■mm
.ii -v-- —r-4-^

Glasile Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik* Uprava: Ljubljana, Wolfova 12. (Marn Josip.) Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta.............15'— .
Telefon 38-49. posamezna številka . .	2'50 .
V slogi in edinsivu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto Vlil.
Ljubljana, dne 7. novembra 1939.
Štev. 8-9.
Obrtniški ekonomski položaj
Obrtniške vrste so v sedanjih razmerah tako po dogodkih v zunanjem svetu, kakor doima v državi zaradi notranjepolitičnih prilik in preureditev upravnih področij, zelo interesirane na tem, kako bo obrtništvo kot stan v bodoče upoštevano, tako pri aktivnem delu, kot najmočnejša gospodarska panoga.
Dogodki izven naše države, posebno v sosednih državah, imajo za posledico, ki jo obrtniki prav težko občutimo, pomanjkanje surovin za mnoge obrtniške stroke ali pa izdatno povišanje cen, kar vse vpliva na proizvodno ceno obrtni-škim izdelkom. Notranje politične 'Spremembe prav za prav nimajo nikakega vpliva na gospodarsko proizvodnjo, vendar so tudi v državi cene, predvsem karteliranim industrijskim izdelkom, občutno povišane, opravičeno pa tudi neopravičeno. S temi dejstvi in razmerami ter ukrepi, ki so sledili v našj^državi zaradi vojskujočih držav, pa je obrtništvo postavljeno pred dejstva, s katerimi mora računati pri svojem gospodarskem udejstvovanju. Številni vpoklici na orožne vaje obrtnikov in njihovega pomožnega osebja, delni moratorij za izplačilo vlog, skoraj popolnoma ukinjeno izplačilo že odobrenih kreditov in minimalna odobritev novih kreditov so nepredvidene stvari, na katere obrtnik ni računal. V zvezi s prednjim je najbolj prizadeta stavbna delavnost, katere obetajoča živahnost je skoro povsem zastala in s tem tudi delo številnim, posebno gradbenim obrtniškim strokam.
Obrtniške obveznosti pa se kljub vsem nastalim spremembam 'in podražitvam niso znižale in jih mora obrtnik kot preje točno odvajati ob dospelosti v izogib stroškom in nevšečnostim. Obveznosti pa so še težje izpolnjujoče, če pomislimo, da je mnogo surovin Obrtnik dolžan, če hoče svoj Obrat sploh vzdržati ob prevzemu, po povzetju in celo vnaprej plačati.
Pri takem stanju stvari mora obrtniku vsakdo priznati, da ni baš ugoden njegov položaj, že spričo tega ne, ker mirna večina obrtništva pri vsem' tem urejenega svojega socialnega položaja, kot ima^ to vsaj do neke mere in dobe naše pomožno osebje. Da niso odjemalci obrtniških izdelkov sedaj boljši plačniki za izvršena dela in usluge, je tudi jasno. Tako ostane pri vsem obrtnik navezan izključno le na samega sebe in vsak posameznik na cventuelne svoje prihranke, ker nimamo svojega pokojninskega zavarovanja niti svojih kreditnih zadrug, da bi mogel obrtnik v Izjemnih primerih ali sicer biti odvisen od cenenega kredita in eventuelnih pomoči svojih lastnih ustanov.
Naše obstoječe in prisilne prostovoljne obrtniške organizacije same nimajo fi-
nančno gospodarskega namena materialno pomagati obrtniku, temveč točno določen delokrog dela in tudi v okviru proračunov določene prispevke, ki tudi ne zadoščajo za n. pr. trajno pomoč potrebnim obrtnikom, marveč le od primera do primera, kolikor je za to eventuelnih predvidenih presežkov. Niti združenja niti društva, kakor gospodarska zbornica ne morejo nuditi takih pomoči, ker bi bilo za to treba višjih prispevkov vseh pripadnikov teh organizacij, da bi bila mogoča tudi izdatna materialna pomoč. Posamezna društva in zadruge že vrše uspešno in hvalevredno svoje humani-tarno-sooialno in finančno gospodarsko delo v prid svojega članstva, kar pa je pri nas v Sloveniji v zelo malem obsegu s prav malim številom članstva. Če bi n. pr. imela „Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani" vsaj 1000 članov, bi gotovo še uspešneje poslovala kot doslej in bi tudi še več nudila članstvu, kateremu že v danih razmerah mnogo nudi. Da bi te blagajne nudile pri enakih prispevkih, ki jih plačifjejo obrtniki — člani pri številu danes cca 100 mnogo več, je razumljivo in bi bila blagajna lahko tudi močan gospodarski faktor, posebno če bi bili člani vsi obrtniki na področju mestne občine Ljubljane. Po bežnem pre-
gledu in ugotovitvi je naše slovensko obrtništvo samostojno, prostovoljno, zelo slabo finančno-gospodarsko in socialno organizirano, tako da imamo vsega skupaj cca 30—40 organizacij največ zadrug s komaj 1000 člani ali izraženo v odstotkih, 5% vsega obrtništva. To je važno, da vemo in si sami ne zakrivamo oči pred dejstvi, ker le na ta način, da si stvar resno ogledamo in oprimemo dela ter moremo le tako tudi računati na go-spodarsko-finančno-socialni dvig nas vseh obrtnikov. Čakamo zastonj, da bi nam prinesel kdorkoli rešitve in materialne ter socialne pomoči, če si sami tega ne bomo zgradili. V nas samih je naša pomoč in s skupnim delom bomo tudi uspeli s strnjenim nastopom ob dobri volji in malih materialnih žrtvah, najti svojo rešitev, kot nam je v opomin sedanji težak položaj, in pomoč, ki je ne more naš obrtnik nikjer dobiti.
Naš obrtnik se more ekonomsko dvigniti le z delom v svojih gospodarskih in socialnih organizacijah, katerim se mora sleherni osebno in materialno žrtvovati v svoje in svojcev dobro. Le tako lahko brez skrbi gledamo v boljšo obrtniško bodočnost, ki nam jo je dolžnost pred zgodovino zanamcev zgraditi tako, da bo v naš ponos in dvig okonomSkega položaja slovenskega obrtnika.
Ljubljanska Obrtna zbornica
Notranje politične razmere z ustanovitvijo banovine Hrvatske so mnoga važna vprašanja odstavile z dnevnega reda, kar se je zgodilo 'tudi z oživotvorjenjem Obrtne z/bornice v Ljubljani.
Razumljivo je, da so se proti izločitvi obrtnega odseka iz skupne zbornice za TOI v Ljubljani takoj po objavi vesti o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani, oglasili zopet oni v prvi vrsti, ki jih to prav nič ne briga. Tako so se industrijci izjavili za obstoječe stanje, kakor tudi trgovci. Manjkalo pa seveda tudi ni intervencije obrtniških zastopnikov z dokazovanjem dejstev, ki smo jih tudi mi že zdavnaj javno z besedo in tiskom ovrgli. Gostilničarji pa se niso izjavili, ker je jasno, da bodo oni po odhodu obrtnikov iz zbornice delili usodo, ki so jo doslej delili obrtniki pod kuratelo trgovine in industrije.
Da bi zadeva z ustanovitvijo Obrtne zbornice zaspala, kakor si nekateri žele, ni res. Prav dejstvo, da se normalizirajo prilikq v državi in prihaja do izraza svobodna volja, govori za to, da bo morala biti Obrtna zbornica skoro oživotvorjena, saj tudi merodajni faktorji uvidevajo, da ne gre več zavlačevati stvari, kot si je to obrtništvo svobodno izdejstvovalo. Obrtniki smo polnovredni! Nas nihče več
v tem vprašanju ne more spraviti v medsebojno borbo, če prav bi bilo to podpirano po režimih, ker smo voljo obrtništva dokazali v združenjih, kjer niso mogli režimi vršiti takega pritiska in so danes združenja v pravih rokah, da ni vplivov, ki bi mogli uprave združenj in članstvo terorizirati proti lastnim interesom. Kot obrtniški zastopniki še fungi-rajo posamezniki in nočejo videti svojega poraznega dela za obrtništvo ter čakajo, da jim bo obrtništvo dalo nezaupnico. Tega se menda boje, ker drugega razloga proti Obrtni zbornici ne morejo imeti. Industrijce in trgovce za njihove stvari ne vprašamo in imamo tudi že dovolj njihovega vmešavanja v naša izrazito obrtniška vprašanja. Polnoletni smo, zahtevamo pravične dote, ker obrtniki niso bili pastorek nad 80 let v skupni zbornici za TOI, temveč polnovredni člani in so za svojo pripadnost tudi dovolj storili za skupno gospodarstvo iz katerega gre Obrtni žbornici polna dota za njeno samostojno življenje.
Čas hiti, Obrtno zbornico pa že čaka mnogo dela, ker sedaj ne more biti več stvarnega dela za obrtnike v ZTOI in tudi čas je že, da se bo obrtništvo res svobodno, tajno in po proporčnem sistemu izjavilo po dolgem času za vodstvo svoje
vrhovne ustanove. Do izvedbe tega pa mora biti čimprej imenovana začasna uprava zbornice, ki naj vse potrebno izvrši iza prenos imovine in nato pripravi volitve.
Mislimo, da ne bo treba obrtništva kot mase ponovno pripraviti do tega, da bi se moralo izjavljati samo za oživotvor-jenje že gotovega dejstva, temveč naj merodajni krogi v interesu potrebnega uspešnega dela Obrtne zbornice na licu mesta stvar čimprej izvedejo v zadovoljitev obrtništva.
Pokojninsko zava
Vprašanje zavarovanja obrtništva za starost, onemoglost in smrt se približuje, kalkor vse kaže, svoji definitivni rešitvi in bo rešeno s tem, da najbrže po izjavah merodajnih faktorjev še letos dobi obrtništvo tozadevno svoje socialne ustanove. Vse doslej izvršene priprave z izvršenim osnutkom uredbe za to zavarovanje kažejo, da bo to vprašanje v najkrajšem času tudi dejansko izvedeno. Najbolj seveda zanima rešitev tega vprašanja starejše obrtnike-mojstre, kako bo za njih zavarovanje izpadlo glede plačevanja premij in prejemanja pokojnin itd. po predmetni uredbi. Kakor se izve, se misli pri finančni strani rešitve vprašanja starejših obrtnikov na odkup potrebnih let, za mojstre, ki so stari več kakor 40 let. Pri tem se računa, da bo država izdatno nudila svojo pomoč in nudila ekonomsko slabo stoječim obrtnikom odkup oz. dokup let s svoje strani, t. j. tudi potrebno,
Vsem zakulisnim intrigantom, ki stoje izven vrst obrtništva, naj velja opomin, roke proč od Obrtne zbornice, ker ta je last obrtnikov, gospodje industrijci in trgovci pa naj se »brigajo .raje za svojo zbornico in svoje podjetje, ker se obrtniki tudi v druge stvari ne vmešavamo.
Radi jasnosti in dela ter zaščite obrtniškega stanu in njega gospodarski dvig zahtevamo takojšnjo ustanovitev — oziroma izvršitev oživotvorjenja Obrtne zbornice v Ljubljani!
•ovanje obrtnikov
pravično in pošteno, saj sc taka praksa izvaja tudi pri zavarovanjih drugih stanov in vrst.
Na podlagi podatkov, ki so jih obrtniki izpolnili na obrazcih za zavarovanje potom svojih združenj, pripravljajo v ministrstvu, v kolikor so tozadevno gradivo že prejeli, osnutke za finančno stran. Delo z zbiranjem podatkov za zavarovanje ni prav lahko, posebno ne za mesta, kjer je mnogoštevilen obrtniški stan. Čeprav so na razpolago obrtništvu potrebni formularji in določeni roki izpolnitve, ne prihajajo tozadevno izpolnjeni podatki tako hitro, kakor bi bilo želeti in je potrebno. Kljub temu in pa zaradi zunanjih dogodkov, ki več ali manj vplivajo tudi na obrtniške obrate, čeprav je naša država nevtralna, prihajajo podatki za zavarovanje v taki meri, da se računa na skorajšni zaključek in izračun ter oživotvorjenje zavarovanja za pričetek prihodnjega leta.
Zemljevidna karta Doma jugoslovanskih obrtnikov
Vodstvo zadruge „Dom jugoslovanskih obrtnikov", ki poseduje znano obrtniško izletniško točko in Dom na Govejku pri Medvodah, je radi potrebe v propagandne svrhe s pomočjo kraljevske banske uprave Dravske banovine izdalo zelo pregleden in dobro risan topografski načrt Doma na Govejku z okolico v štirih barvah in velikosti 40 X 48 cm. Delo risb je izvršil priznani risar g. Selan I. Načrt ' je v merilu 1 :37.500 ter vsebuje v trikotu kraje Ljubljana—Polhov gradeč— Škofja Loka s podrobno označbo krajev ter markiranimi potmi.
Načrt bo dobro služil vsem izletnikom brez izjeme ter je na razpolago interesentom v knjigarnah ter pisarni Doma v Ljubljani, Wolfova ul. 12, ter pri tajniku zadruge Mihelčič Ivan-u, Borštnikov trg št. 1 proti nabavni ceni din 5.—. Toplo priporočamo nabavo navedene karte vsem interesentom in sporočamo, da bo Dom vsem združenjem in obrtniškim organizacijam, kakor tudi tujsko-prometnim ustanovam poslal navedeno karto z obrobo fotografij, In serafov in z navodili brezplačno v propagandne svrhe za izvesenje v svojih prostorih in na javnih mestih.
50 let Mestne hranilnice ljubljanske
V mesecu oktobru je Mestna hranilnica ljubljanska slavila SOletnico svojega obstoja kot vodilni denarni gospodarski zavod Slovenije. V posebni spominski knjigi, ki jo je izdala hranilnica, je opisano delovanje tega denarnega zavoda od njega ustanovitve 1. 1889. do 1. 1939. Kakšch pomen ima ta denarni zavod, se more ugotoviti iz podatkov, ki so navedeni v spominskem spisu, ki pregledno navaja številčno poslovanje Mestne hranilnice od njene ustanovitve pa do 501et-nice. Prav gotovo je, da zaslužijo ustanovitelji vse priznanje za ugodnosti, ki jih je nudila Mestna hranilnica, ne samo v okviru mestnih mej, prebivalcem, s cenenimi krediti itd., temveč se imajo za-
hvaliti temu zavodu tudi prebivalci iz vse Slovenije, preko mej te in tudi preko mej naše države. Za zaključek je naveden seznam članov uprave in predsednikov Mestne hranilnice. Poseben načrt mesta pa označuje pregledno, kje povsod je Mestna hranilnica v Ljubljani pomagala graditi, kar ponazorujejo tudi mnoge fotografije zgradb. Mestni hranilnici k jubileju čestitamo z željo, da bi čimprej zopet odprla kredite in tako omogočila še večji razmah gradbeni delavnosti, kakor je že to storila, kajti iz obtoka denarja in spričo novogradenj se poživlja vse gospodarsko življenje, pri čemer imajo koristi vsi stanovi in vse prebivalstvo.
Poučen izlet mizarjev Dravske banovine v tvornico
„Ukod“
V dneh 21. in 22. oktobra t. 1. se je vršil na iniciativo uprave Združenja mizarjev v Ljubljani pod vodstvom glavnega zastopnika „Ukod“, g. Peter Angela iz Ljubljane poučni izlet mizarjev dravske banovine na Sušak.
na Sušak
Posrečeni zamisli poučne ekskurzije se je odzvalo 82 mizarslkih mojstrov iz vse dravske banovine, ki so se odpeljali na Sušak s tremi velikimi avtobusi preko Kočevja in Delnic. Tvornica „Ukod“ je velika tvornica, ki izdeluje vezane
plošče iz domačega bukovega, jelševega, lipovega ter smrekovega lesa. Tvornica izdeluje tako zvane „Panel plošče", oz. vezane plošče, ki se največ uporabljajo za izdelavo pohištva. Te plošče so izdelane v sredini iz smrekovega lesa, vezane pa z lesom okume in samba, katerega tvornica uvaža iz Afrike. Posebno vrsto vezanih plošč pa sestavljajo plošče iz okume lesa in sambe.
Razume se, da je tvornica velik obrat, če vpoštevamo, da zaposluje ca. 400 delavcev in nameščencev. V obratu so najmodernejši stroji. Ves obrat je na električni pogon ter tok za to svrho tvornica sama proizvaja z lastnim parnim strojem, katerega para služi tvornici tudi uspešno za prekuhanje lesa. Tvornica izdeluje v posebnem oddelku in s stroji, ki jih edina v državi, pp velikosti za re-, zanje furnirja V dolžini noža 3 m poseduje. Furnir izdeluje tvornica izključno le iz domačega lesa, kakor iz orehovega, javorovega, hrastovega, jesenovega, br-stovega, bukovega itd.
Udeleženci ekskurzije so bili od vodstva tovarne toplo sprejeti in razdeljeni v tri skupine, katere so vodili obratovodje f tvornice in udeležencem ljubeznivo raz-kalzali ves obrat tvornice, kar je trajalo dobri dve uri.
Udeleženci so z ogledom vsestransko zadovoljni, ker je bila ekskurzija res zanimiva in strokovno poučna za naše mizarske mojstre. Podroben ogled na licu mesta produkcije vezanih plošč in furnirja je uveril naše mizarje o brezhibnosti in prvovrstnosti kakor kakovosti vseh izdelkov tvornice „Ukod". Pripomniti je treba, da tvornica zalaga v večini vse naše mizarske mojstre v državi s svojimi izdelki, njen sloves pa je znan tudi v inozemstvu, saj izvaža svoje izdelke tudi v Švico, Francijo, Anglijo ter Ameriko.
Ob zaključku ogleda je vodstvo tvornice udeležencem priredilo skupno kosilo, na katerem so bili izmenjani govori med zastopnikom tovarne in med predstavnikom mizarskih mojstrov, ob kateri priliki se je g. Praznik Ivan, predsednik združenja mizarjev v Ljubljani zahvalil tvornici „Ukod" za pozornost mizarskim mojstrom in ljubeznivost, ki jo je tvornica izkazala z ogledom svojih obratov, kakoi tudi omogočila izvedbo te uspešno izvedene ekskurzije.
Dobrepoljske igrače
Siromašna Dobrepoljska dolina je skoraj vedno vsako leto prizadeta s kakšno elementarno nezgodo. Ljudstvo zaradi tega mnogo tnpi in iprehaja v čimdalje večje siromaštvo. To se občuti še bolj, ker v kraju ni nobene 'industrije', da bi se moglo preživljati revno prebivalstvo.
Sklenili smo tern siromašnim ljudem pomagati s tem, da smo ustanovili zadrugo za izdelovanje raznih igrač, predvsem iz lesa pa tudi iz tekstilnega blaga. Pogoji za izdelovanje omenjenih predmetov so naravnost idealni, iker je na razpolago dovolj surovin, predvsem zdravega, trdega lesa in, kar je glavno, zelo nadarjeno in pridno prebivalstvo.
Z našim dosedanjim delom smo si pridobili že lep sloves, saj se naše igrače razpošiljajo že sedaj v razne 'kraje naše domovine. Cenjene so zaradi svoje pestrosti v barvi in posebno še po edinstveni solidni izdelavi. Uporabljamo samo prvovrstni les in najfinejše barve, ki so nestrupene in so odporne proti vodi, milu in toploti. Naši izdelki imajo vse odilike prvovrstnih igrač in ima njih nakup trajno vrednost. Cena naših igrač je pa tudi najsiromašnejšim kupcem odgovarjajoča, saj si lahko nabavite, pri nas konjička za 3.50 din itd. Izdelujemo preko sto dvajset raznih igrač za deklice itn dečke in to po najnižjih cenah. Poleg nizkih cen dajemo trgovcem še razne popuste (kasaskonto, rabat), ako vzamejo kaj več, in s tem omogočamo najboljši zaslužek.
Izdelujemo najpopularnejše igračke, kakor: konje raznih oblik in velikosti, psičke, zajčke, mačke, kamele, medvede; nadalje: kokoške, Peteline, race, labode: razna vozila: avtomobile raznih oblik In velikosti, lokomotive in kompletne
vlake, vozičke, zibelke in iposteljice, kocke za sestavljanje raznih oblik in druge zabavne predmete. Na zalogi imamo tudi razne oblečene punčke, živalce iz tekstilnega blaga itd.
Vse navedeno izdelujemo samo z lastnimi delavci po originalnih vzorcih in je vse stoodstotni domači proizvod, bi ne zaostaja za dragimi inozemskimi izdelki.
Ker je sezona za naročanje igrač za sv. Miklavža in božič že nastopila, dovoljujemo si, opozoriti na našo igračkarsko delavnico, ki nudi za malo denarja mnogo blaga.
S tem pa, ko naročate blago pri nas, koristite ne samo sebi, ampak pomagate siromašnemu ljudstvu do skromne eksistence.
Naše igrače so domače, t j. slovenske igrače. Zato prosimo Vas kar najvljudneje, da bi pri nas že sedaj naročil! vsaj nekaj igrač. Obrnite se najprej na mas, da Vam pošljemo našo ponudbo, in se boste prepričali o kvaliteti naših izdelkov. Ni treba naročati veliko glede ma sedanje razmere, toda za malo vsoto pa prav lahko naročite, če ne več, vsaj za sto dinarjev. Naše podjetje je ^rvo slovensko podjetje za igrače. Borimo se za
Svoj obstanek in zato prosimo podpore vso slovensko javnost. Ne izgovarjajte se, da ne boste mogli prodati ali oddati blaga. Otroku je potrebna igrača kakor vsakdanji kruh.
S cenjemimi naročili Vas v lastnem interesu prosimo, da pohitite, ker kasnejša naročila zaradi pomanjkanja časa ne bi mogli pravočasno izvršiti.
Prilagamo Vam dopisnico in Vas prosimo, naročite še danes nekaj igrač. Pošiljamo pa redno i le po povzetju, ker nujno rabimo denar. Vse poštne stroške trpimo mi, tako da Vas poštnina nič ne stane.
Razen igrač izdelujemo tudi kitare. Morda bi si jo kdo želel kupiti. Stane okrog ISO din. Izdelujemo tudi številke in napise iz lesa, kartona in celuloida.
Poleg tekstilnih igrač izdelujemo tudi lutke v navadnih nošah in lutke za otroška gledališča. Dalje, izdelujemo tudi razne vezenine: preproge, pregrinjala, blazine, vezene svete podobe itd. po jako nizki ceni.
„RAZVOJ”
pošta Videm-Dobrepolje.
Vložitev davčnih napovedi za odmero zgradarine v letu 1940. Opozarjamo davčne obvezance, da je treba za vsako po-slopje, ki je po predpisu zakona o neposrednih davkih zavezano zgradarini, vložiti davčno napoved v času od 1. do 30. novembra t. 1. Napoved je treba vložiti posebej za vsak objekt, ki je v katastru vpisan posebej, četudi bi imel dve hišni številki. Za več objektov se lahko vloži'' samo ena napoved le v primeru, če imajo vsi ti objekti samo eno hišno številko ter so vpisani v en sam katastrski list. Napoved je treba vložiti tudi za poslopja, ki vzivajo 'začasno davčno olajšavo. Kdor davčne napovedi ne vloži v določenem roku mora plačati kazen 3%, a kdor je ne vloži na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni 10% višine odmerjene osnovnega davka. Ce najemnik podpiše in potrdi neresnične izjave, je kaznovan po zakonu o neposrednih davkih z globo 50 do 500 din.
Razno
Reorganizacija ministrstva za trgovino in industrijo. Pred kratkim je bila javljena uredba o reorganizaciji gornjega ministrstva v svrho porazdelitve dela in dosego večjih uspehov za panoge, katerim je to ministrstvo nadrejeno. Davna želja obrtništva, zahteva po osnovanju posebnega oddelka pri tem ministrstvu za obrtništvo se ni upoštevala, zaradi česar je obrtništvo zopet prikrajšano, zaradi česar so na kongresu Zemaljske-Ka saveza v Kragujevcu tozadevno protestirali.
Telefonske pristojbine za pogovore. Z ve-
havnostjo s 1. oktobrom t. 1. so ipri avtomatskih telefonskih centralah uvedena poleg dosedaj veljavnih rednih taks, še posebne takse preko števila omejenih pogovorov na mesec. V zvezi s tem so predstavniki gospodarskih lin ostalih zbornic obiskali pred uveljavljenjem ministra pošte, elegrafa m telefona dr. Josipa Torbarja, kate-vtr s? ,v |)osabni spomenici obrazložili neupra-vicenost tega poviška s tehtnimi razlogi. Ce bo
povišanje ostalo v dosedanji veljavi, se bodo razumljivo povišali tudi režijski stroški Imetnikov telefonskih aparatov, ki so v svojem poslovan ju odvisni od telefona, in je razumljivo, da bodo morali prevaliti tozadevno povišane režijske stroške na odjemalce, s čimer bodo podraženi izdelki in usluge.
Obrtniško zadrugarstvo v Hrvatski. V zvezi za čim uspešnejšim razvojem zadrugarstva, je Zveza obrtniških zadrug v Zagrebu postavila za 'afirmacijo obrtniškega zadrugarstva banu med drugimi navedene točke v rešitev:
1.	da se najodločneje uvede zadrugarstvo v vse šole kot posebni predmet, tako da se bo že mladina v ljudskih šolah seznanila z zadrugar-stvom in pričela izobraževati v zadružnem duhu;
2.	da se omogočijo prilike obrtniški mladini kakor mladini ostalih stanov in končno mladino, ki obiskuje srednje šole, poučevati v zadrugar-skem duhu;
3.	da se pri banski oblasti v Zagrebu poleg ostalih oddelkov osnuje tudi oddelek za zadrugarstvo itd. Zveza obrtniških zadrug v Zagrebu ima yčD”-"njn raznih obrtniških zadrug $
preko 70uo Člani s pošlovibmi deleži zadrugarjev v skupnem znesku din 786,349,— in skil'?111^'11 J ' zervarni 1,371.110.— din, kar dokazuje zadružno zavest hrvatskega obrtništva.
Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi? Komite tehničnega dela v Ljubljani, ki ga sestavljajo tehnične organizacije, je izdal brošuro pod navedenim naslovom od ing. Stanko Dimnika kot izvleček iz ciklusa predavanj Komiteja tehničnega dela. Pisec v smislu naslova brošure z uvodno besedo opozarja na potrebno obrambo in izvršitev te, ter v naslednjem razpravlja o pretiravanju grozovitosti letalskih napadov, vztrajanju ali ne-vz trajan ju prebivalstva v svojih bivališčih, kakšne
Združena obrtniška združenja so poslala vlogo na ministrstvo financ glede težkega stanja, v katerem se nahaja obrtništvo zaradi plačila davkov. V utemeljeni vlogi zahtevajo združenja, naj izda finančno ministrstvo uredbo, naj se vsi zaostali davki in doklade do Vključno 1. 1937. obrtnikom odpišejo iz razloga, ker jih plačati ne morejo. Gotovo je navedena vloga umestna in potrebna, zaradi česar obrtništvo z zanimanjem pričakuje rešitve te vloge. Pripominjamo v zvezi s prednjim, da je na iniciativo Združenja ključavničarskih mojstrov v Ljubljani prišlo do te akcije, in da tudi v drugih ozirih združena združenja nastopajo Skupno za splošne obrtniške ! interese.	i
letalske napade moramo pričakovati v bodoči vojni in kar je najbolj važno, kakšna naj bodo zaklonišča proti letalskim napadom, kar ponazo-ruje več slik in fotografij. Toplo priporočamo nabavo te brošure, ki jo je naročiti direktno pri Komiteju tehničnega dela v Ljubljani, dobi pa se tudi v vseh knjigarnah po ceni din 5.—.
Razstava slovenske obrti v Ljubljani.
Razstavni odbor naznanja, da je v smislu sklepa svoje zadnje ,seje zaradi napetega mednarodnega položaja prekinil začeto delo za razstavo in Razstavo slovenske obrti, ki je bila določena za čas od 7. do 16. oktobra t. 1., preložil na poznejši, primernejši čas. Razstavni odbor je o tem s posebnim obvestilom obvestil tudi vse prijavljene razstavljalce s prošnjo, da izdelke — v •kolikor nimajo še gotovih — dokončajo in pripravijo za poznejši, primernejši čas, o čemer bodo še obveščeni. Vendar bo v proslavo 10-let-nice dela Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici TOI izšel v pozni jeseni posebni zbornik s prispevki strokovnjakov o delu in položaju obrtništva v dvajsetih letih svobodne države.
Obrtniški odsek „Hrvatske seljačke stranke*'.
Kakor izvemo, je bil ustanovljen v okviru posebni obrtniški odsek, kate—
smatrali [potrebnim obrtniki, Sl 86 včlanjeni v‘ HSS, da imaT V okviru stranke strokovno organizacijo, ki se imehujfi ©grenak obrtnika u HSS“. Naloga in namen tega odseka je, da se zanima za obrtniške interese. Vsekakor je to pojav, ki ga tudi hrvatski obrtniški krogi m časopisi obravnavajo ugotavljajoč, da bi bilo potrebno sodelovati z obstoječimi organizacijami in ustanovami, ki so se izkazale tozadevno v svojem dolgoletnem delu im da je škodljivo ustanavljati take politične obrtniške odseke, kakršen je bil v danem slučaju ustanovljen od ljudi, ki nikdar niso delali v obrtniških organizacijah, niti imajo zasluge za obrtništvo.
Jesenski Beograjski sejem se je vršil v času od 14. do 23. oktobra t. 1. ter je bil kljub razmeram dobro obiskan, tako s strani razstav-Ijalcev, kakor tudi posetnikov-kupcev. Ta sejem je otvoril minister trgovine in industrije dr. An-dres s primernim nagovorom.
Predstavniki hrvatskih obrtnikov pri banu dr. Šubašiču. 20. oktobra t. 1. je hrvatski ban dr. Šubašič sprejel zastopstvo Saveza hrvatskih obrtnikov na čelu s predsednikom g. Sedmakom. Predstavniki SHO so banu izročili posebno spo-menico s perečimi vprašanji in zgodovino Saveza, v katerih so bana informirali o najvažnejših vprašanjih obrtniškega stanu v Hrvatski banovini. Vse predstavke so dobro obrazložene in obse-
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Telefon štev. 20-30
Centrala Beograd Glavna podružnica ZAGREB Podružnica Sarajevo
Delniška glavnica din 75,000.000*— Udeležba države din 30,000.000-— Rezervni fondi nad din 5,000.000*—
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
Sprejema od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovan] u.
Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
Izvršuje najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki I V Vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda.
IZ UPRAVE. Cenjene naročnike naprošamo za poravnavo zaostale kakor tekoče naročnine po položnici na račun štev. 12.986. Zaostala naročnina ter neplačana ie v veliki meri vzrok nerednega izdajanja našega glasila, ki je navezan izključno le na naročnino in inserate. Bližamo se koncu leta, zato smo prepričani, da boste storili svojo dolžnost!
POSET OBRTNIŠKEGA DOMA NA GOVEJKU. Za jesensko dobo, nedelje in praznike ter ostale dneve priporočamo obrtništvu in svojcem ter izletnikom poset obrtniškega doma na Govejku pri Medvodah. Dom je prvovrstno vzdrževan, dobra jedača in pijača, lepi izleti ter razgledi. Pojasnila za skupinske izlete in organizacijo obiska z avtobusom izvede na željo Zadruga, Ljubljana, Wolfova 12 (dvorišče), telefon 38—49.
Naročnike prosimo za poravnavo naročnine za „Obrtnika"
Čitajte naš ist!
ELEKTROTEHNIČNI KOLEDAR. — Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani izda letos že drugič elektrotehnični koledarček za 1. 1940. z zelo pestro in spopolnjeno tehnično vsebino. Da je bil tak koledar ne samo elektrotehnični, temveč tudi ostalim tehničnim strokam radi svoje vsebine nujna potreba, je bil dokaz koledar za 1. 1939. Opozarjamo vse interesente, da nujno naroče koledar direktno pri Združenju elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani, Gledališka ul. 7 II., proti ceni od din 18.— navzgor.
gajo vsa važnejša viprašanja ter težnje hrvatskih obrtnikov. G. iban je navedeno zastopstvo prisrčno sprejel ter v svojem odgovoru izjavil, da so 'prišli časi samih obetanj do krajnih mej in da bo treba z vzajemnim delom ter pomočjo storiti vse, da bo upravičenim željam in težnjam hrvatških obrtnikov ugodeno.
Obrtniški dom v Kragujevcu je dovršen. Pred nekaj dnevi so bila dovršena -poslednja dela pri zgradbi obrtniškega doma v Kragujevcu, o katerega gradnji smo že poročali. Doni^ je zgradil „Fond zanatskog doma u Kragujevcu", kakor je to običaj v Srbiji, kjer imajo v vseh večjih krajih 'tozadevno fonde za zgradnjo obrtniških domov, ter jih tudi že stoji lepa vrsta za vzor in posnemanje ostalim pokrajinam v državi. Zgradba obrtniškega doma v Kragujevcu stoji sredi mesta in so v glavnem prostori doma oddani v najem, ker se nahaja v stavbi hotel, da bo tako zaenkrat mogel fond iz tega naslova črpati del dohodkov za kritje stroškov postavitve doma. V domu je 22 hotelskih sob iz veliko dvorano, (jedilnico in drugimi stranskimi! prostori. Vsi prostori imajo centralno kurjavo, instalacije sanitarnih objektov in ostalo moderno ureditev. V posebnem krilu so nameščene pisarne obrtniških organizacij, kakor združenje obrtnikov, kreditne zadruge in fonda Obrtniškega doma. Razume se, da bodo obrtniki za svoje potrebe uporabljali veliko dvorano, ki jo ima sedaj v najemu hotel. Za kasneje pa je zamišljeno, da bodo imeli posamezni strokovni odseki vsak svojo sobo, kar pa je odvisno glede časa od izplačila dolga na domu. Posebnost^ v tem domu je posebna soba za dopisništvo „Zanatlije", obrtniškega časopisa, kar pomeni, da bodo osnovali obr.tnilki v Kragujevcu poseben odsek za propagando svoljega obrtniškega časopisa in sodelovanje pri tem.
Iz navedenega lahko posnemamo, da so obrt-nitki v Kragujevcu zelo požrtvovalni in obrtniško zavedni, ko so si postavili tako (impozantno zgradbo, katere dohodki bodo kasneje po izplačilu dolga, služili tudi za pomoč ostarelim in potrebnim obrtnikom.
Ta primer srbskih obrtnikov služi lahko tudi nam slovenskim obrtnikom za primer, kaj se more storiti, če se zavestno hoče izvršiti stvar, kakor je obrtniški dom, katere zgradbe so prav našim Obrtniškim organizacijam v Sloveniji nujno potrebne in se ne moremo pohvaliti, da bi jih imeli, saj takih ne, da bi bile res v pravem pomenu obrtmiške in služile obrtništvu.
□□□□□□□□□□□□□□□E
Naročajte in redno
plačujte „Obrtnika41
Vsakovrstno orodje in stroje
za vsako obrt, kakor tudi za zgradbe potrebni material: železne nosilke, betonsko in palično železo, cement, vse vrste pločevine, strešno lepenk j, štukaturje, vodovodne cevi, železne peči in štedilnike v običajni in emajlirani izdelavi, okovje, tehnične potrebščine ter hišno in kuhinjsko opremo v prvovrstni kakovosti dobite najceneje v največji izbiri pri znani Vam tvrdki -.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in vsakovrstnimi stroji V Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 18
Postrežba solidna in točna	^
po najnižjih dnevnih cenah	™
Otvoritev podružnice - sprejemališča
Elektrotehnično podjetje
IVBihelcic Ivan
naznanja otvoritev svoje podružnice V ljllbljdni,Tyrševa 51
Izvršuja vsa v stroko spadajoča dela in dobavlja ves električni material ter svetila in žarnice. Zaloga in dobava „Marelli“ proizvodov priznane tvornice v Milanu, kakor elektromotorjev, črpalk, ventilatorjev itd. Zaloga izolirne „Cadorna" žice za provizorične napeljave.
Zahtevajte reference.	Postrežba točna in solidna.	Telefon 27-04.
Obrtniški grobovi
t Vinko Kukovec. Meseca septembra je preminul v Celju ugledni stavbni podjetnik in tesarski mojster, g. Vinko Kukovec, član celjskega mestnega sveta, bivši župan celjske bkolrške občine, predsednik Slovenskega obrtnega društva v Celju itd. v starosti 69 let. Pokojni je bil ves čas od svoje vajeniške dobe preko zaposleni na raznih 'krajih do osamosvojitve, zvest 'pripadnik obrtniškemu stanu ter je zavzemal zato tudi odlična mesta. Naš naročnik je bil pokojnik od vsega začetka izhajanja lista „Obrtnik", kot človek, ki se je zanimal za vsa obrtniška vprašanja. Preostalim naše sožalje.
t Alojzij Midorfer. V Novem mestu je bil pokopan v nedeljo dne 25. septembra ugledni obrtnik, krojaški mojster g. Alojzij Midorfer, svetnik Zbornice za TOI, star 47 let. Pokojni se je živo zanimal za obrtniška vprašanja ter je bil zato kot agilni delavec na obrtniškem polju izvoljen 1. 1936. v Zbornico za TOI. Odličnega tovariša in naročnika bomo ohranili v trajnem spominu, preostalim naše sožalje.
URADNI ODLOKI IN SPOROČILA
Izvrševanje fotografskega obrta na ulici.
Ministrstvo trgovine in industrije je ipod IV. broj 35071/1938 od 13. avgusta t. 1. Izdalo sledeče (pojasnilo:
wPo § 125. odst. 1. Obrt. zaikona se vrši obrt ipraviloma na stalnem poslovnem kraju, 'izjeme od tega pravila so dovoljene samo v kolikor odredbe tega zakona to izrecno predvidevajo. Kar se tiče imetnikov obrtniških obrti, med katere spadajo tudi fotografi, imajo ti pravico dela, iza katera so pooblaščeni izven svojih^ delavnic (izvrševati, samo če so ta dela naročena. Iz te izjeme določbe izhaja, da se ita dela ne morejo izven delavnic izvrševati, če niso naročena. V smislu § 143. 3. odst. istega zakona, imetniki obrti v kraju svojega poslovnega sedeža, imajo pravico na zbiranje naročil za svoja dela brez omejitve, toda fotografiranje po ulicah, kateri slučaj je predmetni, se ne more smatrati za
zbiranje naročil.	„ .	, ,
Poleg tega je tudi z določilom § 149. obrtnega zakona prepovedano prodajati blago po micah osebam, ki za to nimajo dovolila v smislu 9 176. istega zakona. Čeprav v tem § ni to točno izraženo, tudi za izvrševanje obrti po ulicah, vsekakor velja to pravilo tudi za drugo izvrševanje.
Razna obrtniška dela na banki „Slavili je
vodstvo ite zavarovalnice dalo obrtnikom izven Območja Slovenije, čeprav bi lahko ta 'dela izvršili domači obrtniki, ker so že dovolj dokazali svojo sposobnost. Posebno se čutijo prizadeti obrtniki gotovih strok, ker je zastopnik gradbenega vodstva obiskal razne ljubljanske obrtnike ter se informiral o zmožnosti izvršitve posameznega obrtnika, tako po staležu pomožnega osebja, materialu, njega kvaliteti itd. Ce bi zastopnik vodstva gradbe po večkrat obiskal poedine obrtnike po delavnicah in ogledoval material, ter za-oge, bi se lahko uveril, da bi ta dela mogli izvršiti slovens'ki obrtniki, ne da bi bilo treba oddajati obrtniška dela hrvatskim obrtnikom. Dolžnost zavarovalnice „Slavlje bi bila, dela oddati na slovenskem področju, kjer ima tudi baš med obrtniki ta zavarovalnica veliko število zavaro-vaucev. Obrtniki se sprašujejo, zakaj se je to zgodilo ?
Konferenca vseh obrtniških združenj v Hrvatski banovini
Dne 22. oktobra t. 1. se je vršila v Zagrebu na iniciativo zagrebškega obrtniškega združenja v sejni dvorani „Obrtnega doma“ na Mažuraničevem trgu konferenca vseh obrtniških združenj s področja banovine Hrvatske. Konferenco je otvoril in vodil predsednik zagrebškega združenja g. Dolenc Avgust. Na konferenci so se razpravljala sledeča važna vprašanja in 'težnje obrtništva: Obrtniški stan in banovina Hrvatska; zapostavljanje obrtniškega stanu; kaj pričakuje in išče obrtniški stan v novi banovini; no-velizacija zakona o obrtih; revizija obrtnih listov; zabrana obrtniških del po kazenskih in vzgojnih zavodih; o šušmar-stvu; o davkih in javnili dajatvah; prodajalne in podružnice industrijskih podjetij ter velikih trgovskih hiš; licitacije; zaščita obrtnikov-dolžnikov; o strokovnem šolstvu; reorganizacija mojsterskih Izpitov; o spremem-bi delavskega social-nog azakonodajstva; socialno zavarovanje obrtnikov; izmenjava imena združc-! nja; o razširitvi delokroga obrtniškega združenja; razni predlogi. — S te konference je bila odposlana obširna resolucija na vse Obrtne zbornice in na merodajna mesta.
. Dobave in licitacije
Dne 13. novembra bo pni Dravski divizijski Oblasti v Ljubljani (licitacija za nabavo žične ograje pri vojašnici v Riibniai.
Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejme večje število kvalificiranih delavcev ključavničarske in kovinoslrugarske stroke. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
Dne 16. novembra bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za postavitev vojnih objektov na Vrhniki.
Podaljšanje roka za polaganje dopolnilnega izpita za armirani beton.
Ministrstvo trgovine in industrije je s svojim dopisom II. br. 42418 z dne 28. oktobra 1939 sporočilo naslednje:
V zvezi z dopisom Obrtniške zbornice v Beogradu pod br. 4946/1 z dhe 25-julija 1939 se priobčuje, da je g. minister trgovine in industrije predpisal pod II-br. 42418 z dne 23. dktobra 1.1. izpremem-bo v pravilniku o obsegu iti razmejitvi gradbenih obrti II. br. 9532 z dne 16. marca 1936, na podlagi česar še morejo izpiti iz člena 20. odst. 2 navedenega pravilnika polagati do zaključno 21. marca 1941.
Tiskati J. BlasuIka nasL. Univerzitetna tiskarna b> lrto*rafija. d. d. v Ljubljani Odgovoren L. MlkuL