46
s t r g u l c k r a J š e k , s . 2007: Epilobium L. – vrbovec. V: Mala flora Slovenije. ma r t i n č i č a., t. 
W r a B e r , n. Jo g a n , a. Po D o B n i k , B. t u r k , B. v r e š , v . r a v n i k , b . f r a J m a n , s. s t r g u l c 
k r a J š e k , B. t r č a k , t. Ba č i č , m. a. Fi s c h e r , k. el e r , B. su r i n a . Tehniška založba 
Slovenije, Ljubljana. pp. 331-334.
W r a b e r , T. & P. s k o b e r n e , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo Narave 14-15: 9-428.
W r a b e r , T., 1962: Mala mladomesečina v Julijskih Alpah. Proteus (Ljubljana) 24(8): 217-
218.
W r a b e r , T., 1964. Malo polje v Julijskih Alpah. Varstvo narave 2/3: 195-198.
si M o n A st r g u l c k r A j š e k & n e j c jo g A n
88. Gentianella germanica (Wild.) E. F. Warburg in Clapham, 
Tutin & E. F. Warburg
Novo nahajališče redke vrste na Kočevskem 
New locality of a rare species in the Kočevsko region 
0454/1, Slovenija: Kočevska, Bezgárska planina, 920 do 930 m n. m., SE, NE, travišča. 
Leg. M. Accetto, 20. 9. 2007, det. 9. 11. 2007, herbarij LJU.
Veljalo je, da je med na splošno težko določljivimi sviščevci, nemški izjema. Ob najdi 
in določevanju sviščevca z Bezgárske planine sem kmalu prišel do drugačnega spoznanja. 
Po določevanju s pomočjo različnih ključev (He g i 1966: 1986-1988, Wr a B e r 1999, 2007, 
Gr e i m l e r & Ja n g 2003), ki niso povsem enotni, in primerjav s herbarijskim materialom sem 
prišel do zaključka, da so primerki sviščevca še najbližji vrsti G. lutescens. Stoodstotno pa v 
to nisem bil prepričan. Z vsakim nadaljnjim ogledom posušenih primerkov so dvomi o prvi 
določitvi naraščali, vse do zadnjega obiska Bezgárske planine (9. 11.). Tega dne sem našel 
primerek še cvetočega sviščevca, ki je po vseh znakih (habitusu, obliki zgornjih stebelnih 
listov, obliki čaše, drobno papiloznih in neznatno zavihanih robovih čašnih zobcev in 
pecljatem pestiču) nesporno pripadal vrsti G. germanica. Štiri dni po moji določitvi pa mi 
je B. Frajman posredoval sporočilo z Dunaja (14. 11.), da gre tudi pri primerkih, nabranih 
koncem septembra, za vrsto G. germanica (det. J. Greimler). V okviru določene vrste, ki 
jo štejejo za evropsko (Ae s c h i m a n n & al. 2004), fitocenološko pa povečini uvrščajo v zvezo 
Mesobromion (O b e r d o r f e r 1979: 40, E l l e n b e r g 1988: 672, A e s c h i m a n n & al. 2004: 30), 
poznamo v Sloveniji dve ekotipski rasi (W r a B e r 1999, 2007), ki jih nismo določevali.
V Sloveniji nemški sviščevec ne sodi med prav pogoste vrste; razširjen je v alpskem, 
predalpskem in dinarskem (ibid., Jo g a n & al. 2001) fitogeografskem območju (po W r a b e r 
1969). Na Kočevskem smo ga opazili prvič na dveh, med seboj z gozdom ločenih traviščih na 
platoju nekdaj obsežnejše Bezgárske planine, ki jo grade triasni dolomiti (Sa v i ć & D o z e t 1985) 
s primesjo rožencev. Na položnem, proti jugu in vzhodu nagnjenem travišču je redek, nekoliko 
Notulae ad floram Sloveniae

47
pogostejši pa na enakem, proti severovzhodu nagnjenem travišču. Obe travišči lovci kose 
enkrat na leto (na srečo pred cvetenjem sviščevcev), pokošeno travo pa puste na površini.
Čas za fitocenološki popis in fitocenološko opredelitev travišča na Bezgárski planini ni 
bil primeren zaradi pokošenih in razpadajočih, neprepoznavnih trav. V grobem florističnem 
popisu travišča (0454/1, 930 m n. m., NNE, nagib 5
0
, zastrtost 90 %, površina 25 m
2
, 22. 9. 
2007) smo evidentirali naslednje taksone: Leontodon hispidus 2, Colchicum autumnale 2, 
Euphrasia rostkoviana 2, Carlina acaulis 1, Parnassia palustris 1, Plantago media 1, 
P. lanceolata 1, Potentilla erecta 1, Salvia pratensis 1, Asperula aristata +, Betonica 
alopecuros +, Centaurea pannonica +, Cyclamen europaeum +, Dactylis glomerata 
+, Gentianella ciliata +, G. germanica +, Globularia cordifolia +, Lotus corniculatus +, 
Polygala chamaebuxus +, Pimpinella saxifraga +, Primula vulgaris +, Trifolium montanum 
+, Cirsium erisithales r in Carex sp. +. Na isti površini sta spomladi (25. 5. 2007) rasli 
še Arnica montana + in Erythronium dens-canis 2, v neposredni bližini popisa tudi vrsta 
Pulmonaria stiriaca (+). Ti trije taksoni kot tudi obravnavana vrsta, kažejo na posebnost 
rastišča, to je na zakisana tla kot posledica primešanih rožencev. Vplivi le-teh se kažejo 
tudi v tleh drugih fitocenoz v dolini Kolpe (A c c e t t o 2007). Vrste za zdaj nismo opazili 
na zahodnem robu in zelo strmih skalnatih, proti zahodu izpostavljenih in zaraščajočih 
pobočjih Bezgárske planine, prav tako ne v enkrat letno košenih nižje ležečih traviščih 
nekdanjega zaselka Draga (nad zaselkom Belica, 22. 9.), Kremparskem sedlu (30. 9.) kot tudi 
ne na ne košenih traviščih Goteniške planine (21. 9.), v okolici Moža (30. 9.), redkih naravnih 
traviščih na zelo strmih hladnih legah pod Kobilo in Vajštarjem (10. 10.). Razlog je najbrž 
odsotnost rožencev v kamninah imenovanih območij. Kljub temu jo lahko pričakujemo še 
kje na Kočevskem, kjer so tla lokalno zakisana.
Zaradi njene redkosti in opuščanja košnje je vrsta na Kočevskem zagotovo ogrožena. 
Uspevanje na Bezgárski planini ji za sedaj omogočajo predvsem zakisana tla in najbrž tudi 
vsakoletna košnja travišč pred njenim cvetenjem.
Literatura
A c c e t t o , M., 2007: Arunco-Fagetum Ž. Košir 1962 var. geogr. Acer obtusatum var. geogr. 
nov. v dolini zgornje Kolpe. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 65(9): 62-80.
Ae s c h i m a n n , D. , K. La u b e r , D. M. Mo s e r , & J. P. Th e u r i l l a t , 2004: Flora Alpina 2, Haupt 
Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 
e l l e n b e r g , H., 1988: Vegetation ecology of Central Europe. 4. ed., Cambridge University 
Press. 731 pp.
Gr e i m l e r , J. & C. G. Ja n g , 2003: Gentianella sect. Gentianella ( Gentianaceae) in den 
Ostalpen. Mit einem illustrierten Bestimmungsschlüssel. Neilreichia 2-3: 209-234.
Jo g a n , N. (ur.), T. Ba č i č , B. Fr a J m a n , I. Le s k o v a r , D. Na g l i č , A. Po d o b n i k , B. Ro z m a n , 
S. St r g u l c -K r a J š e k & B. T r č a k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo flore in favne, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
h e g i , G., 1966: Illustrierte Flora von Mitteleuropa, 5, 3: 1986-1988. Carl Hanser Verlag. 2544 
pp.
Ob e r d o r f e r , E., 1979: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Stuttgart, Eugen Ulmer 
Verlag. 997 pp.
Hladnikia 21: 41-53 (2008)

48
Sa v i ć , D. & S. Do z e t , 1985. Osnovna geološka karta 1:100 000. Tolmač za list Delnice, L 33-
60. Zvezni geološki zavod, Beograd. 66 pp. 
W r a b e r , M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Plant 
Ecology (prej Vegetatio) 17: 176-199.
W r a b e r , T., 1999: Gentianaceae - sviščevci. In: Martinčič & al. 1999: Mala flora Slovenije. 
Tehniška založba Slovenije, tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 434-
442.
W r a b e r , T., 2007: Gentianaceae - sviščevci. In: Martinčič & al. 2007: Mala flora Slovenije. 
Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana, pp. 505-
512.
Ma r k o a c c e t t o
89. Gladiolus palustris Gaudin
Novo nahajališče v Zgornjem Posočju
New locality in the Upper Soča Valley
9648/3 (UTM VM03) Slovenija: Julijske Alpe, Zgornje Posočje, Vas na Skali, ob gozdni 
cesti proti Krbulniku, Rušje, 46,34044 N, 13,72012 E, 1110 m n. v., dolomitni apnenec. Det. 
A. Trnkoczy, 28. 6. 2005, avtorjevi fotografski posnetki in I. Dakskobler & A. Trnkoczy, 21. 
6. 2007, fotografski posnetki. 
Gladiolus palustris je evropska vrsta, značilna za vlažna travišča iz zveze Molinion 
(a e s c h i m a n n & al. 2004: 1096). To je ena izmed varstveno pomembnih vrst v okviru projekta 
Natura 2000 in njeno razširjenost, rastišča in predloge za njihovo varovanje v Sloveniji je 
podrobno predstavil s e l i š k a r (2004). V takrat objavljeni arealni karti v Zgornjem Posočju 
ni bilo znanih nahajališč. ču š i n (2006: 106, 177) je objavil, na podlagi revizije A. Seliškarja, 
nahajališča te vrste v Breginjskem kotu (na južnih pobočjih Stolovega grebena, 9746/1 in 
9746/2), pri tem pa (na str. 177) zapisal netočnost, da so to edina nahajališča močvirskega 
mečka v Julijskih Alpah. Vrsta Gladiolus palustris ima v Julijskih Alpah več nahajališč z 
razmeroma vitalnimi populacijami vsaj še v Bohinju. Ta nahajališča so deloma razvidna tudi 
iz objavljene arealne karte (s e l i š k a r 2004: 98) in nekatera smo si ogledali v letu 2007 (I. 
Veber, B. Zupan, B. Anderle, I. Dakskobler, neobjavljeno). Na Bovškem je močvirski meček 
nepričakovano našel prvi avtor tega zapisa ob gozdni cesti nad Vasjo na Skali. Ob najdbi je 
na kamnitem obcestnem travišču cvetelo nekaj primerkov, ob ponovnem ogledu, ko smo na 
tem nahajališču naredili tudi fitocenološki popis (tabela 1) pa smo opazili le še eno cvetočo 
in dve necvetoči rastlini. Leta 2006 so urejali (»gredirali«) gozdno cesto in s stroji posegli 
tudi v obcestni prostor in torej rastišče nekoliko »preoblikovali«. Pregledali smo tudi nekaj 
okoliških gorskih travnikov (nekdanjih pašnikov) na moreni. Začasno te travnike uvrščamo 
v zvezo Mesobromion ( = Bromion erecti), čeprav na njih raste tudi precej vrst subalpinskih 
travišč iz razreda Elyno-Seslerietea. Na teh travnikih so pogoste vrste Bromus erectus 
Notulae ad floram Sloveniae