v- '-•-T ' tJJV Ptvi slovenski dnevnik v Zjftinjenih dsžavah. IilM^n vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o4merikL The first Sbvwic Daily" in the United States. Issued every day* except Sundays acid Holidays. 4) rKLEFOH PISARNE: 1X7* RECTOR. RnWrf aa fli nml film 81 IMS. at the Ptniki časopisov štrajk dobili in stavce pozvali, naj prično z delom. llri štrajku uslužbencev ulične železnice so delavci zmagali, sedaj dobe i>o $3.50 na dan. DEČEK SE JE "BRIL". Pri tem moškem opravilu si je prore-zal vrat. Jednajstletni deček Theodore Shapiro, 15S5 I'iikii1 Ave. v New Yorku, je prišel včeraj v brivnico Louis Sel-h-rja. 93 Belmont Ave., Brooklyn Bo-rough. 1 >eček je Sellerja vprašal: "Koliko časa bode še trajalo, predno ee bode m tudi jaz lahko bril?" "O, kakih n-em ali deset let," mu je oil vrnil brivec. "O i! v! to je pa dolgo," dejal je Theodore žabi"«! no Nato je bila 12. ura in brivec je dejal, da mu j«' žal, ker ni nikogar, da k>i čuval na brivnico, dokler on ne povžije kosila. Deček se mu je takoj ponudil za čuvaja. Ko je Scler odšel, si je deček takoj namazal obraz z milom in nabrusil britev oh jermenu tako, da ira je raz-re/:il .Ko s," je |H>tcm pričel briti, se je kmalo nekoliko urezal, tako, da mu je kri poča-d tekla po lici navzdolj. Med tem se je pred oknom nabralo v-<- polno otrok, kteri so se smejali. Theodore se naravno tudi ni mogel ubraniti smehu in pri tem se j'" zarezal globoko v vrat. Otroci pred oknom so takoj bežali na policijsko postajo, kjer so naznanili to novico naredniku, kteri je poslal dva policaja v brivnico. Policaji so pozvali ambulanco, na kar mu je zdravnik rano zašil. Theodore je obljubil, da se ne bode nikdar več "bril", dokler ne postane v#lik. OBSOJEN TAT IN MORILEC OTROK. V North Caroliui so obsodili roparja Joshua Harrisona. Elizabeth City, N. C., 21. marca. Tukajšnje porotno sodišče je spoznalo Joshua Harrisona krivim tatvine in umora 91etnega sina bivšega državnega senatorja Beasleya. Obravnava se je vršila v countyju Pasquotank in sicer dan in noč. Voda razdejala vas. Chico, CaL, 21. marca. Voda reke Feather River je vsled deževja preplavila vso okolico in razdejala vas | Dreadful blizo Oroville. Nad 200 lju-I di je moralo bežati na drevesa in na I »treh«, da eo si rešili življenje. Tu se K bili 4$ ur izpostavljeni dežju in mra- Utrjevanje Manile. Strah pred Japonci. NAČRTI KOMISIJE ZA UTRDITEV FILIPINOV SO SEDAJ V ROKAH VOJNEGA TAJNIKA Vojni tajnik T aft se bode s tem bavil še le potem, ko se vrne iz Paname. KAPITANI ZA FILIPINSKO BRO DOVJE. Washington, 22. marca. Vojni tajnik Taft dobil je danes izvleček poročila komisije, ktera je izdelovala načrte za utrditev luke v Manili in drugod na Filipinih. Taft se bode bavil s pregledom teh načrtov še le ko se vrne iz Paname, oziroma po preteku meseca dni j. Načrti so naravno tajni. Podadmiral Brownson v Manili je brzojavi! mornarienemu oddelku, da je [Kxslal kapitane raznih oklopnih križark domov, ker so svoj čas odslužili. Njiikova mesta prevzeli so drugi kapitani. Angležka mornarica. Ixmdon. 21. marca. Za zgradbo novih ladij se bode letos izdalo nad 8,000,000 funtov sterliugov (40 milijonov dolarjev). Zgradile se bodo dve v slučaju pa. da se velevlasti na iiaašvi mirovnej konferenci ne sporazumejo med seboj, tri vojne iadije, večje kot Dreadnought, ena manjša križarica, pet visokomorsikih torpedo vk, dvanajst torpedovk in dvanajst podmorskih ladij. Eskadre brodovja, ki ostane v domačih vodah za obrarn-bo dežele, dobijo večjo posadko kot dozdaj. Ustje reke Temze se bode zavarovalo s posebno eskadro križaric. S|K>dnja zbornica je sprejela resolucijo. v kiteri predlaga, naj znaša efektivna moč redne vojske na kopnem 160,000 mož. Kesolueija se s stališčem vlade ujema. Ogri dobe madjarski povelj evalni jezik. Poroča se iz p«»polnoma zaneslji-vega vira, da je odrsko ministenstvo. ki se te dni bavi izključno z nagodbo, na kom pet en t nem mesitu doseglo dru-gi ve.iki uspeh: Cesar jii Madjaroan dovolil madjarski poveljevalni jezilk v armadi. Z ozirom na Beckovo minis erstvo in na sedanje državnozbor->ke volitve se bode ta stvar šele pozneje objavila. Vročina v Kentuckyju. Louisville. Ky., 22. marca. Še nikdar, odkar obstoji tukaj vremenski u-rad, v marcu ni bilo take vročine, kakor sedaj. Toplomer kaže v senci S7 stopinj nad ničlo. Podobna poročila prihajajo tudi iz Chic-aga in sploh iz celega osrednjega zapada, kjer v raznih krajih toplomer kazal od 90 do 9S stopinj nad ničlo. Moyer, Haywood in Pettibone. Caldwell, Idaho, 21. marca. Pri obravnavi proti Moyerju, Haywoodu in Pettibone ju radi umora bivšega go- vernerja Steunenberea, je včeraj sodnik Wood prečital izrezke iz časnikov, da tabo podpre predlog, vsled kterega naj se obravnava premesti v kak drug county. Vse prebivalstvo tukajšnjega countvja je namreč sovražno omenjenim obtoženeem. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.45 ............ 100 kron ta $ 40.80 ............ 200 kron, za $ 203.60 ............ 1000 krbn, za $1017.50 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma Be nakazane vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka. Našo denarne posiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $26.00 ▼ gotovini v priporočenem ali xegi£tro*4nem pismu, večje zneske po Do. stic Postal Money Order all pa Hew York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, Hew York. <104 St. dblr Ave. UK* (Ulito«, O. Dnevne nesreče na železnicah. POTNIŠKI VLAK DENVER & BIO GRANDE ŽELEZNICE SKOČIL RAZ TIR. Pri tem jo padla lokomotiva in voz za premog 200 čevljev globoko. V VIRGINUL -o- Ajntotnita, Colo., 22. marca. Proti iztoku vozeči potniški vlak Denver & Rio Grande železnice št. 116, ki vozi med Durangom in Antonito, skočil je na ovinku med Osleijem in Toltecom 30 milj daleč od tukaj raz tir. Dasiravno so vsi vagoni ostavili tir in se jih je več prevrnilo, ni bil ni jeden potnik ranjen. Lokomotiva in voz za premog sta padla 200 čevljev globoko. Strojevodja se je valil po nasipu in preko njega lokomotiva, kljub temu pa ni bil ubit, pač pa težko ranjen. Rielimond,- V a., 22. marca. Brzo-vlak Norfolk & Western železnice je pri Crewesu skočil raz tir. Kurile« Brown je bil ubit in strojevodja Pond težko ranjen. Par potnikov je bilo lahko ranjenih. ITALIJANI V NEW JERSEYU U-KRADLI DEČKA. Konzul v Newarku prosi policijo pomoči. Paterson, N. J., 21. marca. Italijanski konzularni agent R. Agenzia v Newarku je naprosil tukajšnjo policijo, da mu pomaga najti dečka Giovanni Argento iz Patersona, kteri je pred dvema leti, ko je bil star osem let, neznano kam zginol. Splošno se sodi, da ga je kedo odvedel in to je sedaj tudi policija dognala, kajti ona trdi. da bode roparja tekom par dni dobila. Dečkovi stariši dobivajo skoraj neprestano anonimna pisma, s kterimi roparji zahtevajo odkupnino. NAPAD Z BOMBO. V Oaklandu, C al., je nekdo skušal razde jati hišo sodnika Ogdena. Oakland, CaL, 21. marca. Pred hišo sodnika Ogdena na Alice St. se je v minolej noči razletela bomba, ktera je razdejala ves sprednji del sodnikove hiše. Stanovnikom se k sreči ni nie zalega zgodilo. Bombi je bila pritrjena 70 čevljev dolga užigalna nit in napadalec je imel dovolj časa priti na varno. Sodnik Ogden ima na sumu nekega slaboumnika, čegar ime je naznanil policiji. NAČRT OKLOPNICE NEBRA8KE UKRADEN. Nekdo ga je ukradel iz mize v uradu ladjedelnice v Seattle. Seattle, Wash., 22. marca. V uradu ladjedelnice Moran Bros. je nekdo ukradel knjigo z načrti nove oklop-niee Nebraska. V knjigi so bili označeni tudi oklopi in baterije. Knjiga je ležala na mizi superintendenta J. H. Foxa. Tatvino so zasledili že pred 15 dnevi. Ladija je skoraj že gotova. Graditi so jo pričeli pred rusko-ja-ponsko vojno. Novi sledovi malega Marvina. Dover, Del., 21. marca. Dr. Horace Marvin je danes odpotoval, ne da bi naznanil svoj cilj. Najbrže so ga detektivi pozvali v kako meato, kajti sledovi v Erie, Pa., so bili napačni. Tukaj so včeraj ustavili veliko tolpo ciganov, ker se je domnevalo, da je pri njih ukradeni deček. Pri ciganih so v resnici našli deset otrok, med kterimi pa ni bil Marvmov štiriletni Južne republike. Vojna v Srednji Ameriki. V TRODNEVNEJ BITKI PRI NA- MASIQUE JE ZMAGALA NICARAGUA. V Honduras ao ae izkrcali mornarji Zjjedinjenih držav, da čuvajo koristi naših državljanov. ZA REVOLUCIJO V VENEZUELI. San Salvador^ 21. marca. General Jose Dolores Presa, poveljnik salva-dorsSke vojske, ktera se je zajedno 3 hoffidursko bojevala proti Nicara-gui, poroča: "Dne 19. t. m. smo se pripravili na napad na utrjene griče znane pod imenom Portilles de Namasique. Ob 10. uri dqp. je naše topništvo zavzelo pozicije pred griči in s tem so bile priprave za bitko končane. Bitka se je pričela ob 5. uri včeraj zjutraj z (bombardiranjem. Desnemu krilu zapovedujeta generala Avelar in Li-coma, dočim poveljuje desnemu krilu general Chavamia. Izid bitke še ni znan. Hondurske čete imajo velike izgube.'' (Že včeraj se je iz Manague, Nicaragua, poročalo, da so Salvadorci in Honidurci morali bežati.) Washington. 22. marca. Mornarji in mornarični vojaki zvezine topni-čarke Marietta so se včeraj izkrcali v Trujil.o in Ceibi ki morda tudi v Puerto Cortezu, Honduras, da čuvajo koristi tamkaj živečih državljanov ZjedLnjenih držav. O tem je sporoči! 'poveljnik Mariette, kaipitan Fullam. So se-li naši mornarji iziircali tudi na pacifičnem obrežju Hondurasa, še ni znano, vendar se je pa to najbrže zgodilo. V moranaričnem .uradu so prepričani, da bode topničarka Marietta zadostovala tako za čuvanje naših, kakor tufdi evropskih koristi. Oba obrežja bojujoČih se srednjeameriških republik sedaj naše topni-čarke skrbno opazujejo. Sedaj bo-deta tudi Mexieo in Zjedinjene dr žave intervenirali v prid miru. ker inače se zasmore vojna razširiti na vse srednjeameriške republike. * ♦ * Vodja venezuelsikih vstašev, general Jose Manuel Hernandez (El Mo-cho), kteri je dospel nedavno iz Paname v New York, je naše mesto ostavil in njegovi prijatelji zatrjujejo, da se je napotil v London. Predno je Hernandez dospel v New York, se je leto dni mudil v Colom-biji in Panami. V New York je dospel, da si nabavi za revolucijo potrebni denar in je javno priznal, da bode skušal pregnati svojega starega sovražnika. predsednika Cipriano Cast ro. ITALIJANSKE BOMBE. "La mano nera" je izvršila sedaj v Philadelphiji napad. Philadelphia, Pa., 21. imarca. V minolej noči je nekdo z bombo razdejal prodajalnico rib Giuseppe Tuša, 830 Christian St. Zločin so brezdvomno storili člani orjranizacije imo, da se nam tudi prejšnje bivališč • t... z n i i. da hitreje najdemo i aslov-itVa. Dopisom in pošiljatvam nare :ite laslov: «G1qs Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Pennsylvanski kapitol F.)stavodaja države Peansylvanije ima krasen kapitol. kteri je veljal z opravo in pohištvom vred na milijone dolarjev. Sedaj pa skuša ista po-stavodaja, kakor smo včeraj med dnevnimi novicami poročali, dognati, kam je šla večina teh milijonov, kajti iz vseh strani se zatrjuje in dokazuje o velikanskem "jrraftu" ali goljufijah. Pennsylvania nima le krasnega lkapitola, na kterega mora biti ponosna. temveč ona ima tudi prave državnike. kteri se tu pa tam snidejo v krasnem poslopju, da izdajo zakone v radost miroljubnih državljanov in v strah lopovov in častnih ijudij slič-negu. kalibra. Že pred par leti je pennsylvanska postavodaja dosegla slavo s tem, da je na povelje tedanjega governerja in v prid gotovih politikov izda.a zakon proti časnikarjem, kteri naj bi ne smeli pisati vse tajnosti. Dasiravno je bilo to žalostno, so v gotovih krogih vendarle uvideli da svobode tiska še vedno ne morejo popoinoma omejiti. Radi tega je nek postavo-dajaJec imenoval oblasti in vse prebivalstvo imenovane države — cenzorjem, da bi bilo škodljivo pisanje na ta način povsem izključeno. Ta pred <>la bi ne prišle na dan vse goljufije, ktere so se vršile pri gradnji kapitola v Harrlsburgu. San Francisco. Ako opazujemo razvoj naših velikih mest, se nam dozdeva, da morajo vsa ameriška mesta v svojem razvoju probiti stadije velike tkorapci-je, pre i ■ ■ - ' Godec Rchmitz. kteri je ime! velik vpliv na delavske orga- ; / <-ije, je bil izvoljen mavorjem in it; i if l mki ljudje po posta i ob-< n-ki svetniki. Ta stranka je kmalo dobila »vojepa, vodja imenom Ruefa in |xnl njegovim vodstvom se je razvila v-a korupcija v nepregledne di-mezije. V San Francisou so potem pričeli tožiti s koncesijami za ulične železnice. rn/svetljavo, telefon itd. Mayor Srh in i 17 je dobil za koncesijo ulične železnice $400,000 nagrade in mestni svetovalci po $40.000. Nek občinski svetova ee je v pijanosti vse to ipove-dal in potem so tudi njegovi kolegi to storili. Tri mesece kakor begunec na Ogrskem. — Iz življenja ruskega Poljaka. — n. Ali je neobhodno potrebno, da se gradi svoboda naroda na tlačenju drugega naroda? Ogri, oziroma Ma-djari. kakor narod z zgodovinsko pro-š ostjo imajo pravico do samostojnosti. A nimajo absolutno nobene pravice zatirati druge narode. Vendar, poglejmo Slovake; bolje rečeno: ogrske Cehe. Kljub vsemu preganjanju ne le da so se" vzdržali, anupak so v svojem razvoju tudi velikansko napredovali. Kmet tam prihaja do vedno večje samozavesti, se uči misliti. Ljudska literatura se razvija bolj in bolj. Šole, s kterimi hočejo narod s siio poogriti, imajo ravno nasproten uspeh. Sodniki, žandarji in ječe, vse to ne more več ubiti vzbujene zavesti lastne moei in ponosa, ljubezni do svojega rodu in jezika — le podžiga jo! Nižja duhovščina je skoro vsa narodno-patri-jotična, požrtvovalna; a višja in visoka — le z redkimi, redkimi izjemami — prodaja svoj cnarod in svoje dolžnosti do njega, zaslužbo in čast... Iiumunci imajo veliko boljše šole in boljšo organizacijo, nego ogrska država; kljuib temu, da so jim odvzeli na popolnoma nezakonit način denarne zaklade. obstoječe še od prejšnjih dob sem. Nižja duhovščina je tukaj vseskozi narodna, požrtvovalna, pogumna. Društva za ljudsko izobrazbo, posojilnice itd., vse to je izvrstno organizovano in vsega zadosti. Saksonci na Sedmograškem imajo — kakor znano — šole in narodno-koristne institucij^, ki bi lahko služile Evropi za vzor. Tudi Srbi se ne poste več pogoltniti il kosmatih". Vrlo napredujejo. Zdaj par besed o ogrskih so-dnijah in drugih uradih. Vse sodne razprave, civilne kakor kazenske, se vrše vseskozi samo v madjarskem jeziku in čeprav ne razume stranka, obtoženec, ne besedice madjarski. Justieo, ki jo izvršujejo ta sodišča, si je lahko predstavljati! Komitatni uradniki in oblasti igrajo silno čudno ulogo. Dasi so te oblastnije avtonomne, neodvisne, uradujejo povsodi samo madjarski in njih uradniki nečejo občevati z ljudstvom drugače, nego v madjarskem jeziku, in to v krajih, kjer ni nobenega Madjara. Kmetu na Ogrskem se godi, da je joj. Opeharili so ga za gozdove, da jih je prodal za nič. ki če zdaj siromak pobira tam suhljad, ga neusmiljeno kaznujejo. Srnei jeleni in dru-ua divjad sme opustošati kmetova polja, on pa nima ne varstva ne pravice. Naj bi madjarsiki mogotci krenili na drugo pot, dokler je še čas! Dales so nevarni časi, danes se narodi ne puščajo kar tako zasužnjiti! Gospodje na visokih mestih so že •jjozabili, da so obljubil ogrskim narodom splošno volilno pravico — to se pravi: hočejo pozabiti, ker veliki gospodje po navadi radi obljubujejo, a izpolniti obljubo jim je vedno zelo težko____ Toda spomnijo jih na to drugi, spomnijo jih na način, ki 'bode gospodom skrajno neprijeten! Ogrski beli sužnji se splošni in enaki vodilni pravici nikoi ne odpovedo! Polonyi, ta famozni gospod, je pač hotel razgnati vse delavske zveze, da bi delavci bili brez varstva. Štraj-kovski in tiskovni zakon je imel namen, da obesi ubogemu ljudstvu torbo pred usta in mu jih zapre enikrat za vselej. No, Polonyi se je zvrnil v lastno gnojnico in v notranji gnilobi utone tudi gospodujoča stranka neodvisnih magnatov. Židov in oderuhov, ki smatrajo ljudstvo samo za svoj dobri plen. Vijem*, zloglasni deželni grof hes-senski, je prodajal svoječasno lastne rojake na Angležko; tako prodajajo tudi ogrski mogotci lastno kri v A-meriko, ker nečejo ubogemu ljudstvu omogočiti doma človeško eksistenco. Poraba konjskega mesa je v Parizu v sled visokih cen govejega mesa znatno porast la. Leta 1S99 - i v Parizu piv/.ili 5 milijonov ki o r ramo v konjsketra mesa. leta 1000 pa 11 milijonov. To je 44.000 zaklanih konj. List "I liustraiion" piše, da ■ri»orortije mnogo zdravnikov uživanje konjskega mesa, češ, da je zelo >arno proti trakulji. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Z*, golo brade i in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakoznu $500. Jakob Wahčič, 339 SOUTH PROMT STREET, STEELTON, PA. Proti poljski zasebni lasti. Krakov, 2. sušca. Novi kurz na Nemškem kaže že sedaj, da ne meri zgolj na novi kulturni boj. ampak hoče Poljake popol-noma oropati ne samo njihovih kulturnih pridobitev, temveč tudi njihove zasebne lastL Vlada je s tem, da je potisnila najmočnejšo stranko — katoliški centrum — v kot ter ustvarila večino iz lu>teranskih konservativcev;. pruskih junikerjev in veleposestnikov ter iz liberal!cev, obenem udarila proti iPoljakom. Sedaj je čas — si misli vlada —da zada pruskim PoljiaSkom zadnji, smrtni udarec. — Na ipruskem Poljskem delujejo nemške našel jevalne komisije. Z znatno vladno pomočjo kupujejo od Poljakov zemljo ter naseljujejo na starodavnih poljskih tleh nemške kmete. Dozdaj ta hakatistovska politika ni imella posebnih uspehov. Ra-zun prirojene žilavosti Poljakov, njihove kulturne moči in zavednosti je tusdi premoč centra v državnem zboru omejevala liberalno protipoljsko politiko. Sedaj je za čas padla zadnja ovira in Buelow je zatrobil v lovski rog na veseilo gonjo proti poljski divjačini. Buelow je namreč izdelal zakonski načrt, kako razlastiti Poljake ter tako njihovo domačo zemljo izročiti -nemški naseljeval ni komisiji. Ta barbarski načrt bode kmalo zagledal beli dan v obliki predloga pruskemu deža' nemn zboru. Načrt je skoziin-skozi izjemna postava, še hujša, kot znani Bismarckov "socijialistovski zakon". Načrt se naslanja na § 1. razlastivne postave iz leta 1874, ki pravi, da se sme nepremična last "zsrolj iz vzrokov javne blaginje" ("mir aus Gruenden des oeffentli-efaen Wohles") proti popolni odškodnini odvzeti posestnikom ali pa omejiti. To utemeljevanje je seveda fri-volno. Prvič je nasprotno členu 9. pruske ustave ("Has Eigenthum ist u-nvelT.etzlich"), drugič se je pa § 1. postave iz leta 1874 tupora/bljal dozdaj samo pri zgradbah železnic, cest in mostov, kjer se je šlo za javno blaginjo vseh državljanov ali pa za blagor vseli prebivalcev ene občine, o-kraja ali pa provinci je. Sedaj pa hoče Buelow to izjemno naredbo uporabiti proti javnemu blagru velikega dela pruskih državljanov, Poljakov, za "blagor" nemške naseljevalne komisije. Buelow hoče pozakoniti očito krivico. Najbolj zagrizeni nemški liberalni list — umazani vir za dunajsko "Neue Freie Presse" in "Zeit" — "Koe nisehe Volkszeitung" objavlja iz krogov Ost mark vere Lna dopis, kjer izvaja, da država sme iz ozirov na javni blagor razlastiti Poljake, kajti izjpodrinjenje poljske narodnosti iz Poznanja in zaipadne Prusije je go-tow v blagor Nemčije. Sicer pa razlastitev ne oškoduje Poljakov, ki bodo dobili celotno odškodnino. Moraimo priznati, da celo vsi nemški svobomiselci ne odobravajo te politike. Bivši državni poslanec, pristaš liberalnega bloka, bar. von Ger-lach, imenuje načrt Buelowa »v 22. številki lista "Nation": "Preussi-sohe Jal?oibinenpolitik". Tam piše med drugim dobesedno sledeče: " Kakor je kulturni boj zadnjega katoličana potisnil v taibor centra, tako je tudi hakatistovska politika skoro slednjega poljsko govorečega Pru-sa napravila za pristaša Korfauntyje-vega. To dokazujejo začfnje državno-zJborske volitve: tistih par zmernih Poljakov, ki jim je načeloval prost Jaadzewski, ni nihče več volil. Na celi črti je zmagal rajdikalizem. Poljskih glasoVfje za stotisoč več. Priborili so si pol zgornje Šlezije... Iz tega je pruska vlaida pod vodstvom Buelowa posnela sf.edeči nauk: storjene napake hoče kronati s še večjo napako. Boj proti poljskemu krščanskemu nauku, izključevanju poljskih gimnazijcev, zloraba združevalnega zakona---vse to ni dovolj, sedaj hočejo oropati Poljake še dedne ;>■.,sesti. Kar še niso izvršili ne Rusi, ne Madjari, ne Turkit to bode v Pru-■siji posta o zakon." Baron von Gerlach izvaja dalje, «la ta notranja politika Prusije škoduje predvsem zunanjemu ug* edu Nemčije. Obsojajo jo v Avstrije, na Francoskem, v Italiji, na Amrležkem — le na petrog^radskem dvoru jo odobravajo ! Izmed liberalnih glasil obsoja to •protipoljsko politiko tudi "Freisin-nige Zeitung". Toda vse to nič ne pomaga. Čisto dosledno je,, ako nemški .iberalizem izkuša svoj protiver-ski program uresničiti tudi s tem, da raznarodi Poljake. To je liberaHna "evangeljska" misel: Namesto vesoljnega katoličanstva — luteransko nemetvo! Kdor je proti centru, mora biti tudi proti Poljakom. Eno dobro strain ima ta gonja: kadar napoči v Nemčiji zopet kulturni boj, se bodo Poljaki ramo ob rami borili s svojimi nemškimi katoliškimi brati, da uže-nejo za Bianarckom Se Buelowa v Kanoso. BAZNE KOVICE IZ AV8TEO-OOBSKE. Z Dunaja se poroča: Profesorski zbor je sklenil pred.agati, naj se u-stanovi mov državnogospodarski doktorat, za (kterega bosta potrebna dva izpita, iz nacijonalne ekonomije in iz finančne vede. Zainimiv je bil predlog profesorja Bernatzikaf naj se doktorat sploh odpravi. Ta predlog je bil odklonjen, ravnotako predlog praške univerze, naj se ustanovi doktorat za državno vedo. V nedavno izašii knjigi Pasztorja naihajajo se neki zelo zanimivi statistični podatki o življensikih razmerah v Budimpešti. V Budimpešti je leta 1901 živelo 71S,000 duš. 615,000b niso imeli takega dohodka, kterega bi se bilo moglo obdačiti, a samo 12,000 ljudi je bilo, ki so brez ekse-kueije plačati svoj davek. Hiše so zelo zadolžene, na njih je vknjiženo 790 smilijonov. IDenaimi zavodi so dali leta 1892 497 milijonov posojil na nepremičnine, a ta svota je leta 1898 narastla na jedno milijardo in 47 milijonov kron, Iz Gradca se naznanja: Poveljnik 3. zbora Sueeovaty se je podal na osemtedenski dopust. Pravijo, da se ne bode več vrnil. Baje gre v pokoj tudi zborni poveljnik v Zagrebu, feMmaršallajtnant Chavanne, in sicer zato, ker se je spri z ondotnim domobranskim poveljnikom. Papiga — pregnala tatove. Iz Pariza poročajo o jako zanimivem dogodikti) kako je papiga odvrnila nesrečo od hiše svojega gospodarja. Neke noči so tatje udrli v hišo bivšega poslanca Girarda. Gospod Gi-rard, ki je bil v postelji in je slišal, da so lopovi udrli v hišo, si ni upal tatove preplašati s streli iz revolverja, amtpak je ves proplašen čakal, kaj da se zgodi. In zgodilo se je nastopno : Naenkrat so lopovi slišali hreščeči glas, ki jim je zaklical: Bon jour, messiers, bon jour! (Dober dan, gospodje, dober dan!) Ko so lopovi to slišali, menili so. da so odkriti ter so pričakovali strel iz revolverja; da se pa izognejo, so pričeli bežati ter niso pustili le že nabranega plena, ampak tudi še svoje lastno orodje, ki so je prinesli seiboj. Gospod Gi-rard se je tedaj hrabro izvlekel iz postelj^, prižgal srvečo ter prinesel papigi, ki je zapodila v beg tatove, veliik kos sladkorja, kakoršnjega ni še v svojem življenju dobila. VV^nriTLOTlAJt LISTNICA UEEDNIŠTVA. J. ML, AJdrich, Mont., M. P., Alls, Ark., in drugi S tem Vam naznanjamo;. da smo dobili ravno sedaj iz starega, kraja večjo množino domačih kos. Na razpolago jih je še nekaj; torej ne zamudite prilike! Pozdrav! "Glas Naroda", 109 Greenwich St.. New York, N. Y. Kje so: ANTON POJE, doma iz Lazeča, fara Dra?ra; JURE BUKO-VAO, doma iz vasi Žurge, fara Osilniea; IVAN HUDOIJN iz fare Morobie; vsi iz kočevskega okraja. Za njih naslov bi rad zvedel: P. . 'Seherzer, Box 224, Jenningston, ' W. Va. (22-25—3) Kje je FRAN TRELCf Doma je iz Zagorja ob Savi, Kranjsko. Postave je srednje, škrofolozen na obeh straneh vrata ter nosi glavo malo postran. Pred tremi leti na 16. aprila izpeljal sni je soprogo in posinovljenea Andreja Brosmana, starega 7 let. Varujte se ga* rojaki, da še komu drugemu tako ne naredi. Kdor izmed rojakov mi naznani njegov naslov, dobi dobro plačo. — Andrew Gorenc, Box 17, Henminie, Pa. (21-23—3) " * ———— -----i"-i~i~>—i~»->-»-irw>»»<><» »i.»i.i Kje je JOSIP VENIŠNIKf Doma je iz Rečice v Savinski dolini, Štajersko. Njegovi stariši in sestre že čez tri leta ne znajo, kje je. Preje je bival v Nuckols, W. Va., in Old-town, Md. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: Mary Sternat, Box 118, Renton, Wash. (9-23—3) 1 Kje sta IVAN in FRAN AVSECT Obadva sta doma iz Zaliloga pod Ljubljano. Za njun naslov bi rad zvedel: Vinko Klešnik, 617 Market St., Waukegan, I1L (21-23—3) Išče se MIHAEL BUTALA iz Tanče gore št. 52 pri Črnomlju! Pred tremi leti bival je na Calumetu, Mich., ter odšel ne ve se kam. Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 Sth St., Calumet,. Mich. (19-3—19-4) i WIHHET0D, Rdeči Gentleman je izšel in se dobi I. zvezek za 40c.f I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred. Upravništvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri na*, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. PRANK SAKSER CO. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potnjejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN «T., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SVLOOIV prav blizu kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje ▼ staro domovino najceneje in najhitreje po našem po sredo vanjo. Zastopa nas v vseh po -:iih; torej pazite, da se ne v sedet f na iim laskavim besedam nič vred ne-žev, kterih v Dulnthu tudi ne manjka Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. POZIV. Tem potom poživljam ALOJZIJA ZALETEL, doma nekje od Žužemberka, da mi blagovoli naznaniti njegov sedanji naslov. Delala sva tukaj skuipaj in Iker ni mogel dobiti njesrov zasluženi denar od dveh tednov. izp nt'al som mu ga jaz iz sve jega žepa po dogovoru, da istega izterjam od dražbo, ktera mi pa ne iziplača, dokler nimr.m njegovega no-tarijelnega potrdila. Vsled tega ga prosim, da mi to oskrbi in "ce kdo izmed rojakov ve ža njegov naslov, prosim, da mi blagovoli naznaniti. Jakob Terček, P. O. Box 607,. Forest City, Pa. (21-27—3) NAZNANILO IN VABILO. Tem potom naznanjamo vsem članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. Jed no te v Braddoeku, Pa., 'kakor tudi drugim rojakom iz tega kraja in okolice, da priredi omenjeno društvo skupno velikonočno spoved na belo nedeljo popoldan in v ponedeljek t- j. 7. in 8. aprila v nemški cerkvi sv. Josipa. Spovedovat pride naš * rojak Rev. J. Mertel iz Pittsburgh, PA Upaje na ipolnoštevilno udeležbo se bil ježi ODBOR. (6x v dr 3) S NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobre črno Tino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Debre belo vteo od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izmtaa trepavica od $250 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošl jejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Francisco, CaL Slovenska katoiiSk Q. podp. društvo (j" svete Barbare Zledlnjene države Severne Amerik« Sedež: Forest City, Pa. lanuarla 1903 v državi -*e~o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAX TELBAN, Bos 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest" City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City," Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O Box 607 Forest City, Pa. ' Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRISTOPILI. K postaji št 10 v Coketonu, Va, Ivan Petrovveič star 20 let, Boštjan Baenar 20 let, Josip Šuder 19 let. Iv postaji št. 13 v East Mineralu, Kansas, Jakob Sai^erle 21 let Jakob Dolenc 33 let, Fra-n Bizjak 29 let, Hugo Wacker 33 let. — Ivan'Dolenc zopet pristopil. K postaji št. 14 v Bloctonu, Ala., Ivan Novak 23 let, Fran Špiler 25 let. K postaji št. 15 v Huntingtonu, Ark., Mihael Butarac 25 let. K postaji št. 17 v Broughtonu, Pa., Fran Kerin 26 let, Jakob Roje 25 let, Peter Kranjc 20 let. K postaji št. 18 v Flemingu, Kansas, Anton Kovač 25 let, Jalkob Poje 23 let, Albin Volk 19 let. K postaji št. 19 v Bridgeport,Ohio, Fran Guna 25 let, Štefan Bi-ščan 20 let, Florjan Odlasek 26 let. K postaji št. 21 v Little Falls, N. Y, sta zopet pristopila: Fran Stržinar in Ignac Susman. K postaji št. 22 v Imperialu,. Pa., Andrej Levar 27 let. K (postaji št. 24 v Soprisu, Colo., Mihael Šlebir 18 let, Fran Šlebir 19 let, Anton Uršič 39 let, Ivan Krive 2i let, Matevž Čekada 31 let, Fr. Urbanei« 25 let, Josip Lukšič 35 let. K postaji št. 25 v Jenny Lind Mine, Ark, Josip Ocepek zopet pristopit. « K postaji št. 26 v Collinwoodu, Ohio Alojzi j Gregorčič 22 let K postaji št. 27 v Yale, Kansas,Vid Cizerle 3S let, Ivan Oražem star 28 let. K postaji št. 28 v South Lorain ifl. Ohio, Josip Jelereič 34 let Fran Božič 25 let, Ivan Žorž 25 let. Štefan Milekovič 31 let, Jurij Petkovšek 22 let, Josip Poklukar 25 let, Štefan Minčer 24 let. K postaji št. 31 v Calumetu, Mich.. Fraji Škufca 34 let, Josip Pavlin 30 let, Ivan Brajer 30 let. K postaji št. 32 v Braddoeku, Pa, Fran Dolinar 27 let. K postaji št. 33 v Olevelandu, Ohio. Jakob Vidigoj 33 let. Anton Čolnar 2S let, K postaji št. 36 v Dietz, Wye,.. Fran Pohovnilk 27 let. K postaji št:. 37 v Rad fey, Pittsburg. Kansas, Ferdinand Čilič star 36 Det. ASESMENT, kteri se plača 7. aprila 1907. I. razred, možki oddelek: vsak član plača po jeedn doiar. II. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20 centov. III. razred, otročji oddelek: vsaki plača rpo 10 eyentov. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV: Jakob Šfcucin, star 36 let; Fran Šabec, star 39 let; Pavel Hrvat star 43 let; Josip Bizjaik star 40 let; Ivan Bizjak, star 30 let. Vsi so bili Člani postaje št. 10 v Coketonu, W. Va, in vsi so umrli dne 4. fberuarja 1907. Vzrok smrti teh bratov: vsi ubiti v ipremogovem rovu vsled razstrelbe plina (gaza). * Fran Hubat, star 21 let, umrl dne 23. januarja 1907 pri postaji št. 24 v Soprisu, Colo.; vzrok smrti: razsfcrelba plina v premogovem rovu. NAZNANILO. Nadalje naznanjam vsem združenim sob rat om društva sv. Barbare, da smo (morali za ta mesec asesment povišati za 25 centov, tako da plača ta mesec vsak član L razreda mesečnino po jeden dolar. To smo morali storiti, ker je ta mesec potreba za 6 umrlih članov izplačati podporo. Bratski pozdravljam vse združene sob rate in jim voščim vesele velikonočne praznike! IVAN TELBAN, glavni tajnik. .............................ii!m iiiTii A * rti A Ako hoče* dobro postrežbo z mesom in groccrijo, tako se obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, tla imam v zalogi vsakovrstno suho meso, 11 sumeč: irtou^t, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih J;-";" ---ga obilni otuslr. v m y p_1 POZOR ROJAKI 1 ; ■ - Pred nekoliko leti astaoovilo se je Slovensko-Hrvatsko zdra* v višče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Tbompsona, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni Zastrupljenje krvi • Sifilis ■ izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je to aj potrebno zdravniške pomoči, idite a i pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku ter pisma naslovite natanko tako: ' Slovensko=Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON, 334 Weat 29th Street, New York, N. Y. Zd ravišče je odprto ob delavnih dnevih od 0 zjutraj do 5 zvečer ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne. --- 1— .•■»r.s. _ Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega impcrtirarega čežkt^a hn ela. i tdi ttj a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Leify pi vo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 St Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. w.w www www • f • K" .■' ■ "• . '"'' jB^f ■ ■ "ZJ?.. ."''V..-,..>*> Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tfc St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. h.,. 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BEOŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Min« NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewine Ave., So. Chicago, I1L IYAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B«.i 641, Eveleth, Mi™ IVAN KERŽISNIK. III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. . Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ZOPET SPREJETI. V društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 25. febr.: Anton Vodopivc r-ert. -1000 T. razred. Društvo šteje 0G udov. V društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, "Wyo., 2S. febr.: Fritz Ru>old cert. 4531, Jernej Jančar cert. 3S95. Oba v I. razredu. V društvo sv. Mihaela Arhangela št. 27 v Diaimondville, Wyo., dne 1. marca: Tvan Peternel cert. 4713. Društvo šteje 31 udov. V društvo sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., 20. febr.: Marija Turk cert. 3S37. Društvo šteje 45 članic. V društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 20. febr.: Marija Vodopivc cert. 4096. Društvo šteje 19 članic. V društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 2. marca: Maud Ga-*prlin cert. 153. Marija Pucelj cert. 257. V društvo sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville^. Wyo.. 2. marca: Marija Peternel cert. 4713. Društvo šteje 15 3.anic. odstopili. Od društva sv. Jožefa št. 26 v Imperialu, Pa., 2. marca: Andrej Turk cert. 2736 I. razred. Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., 20. febr.: Neža, Turk cert. 2736. Iz društva sv. Mihaela Arh. v Claridge, Pa.. 20. febr.: Lucija Žura cert. 3335. Od društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Penna., 2. marca: Frančiška Meden ccrt. 4262. Društvo šteje 21 članic. Črtani. Iz društva sv. Jožefa št. 26 v Imi>erialu, Pa., 2. taarea: Josip Sladic cert. 4350 II. razred, Anton Germ cert. 2737 II. razred, Ivan Trompuš cert. 4839 I. razred. ' iffl^*^ Iz društva sv. Cirila in Metoda Št. 62 v Colorado City, Colo., 2. marca: Alojzij Mihelič cert. 5214, Josip Bazi cert. 5222. Oba v I. razredu. Iz društva sv. Jožefa št. 14 v Croeketotuj. Cal., 2. marca: Peter Fuks cert. 1096, Ivan Petrič cert. 1121. Oba v I. razredu. Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Penna., 20. febr.: Alojzija Germ cert. 2737. __ .TURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. oHiamsTi KRANJSKE NOVICE. Postojnsko jamo je obiskalo meseca februarja 62 oseb, ki so plačale 301 krono na vstopnini. Požar. V Trebnjem je pogorelo pol etrojnice parketne tovarne Josipa Go-levščka. Škode je do 15,000 kron. U-ničen je tudi parni stroj, ki je stal 8000 kron. Umrl je v Ljubljani dr. Josip Derč, mestni zdravnik v pokoju. — V Kan- j diji je umrl Jožef Starič, c. kr. sodni svetnik in vodja okrdjnega sodišča na Brdu., star 53 let. Blag jima spomin. Delovanje Nemcev med Slovenci. V Domžalah ^e je ustanovila podružnica nemškega šulferajna. Ali imajo Domžale že podružnico sv. Cirila in Metoda? Električna gonilna moč za nove državne alpske železnice. Kakor se poroda i/ zane.-ljivejra vira, bo vodna moč S<>«■♦• služila železniškemu obratu <>d Podbida do Trsta. Železniškemu o-bratu < d Podbrda do Beljaka, oziro-' risa do (Vlovca ter od Trbiža do Ljub-'.]■"' {»a bo služila v«.dna moč Save 1 it: K,ni« ne pri M« -lah na Gorenj- | *ken:. ..kiog 10,000 konjskih sil. kte-, ri» moč bi tudi rada imela Kranjska j industrijska družba, kar pa seveda ne ; lw>de dovolilo železniško ministerstvo. Vodna naprava na Završniri v Mostah za oddajo električne luči in moči se je približala svojemu uresničenju ter se v kratkem prične z delom. PRIMORSKE NOVICE. Zaspani cerkveni pevci. V cerkvi pri Novem sv. Anionu v Trstu se pojo vsai petek v postu slovenske pesmi. Letos pa ni nobenega slovenskega petja, ker so pevei še vselej zaspali (enkrat tedi organist), da niso prišli pet. Roparski napad. V Trstu je napadlo pet iopovov 65le*nega krošnjarja Sigismunda Heisehmanna. Vrgli so ga na tla in mu vzeli krošnjarski sve- ženj. vreden 240 K. Napadalcev niso še dobili. Samomor. V Trstu je okoli 301etna ženska skočila iz petega nadstropja na dvorišče. Bila je takoj mrtva. Njene identitete niso mogli dognati. Po zunanjosti soditi je bila krošnjarica. Smrten padec otrokov. V Trstu je padla triletna Kanmen Nagode skozi okno drugega nadstropja na kamenito dvorišče, kjer se je tako pobila, da je čez eno uro umrla. Sod olja je padel na roko 28Ietne-mu delavcu Mihaelu Nadališku v Trstu in mu jo seveda zlomil. Dva prste si je zlomil 22Ietni Marij Skrlj iz Trnovega, ko je oral. Moral je v tržaško ,bolnišnico. Nogo si je zlomil 651etni kmetovalec Matej Boštjančič iz Podgrada, ko je padel. Prišel se je zdravit v tržaško bolnišnico. Zblaznel je v Trstu 211etni Hum bert Manzolini. Prišel je na policijsko stražnico in pravil, da je ustrelil samega sebe ter izročil policijskemu nadzorniku samokres. Izkazalo se je pozneje, da se je res hotel ustreliti, a se mu ni posrečilo, ker ni hotela pa-trona eksplodirati. Slovenskih volilcev v Gorici za dr-žavni zbor je okoli 1800, vseh volilcev v odu iz žepa listino s 1000 markami. — V Niči je bilo neki angleški rodbini ukradeno 250,000 frankov. Prva izprašana strojna kurjačica v Avstro-OgrskL Dne 26. februarja je naredila v Budimpešti izkušnjo kot strojna kurjačica Avgusta Wald. Odgovarjala je prav povoljno na vsa vprašanja. Njeni moški tovariši so razburjeni in započenjajo že akcijo proti temu ženskemu tekmovanju. — . v H Potovanje okoli seslja. Nedavno ■je dospel v Pariz Laurent Revel, ki je -odpotoval pred desetimi leti po svetu in obhodil vse dežele naše zemlje. Seboj ni imel drugega kakor nahrbtnik, palico, nekoliko denarja ter izboren talent za slikanje na porcelan. Prinesel je seboj okrog 50,000 uradnih potrdil, da je bil tuintam. Roparji so ga pogosto napadli in mu pobrali vse, le uradna potrdila so mu vedno pustili, ker so mislili, da niso nič vredna. Mož je" tekom teh desetih let prehodil okoli 120,000 km in pravi zdaj, da komaj čaka, da pojde zopet po svetu. Kadar mu je primanjkovalo denarja, naslikal je par primitivnih sličic, naznanil, da bo predaval o svojem potovanju in na teh predavanjih je poprodal vse slike. Seveda je bil večkrat v smrtni nevarnosti. V Abe-siniji ga je sovražnikova sablja usekala čez roko, da se mu še zdaj pozna. Na Kitajskem so ga imeli zaprtega, ker se je smejal nad nenavadnimi mrtvaškimi navadami. Le z veliko težavo se je rešil hude kazni. V Venezueli se je izgubil v pustinji in bil skoraj lakote poginil. V Peru so ga napadli obcestni roparji in več nego enkrat se je boril za življenje s samokresom v roki. Ako bi ne imel velike danske doge, bi se najbrž ne bil vrnil v domovino. In vkljub temu se hoče podati iznova po svetu med nevarnosti. Žena, gospa, soproga. Med starimi papirji je našel nekdo sledeče zapiske: Ako se ljudje vežejo iz ljubezni, postanejo "mož" in "žena". — Ako se vzamejo iz udobnosti, postanejo "gospod" in "gospa". — Ako se zakon sklepa iz drugih razlogov, imamo "soproga" in "soprogo". Žena te ljubi, gospa ti streže, soproga te trpi. Ženo imaš samo zase, gospo za domače prijatelje, soprogo za vsakogar. Z ženo greš na izprehod, z gospo izideš, s soprogo delaš izlete. Žena se trudi za gospodarstvo, gospa za hišo, soproga zase. Ako si bolan, ti žena streže, gospa te obiskuje, soproga povprašuje za zdravje. Žena deli s teboj žalost, gospa denar, soproga dolgove. Kadar l^mrješ, te žena objokuje, gospa žaluje, soproga pa nosi črno obleko. Zakaj se ne oženite? To vprašanje je stavil nedavno neki časopis v Stok-holmu svojim bralcem. In odgovori so prispeli različni, za ženski svet neugodni. Eden se boji zakona, ker po-tratijo ženske največ časa s pisanjem pisem ali pri telefonu. Drugi se ne ženi, ker imajo ženske misel le na lišp. Današnje žene so preveč razkošne. Treba je prirediti gostijo z nešte-vilnimi gosti, najeti je treba stanovanje s petimi spravljenimi sobami. V imenu ženstva se je oglasila le ena naročnica, ki skuša ovreči vse te ob-dolžitve. Mnogo žensk živi le za moža in otroke, in ako bi možje študirali gospodinjske knjige, videli bi, da porabi žena največ denarja za njihovo udobnost in za njihov želodec. In koliko deklic se loti gospodinjstva brez slulinčadi ter se lotijo najtežjih domačih opravkov, vse iz ljubezni do moža. Kteri mož bi bil sposoben za take žrtve t Kje je JAKOB ZGONC? Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Andrew Zgane, Box 1, Ritz, Pa. (20-23—3) P OGLAS. Članom društva sv. Chjja in Metoda št. 16 J. S. K. Jednote,, kakor tudi vsemu slovenskemu občinstvu v 1 Johnstowou, Pa., in okolici se naznanja, da bode nas častiti gospod Rev. Josip Zailo&ar dne 24. marca na prošnjo omenjenega društva obiskal [ ter bode tudi v ponedeljek na dan ; Marij nega oznstoenja ostal med nami. Upati je, da se bodo vsi člani našega društva v nedeljo zvečer udeležili velikonočne spovedi v cerkvi sv. Roka na 8. cesti. ODBOR. (20-22—3) JOHN VENZEL, 1017 E. 62od Street. NJE^ Cleveland. Ohio [izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IN I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80. PETER CHULIG-, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo., pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom topit? priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, ia okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo. ' Upravništvo "Glasa Naroda". Velik stroj, ki govori, zastonj. Največji stroji te vrste, kar jih je bilo dosedaj na trgovišču. Te vrste "dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. stroji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, tako da se ne more o zapraŠiti: me je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igra na dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne poiiljajte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se ob-vežite, da bodete prodali 39 komadov novosti, ktere se lahko prodajo, in sicer po 10c. kom&d. Ko to prodaste, pošljite nam $3.90 in mi Vam pošljemo imenovani "dandy" govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj. Vi zamorete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterihne morete prodati in Vam damo nagrado primemo predmetom, ktere ste prodali. Pišite danes. NEW YORK-CHICAOO SUPPLY CO., 194 Broadway, New York City. « » » • i. I I I I.I I I I I V.I I 9 I V V fWVM J Talofon 3034. * [ Frank Petkovšek 714-718 Market Street Wankegan, III. priporoča rojakom svoj ^SALOON,^ »■ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina In whiskey, ter | ► ima na razpolago fine smodke. | V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce- i rije po nitkih cenah. ^ Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro ia ceno; v i zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Jiev Voltu. i A I •M.,... . -nrvirfr-rtfr' l ifTi. l-tiift" n 'ftii s PIRUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to se- ____ _ _ __ veda n^jrajše v gotovem denarju, kar p« najhitreje, naj-vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica s 6104 St Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 m pottnlno ti sd. ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO — , ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastoni razdeli med Slovence J^ustj-XG-J^ »zzddr^-V^CTIE]" katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE! Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,.ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu Je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične]^ bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo On ed ini ozdravi jetiko In sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno. • Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahva!: Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. MIKE NOVAK, 1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi posilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se V am še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, S ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK- Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: DR Ea Gs COLLINS ME0!S A! i 143 W. 34!h St. ITH TS • re D , il N, S »F A C "J 3 Tm S li E 4 L - New York N. Y. J Potern smete mirne duše biti prepričani v kratkem popoln-i ozdravljenja. Najboljše in najbolj priporočljivo domaČe zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena —-----*-- družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.SO, zaOsteki. $2.75, zal2stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronaš-Io in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa d an je la.«, pospešuje ra*t, ohraničisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 š k at ulja $ 1.50, 3 skat.'$4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: - IVI. RENYI, Box 32, Sta. D.* New York, N. Y. KOLIKO JE URA? To Tam Elgin aH Wat ha m ure vedno najtočnejše kažejo ! Teliki ce-nik, opremljen z Teč sto slikami teh nr in drnge različne zlatnino po naj-nižih cenah se dobi brezplačno In poStPlne prosto od "SLAVIA" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y. Pišite takoj po njega! DA I A I f krijte se sami in pri RUJ/ilVl. tem si bodete prihranili na denarju, kakor tudi času. Naročite »i vsled tega britveni stroj "Patent Gem^Junior" z 7 klinami, katere »o iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se biiti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega st na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi. Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od briyca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu pošljemo »troj po pošti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.' Piiita na L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St, New York, N. Y. p ——*■ = t =8= Ne trnlta 1% funulimum IVv lfl|HlV iO 1HWHilWHi Drgnite otekle in bolne ude % Dr. B1CHTERJEV1M SidroPainExpellcrji in čndili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem VaS Pain Expeller 20 let drugod in ta kaj z išbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hiajenja, bolezni v križa in stičnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Preytat, Hud, UL Na vsaki steklenici je maša varnostna znamka "sidro'*. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. RICHTER A CO. 815 Pearl St., Hew York. morem lOO iztisov je še u mpilHi A3CEKZKANSKO-8LOTBVSKKA KOLEDARJA sa to leto. Ti«r itjakvr ga ie ilaa, saj mm pe mjea, ieklar ga je kaj Upravništvo "Glasa Naroda". Jaz smem r AUSTHO-AIEHICAI LIVE Regularni potni parnlkl "Sofia Hohenberg" odpluje,27. marca, vozijo med New Yorkum, Trstom In Reko. "Winnetou, rdeči gentleman". Sptaal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Kake Trate ljudje so tof" "Zdaj pa imate! Ne maram vam govoriti od njih, ker nečem klicati vraga brez potrebe. Rečem vama le toliko; kdor hoče iti sam ali v dveh v Kfctaccado, mora biti dečko kot Old Firehand ali Old Shatterhand, biti mora previden in zvit kot stari sovražnik Indijancev Sans-ear. Ali sta kdaj slišala od teb ljudij?" "Mogoče, a sva pozabila. Koliko časa hočemo še jahati, predno pridemo iz puščave t" "Dva dni." "Seveda smo na (pravem potu t" "Zakaj bi pa ne bili t" "Ker se mi zdi, da drže koli naenkrat proti jugovztoku mesto proti jugocapadu." "To se dozdeva le vam, ne pa meni kot staremu skušenemu voyageurju. Po*nam Estaccado kot svoj žep." Moje nezaupanje postaja večje. Če je res tako skusen, mora vedeti, 4a ne gremo v pravi smeri. Sklenem, da mu grem bolj do polti. "Kako je to, da vas pošilja družba tako daleč na jug T Meni se zdi, da je več kožuhovine na severu kot na jugu." "Kako ste modri in pametni! Kožub je koža, in koža je kožuh. Ne glede na to, da je sivih in črnih medvedov, rakunov, opossumov in drugih tfvalij tudi tod dovolj, gremo zato na jug, da dobimo nekaj tisoč kož bi-veUv, kteri pojdejo na jesen na jug." "A tako! Jaz sem mislil, da bi jih gori na severu dobili mnogo lažje, fipiefc »te pa kot voyageurji v izredno ugodnem položaju, ker se vam ni treba bati Indijancev. Pripovedovali so mi, da porabljajo družbe voya-goarje tudi za pismonože; pismo je najboljša obramba proti Indijancem. Ali je to rest" "Da. Iidečniki niso naši nasprotniki, ampak celo pomočniki v vseh ae varnost ih." "Potem imate gotovo taka pisma T" "Seveda. Jaz pokažem samo pečat, pa me sprejme vsak Indijanec svoj« varstvo." "Jaz s*»m radoveden. Sir! Pokažite mi no tak pečat!" Zapazim, da je v zadregi, a skuša zakriti svoj položaj z jezo "Človek, ali ste že kdaj slišali od pismenih skrivnostij 1 pokazati pečat samo Indijancem." "Saj ne zahtevam, da mi pokažete vsebino pisma. Vi se torej ne morete in ne smete izkazati pred belimi ljudmi!" "V takih slučajih se izkažem s puško. To si zapomnite!" Delam se tako, kot bi me on izredno ustrašil; zato molčim in sem navidezno v zadregi. Mali Sam ne pogleduje mene, ker bi ga to lahko izdalo, ampak svojo Tonv; opazujeta se, kot bi se izredno razumela. Jaz se obrnem napram Marshall u: "Bob mi je pripovedoval, da nameravate iti k Bernardu; vem tudi, zakaj ste šli na pot. Ali nimate nobenega sledu o morilcu, kteri vas je pahnil v tako nesrečo?" . "Niti najmanjšega. Sploh je pa moralo biti več oseb pri tem satanskem delu.'' "Kje je Allan?" "V San Franciscu; vsaj njegova pisma so bila naslovljena na to mesto.'' "Well, torej ga bodete lahko našli. Ali ostanete za danes tukaj ah pa nameravate iti dalje f" "Dogovorili smo se, da ostanemo tukaj." 4 * Potem hočem pripeti svojega konja." Ustauem, od vzamem mustangu sedlo in opravo ter mu dam prgišče koruze. Sam stori jednako s kobilo. Pri tem se paziva, da ne spregovoriva nobene besede med seboj; sicer bi bilo to tudi odveč, ker se itak razumeva. C* sta dva lovca nekaj tednov skupaj, ^e zmenita že na oči. Tudi z Mar-ehallom ne spregovorim nobene skrivne ali tihe besede. Tako mine dan med raznimi, brezpomembnimi pogovori; začne se mračiti. "Razdelite straže, Sir!" pravim Williamsu. "Mi smo trudni in hočemo spati." Stori tako; zapazim, da ne obstoji dvojna straža v nobenem slučaju taku, da bi bili jaz, Sam ali Marshall z voyageurji. "Pojdite sj.at mednje ,da ne bodo mogli govoriti med seboj," pravim Marshallu. kteri n.e sicer začudeno pogleda, a vendarle uboga. Konji poležejo, ker nimajo več hrane. Drugi poležejo v krogu, jaz pa grem k mojen.u konju ter ležem na njegov život. Dovolj imam vzroka, da delam tako. Sam ne j>otrebuje mojega poduka; razume me in si izvoli svoje ležišče tudi mod voyageurji, da ne morejo šepetati med seboj drugje kot na straži. Zvezde »e začno prižigati -.vendar plava nad zemljo nekaka redka megla, najbrž vsled požara; zato ne svetle zvezde, tako jasno kot sicer. Prvo stražo imata dva trgovca; ne zgodi se kaj posebnega. Drugo stražo iAa William.s, kteri si je izbral za tovariša najmlajšega voyagearja. Cula sta še, ko je prišla vrsta nanje. Dvigneta se in stražita v polkrogu; zapomnim si natančno točko, kjer se vedno sestaneta. Ta točka je prav v bližini Bohovega konja. To se mi zdi kaj ugodno zame; z gotovostjo skoro vem, da niso da.i zamorcu dobrega prerijskega konja, pred kterim bi se bilo treba varovati. Xe morem zapaziti, ali govorita kaj med seboj, kadar se sestaneta. Z-li se mi, kot bi mi pripovedovale njihove stopinje, da si vedno kaj šepneta, kadar se snideta. iloje uho se je ztioljšaio v savani. Če se ne motim, imam opraviti v tem slučaju z izrednimi lopovi. Spravim se v polkrogu do konja. Zelo potrpežljivo, krotko kljuse je; moje prisotnosti ne izda niti s prhanjem niti s kakim gibljajem. splazim tako poleg života, da je skoro nemogoče zapaziti me. Baš pride Williams od prve, voyageur pa od druge strani obrneta zaslišim šepetanje: "Jaz njega ti pa zamorca!" Te besede irovori Williams. Ko se vnovič sestaneta zaslišim: "Seveda tudi ona!" Zdi se mi k-.t bi bil oni na drugi strani nekaj vprašal glede mene in Sama. Ko se v tretje približata, pravi: "Pshaw! Prvi je majhen, drugi — sploh pa se zgodi v spanju." Z besedo 'majhen' misli na Sama, z 'drugim' pa mene. Jasno je torej, da nas nameravajo pomoriti. Zakaj ? tega seveda ne uganem. Kmalu nato ee ponovi razločno: "Vse tri!" M..-(l „ 9,000 „ „ ................ 8,000 ,, 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Parniki o <1 pi nje jo od sedpj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ori dopoludne iz pristanišča št 42 North River, cb Morton St*, N. ¥. uk(>k. Zopet se snideta, ne da bi spregovorila kako lH-t do. William* m- vra- a kot prej prav mimo mene. Jaz se bliskovito zravnam za njim: za-rabim jra z leve roko za vrat, da ne more vpiti, des-nioo pa >kr«"kn v pest in pa udarim, da zdrsne brez glasu na tla. Zdaj prevzamem stražo jaz; grem polagoma v polkrogu in se sesta-nem 7. .Iru-im stražnikom. Ne spozna me in misli, da sem Williams. Zgrabim ga za goltanec in počim, da pade na tla. Nezavestna bodeta vsaj deset minut, to vem. Zato grem urno proti taborišču. Samo dva čujeta, Sam in Bernard; zadnji je vsled mojih navodil tako vznemirjen, da ni mogel za- tisniti očesa. Odvijem laso od pasa; Sam stori jednako. "Samo te tri voyageurje," zažepečem in zavpijem precej na to: konci, ljudje!" -Jm Takoj se dvignejo vsi, še celo Bob; v trenutku imata dva voyageurja laM Okrog telesa." Seveda jih napneva in zadrgneva tako, da drže popolnoma dobro. Bernard Marshall plane nehote na tretjega in ga drži toliko čaaa, da pridem jaz poleg in ga zvežem z njegovo lastno laso. To 9© zgodi tako hitro, da smo ie gotovi, ko se zdrami jeden izmed trgovcev, zgrabi zs puAka ia »avpije: Po- FO K K11 PBOSTOIl Na KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA U v Z REDA. odpluje iz New Torka dne 28. marca. mmu SLAV0H1A DLT0H1A odpluje iz New Torka dne 11. aprila. odpluje lz Ne » Torka d^e 2 . aprila. itlt0nia, SLAVONIa ^nnonia so pamiki na dva vi. jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA ho dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in Tbe Cnnari Steamship Co., Ltd., ftOSTC IV t MINN EAPOLI81 36 State, fit.' ..Guaranty Building. 21.34 STATE ST., NEW CH1CAOO a Dearborn it. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companlji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi I^aboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imeuom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila. _ $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje t Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu m imel tako veliki uspeli, kakor America Europe Co. ^ » Kdo Yam more dati boljl dokaz da Yas ozdravi? : Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Yašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas, drugi zdravnik Vam nemore take gatancije dati, kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolniki pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. Tistim kater* trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Kavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ noma ozdraviti morejo. * • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE 1 • • • Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 go5e bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako daj ae v človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako _b pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška -injlga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od veHke koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor ne dopuA&a da U vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Ml pošiljamo tudi ▼ staro domovino sdravOa in smo o dravili samo v mesecu Novembru a sto 64 uradnikov, oficirjov, uSitelje in trgovcev kakor tudi mnogo v.a~ Truzega stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so nam zdravili neprekoslivi in da so prispel, do največjega Človeškega znanja. naslov dobi brezplačno naša malo knjigo^ dokler bode velka knjiga izgotovljena. Vsaki kateri nam glBITK NA U I ODDELEK. AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York." C m T —ai Mi — t pnpofcWa