciteljic je na Hrvaškem 598, rnimo 1399 učiteljev. Ljudsko šolstvo v Galiciji je še na nizki stopinji, zato tudi ženska vzgoja. Deških meščanskih šol še ne dobiš, pac pa je ondi 5 dekliških meščanskih šol, namreč 4 v Lvovu, a jedna v Krakovu. Prva dekliška meščanska šola ima 4 nadaljevalne tečaje za trgovstvo, gospodinjstvo itd., a raeščanska šola v Krakovu 3 nadaljevalne tečaje. Javnih ljudskih dekliških šol je 76 med tenii dve 8 razred., dve 7 razred., deset 6 razred., petnajst 5 razred.; zasebnih dekliških šol je do 60 med terni sedemnajst 8 razred., dve 7 raz., osem 6 razred., tri 5 razred. Zenska učiteljišča s poljskim učnim jezikom so tri, namreč v Lvovu, Krakovu ter v Przemyslu. Oglejmo si žonsko vzgojo na Kranjsk e m. Na Kranjskeni so sledeče javne dekliške šole: c. kr. žensko učiteljišče v Ljubljani, c. kr. obrtno-strokovna šola za umetno vezenjo in šivanje čipek v Ljubljani ter 10 občnih ljudskih šol, namree: 8 razredna inestna dekliška šola v Ljubljani, 5 razredna mestna nemška dekliška šola v Ljubljani, 4 razredni dekliški šoli v Idriji in v Kranji, 3 razredne dekliške šole v Kamniku, v Kočevji in v Novem Mestu ter 2 razredne dekliške šole v Ribnici, v Tržiči in ua Vrhniki. Razven tega so posebni dekliški oddelki v Crnomlji, Metliki in Postojini. Privatnih dekliških šol je 12, nanireč v Ljubljani*. višja gospodinjska šola pri mm. Uršulinkah, nadaljevalna šola gospe Huth, nadaljevalna šola gosp. Rehn, 8 razredna vnanja ter 8 razredna notranja dekliška šola pri nmi. Uršulinkah, 8 razredna dekliška šola gospe Huth; 6 razredna notranja in 5 razredna vnanja dekliška šola mm. Uršulink v Škofji Loki, 3 razrednica šolskih sester Notre Dam v Trnoviuu, 3 razredna dekliška šola v ženskeni sirotišči v Ljubljani, dvorazredni dekliški šoli šolskih sester v Repnjah in Šmihelu pri Noveni Mestu. (Dalje prih.) Lj. Stiasnj.