ARHIVSKO GRADIVO ZVEZE KULTURNOPROSTVENIH ORGANIZACIJ
Zgovornost zaprašenih papirjev
Leta 1965 smo dokončno odpravfli okraje. Z njlmi pa smo razen zdravstvene odpravili vse organizacije, kl s v okviru njih delovale. Llkvidirana je bila tudi zveza kulturnoprosvetnih organizacij — okrajni svet Ljubljana, katere gradlvo je šele po 18 letih prišlo v Zgodovinski arhiv Ljubljane. Veliko gradiva se /e medtem izgubilo In tako ne moremo dobiti tiste slike o delovanju društvenega življenja na področju teda-njega okraja, ki bl jo človek prlčakoval in želel.
Gradivo obsega le 4 arhivske škatle (ena Skatla predstavlja eno tehnično enoto). Vsebuje arhiv-sko gradivo, ki je nastalo v času od ustanovitve zveze pa do njene ukinitve (1954-1965). V glavnem gre za zapisnike s skupščin, ple-numov oziroma občnih zborov s številnimi prilogami.
Iz gradiva se sicer da razbrati, katera področja je zveza obsegala,
kako se je prilagajala upravno te-ritorialni razdelitvi, kakšno vlogo je igrala, kaj je sploh naredila, to-da pravega vpogleda nad društvi, ki jih je zajemala, ni mogoče dobi-ti. Arhivskega gradiva, ki se pona-vadi nahaja pri zvezi (delovni pla-ni, flnančni načrti, poro&la o de-javnosti) praktično ni.
Sicer pa bo tistemu, ki ga bo društveno življenje zanimalo, gra-
divo Ie nekaj povedalo, če nič drugega, bo uporabnik dobil do-ločene podatke, napotke, smerni-ce za nadaljnje delo.
Seveda pa se istočasno pojavi vprašarge arhivskega gradiva ozi-roma odnosa do njega. Zakaj ga ne cenimo, zakaj ga smatramo za nepotreben papir, ki ga je treba takoj po uporabi odvreči. Mno-gim se seveda to ne zdi nič nena-vadnega, ker se niti ne zavedajo, kakšno vrednost in pomen ima. Verjetno sploh ne vedo, kaj je ar-hivsko gradivo in zakaj ga upo-rabljamo. Končno pa o teh stva-reh vedno več pišemo in govori-mo. Vseeno pa upam, da bodo sčasoma le-našli odgovore na ta vprašanja in da bodo počasi le drugače začeli gledati na, za nas tako  pomembno, arhivsko gra-
°'                                   Boris Rozman