? (jl vrha, da bi videla, kako lepo je spodaj!» Couche, šlafarije, divane, fotelje, žimnice, okrasne blazine Vam strokovnjaško in brezhibno po nizki ceni napravi tapetnik žalcvzuiU ŠT. VID NAD LJUBLJANO K Ll £ E J E ENO IN VEC BARVNE JUGOGROFIKO LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 Ub/iu GOSPODINJSKI KOLEDAR, ki je doslej izhajal ze 16 let in se je v tem času priljubil med gospodinjami, izide kot XVII. letnik za 79 J7. v samozaložbi urednice Utve, in sicer zopet v isti praktični obliki, s pestro gospodinjsko vsebino. GOSPODINJSKI KOLEDAR za 1937 bo stal kakor doslej 20 din za izvod, s postn. vred22 din. Naročila, plačila in reklamacije za GOSPODINJSKI KOLEDAR za 1937 sprejema urednica UTVA — Mila Prunkova, Ljubljana, Mir je 27. GOSPODINJSKI KOLEDAR za 1937 se dobi tudi v vseh knjigarnah Dravske banovine. je značka priznanih testenin. Go-spodin e. ako hočeta štediti, kupujte samo testenine O K X Katera gospcdinja ne pozna kvalitativno najboljših testenin O K I In še polno drupih prednosti Imajo testenine O JHL X Gospodinje, zahtevajte vedno samo testenine O K X Dobite jih v vseh specerijskjh trgovinah Na jfinejse triko-perilo iz volne mako in svile izdeluje in prodaja po najugodnejših cenah tekstilna tovarna d. z o. z. v Ljubljani Cesta 29. oktobra 2 (Rimska) IYAft OBLEKE Najlepši okras sobe je v z lepo in okusno veza ni m knjigami. Lepo vezavo, od preprosfe do najfinejše Vam pa oskrbi knjigoveznica Jože Žabjek Ljubljana, Dalmatinova 10 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del. Lastni črtalni stroj alo pove vedno ! resnico Ono je kritik vsake žene. Pokaže ji če je lepa, podari ji zaupanje v samo sebe ... In kakšen odgovor bo dalo zrcalo Vam, ako ga vprašate za njegovo kritično mnenje? Vsaka žena je danes lahko lepa, ako se prav neguje. Elida krema Ideal, ta suha krema za podnevi, pomaga kot nobena druga. Ona napravi polt medlo in enakomerno lepo. Varuje polt, je idealna podlaga za puder. Ker vsebuje hamamelis* je postala Elida krema Ideal pravo polepševalno sredstvo! * Po sodbi zdravniških avtoritet ima hamamelis poseben učinek na oživitev stanic in s tem \ v zvezi na obnovitev kože. Nova posvetovalnica za kozmetiko. Na splošno željo naših naročnic otvarjamo v tej rubriki novo posvetovalnico, ki jo bo vodil zdravnik specialist za kozmetiko dr. Aleksander Fe-renčak. Vsaka, ki želi nasveta za kozmetiko, naj stavi kratko vprašanje na uredništvo «Žene in doma», Dalmatinova ul. 8. Za odgovor je priložiti 4 din v znamkah. Odgovore, ki bodo obravnavali splošna navodila za kozmetiko, bomo objavljali na tem mestu. Na vprašanja, ki se bodo tikala samo posamezne naročnice, pa bomo odgovorili v pismu. Odgovor. L. K. N. Rdečica na nosu. — Vzrok je lahko kakšna nepravilnost v notranjih votlinah nosu (stara vnetja, nepravilen ob-to krvi) ali pa zunaj na koži. V tem primeru lahko vsakodnevno, večkratno čiščenje kože nosu z 2% salieilnim špiritom in posipanje s «Sulfoderon-pudrom» (tudi preko noči) nekaj pomaga. Svetujemo pa, da zdravnik ob prvi priložnosti preišče to zadevo. Zoper dlačice. Na vprašanje nekaterih naročnic glede recepta, ki je objavljen na strani 100 v knjigi «1400 na-svetov»: «Zoper dlačice»,' sporočamo, da je treba v ta namen raztopiti 20 delov barijevega sulfida v 60 delih vrele vode. Škrob ovc ga lepila nameša drogist. Vse ostalo dobite v knjigi «1400 nasvetov». Čuvanje kože pozimi. Nekatere ženske imajo pozimi mnogo nadlog s svojo poltjo. Če se še tako pazijo, postane koža vendar hrapava, lišajasta in suha. Pa še druga nadloga je, koža postane na mrazu rdeča, polagoma pa modrikasta in vijoličasta, kar kvari lepoto. x Naj bodo poteze na obrazu še tako pravilne in prikupne, modra ali pa hrapava polt napravi obraz neprivlačen. Temu izpreminjanju barve je kriva nagla izprememba temperature. Zaradi mraza se žile stisnejo, koža postane malokrvna, čez nekaf časa se pa žile spet razširijo in ves obraz se oblije z rdečico — sčasoma pa postane modrikast. Veter in suhi zimski zrak pa kožo tudi izsušita, da postane hrapava in luskinasta. Posebno neprijetno je to športnikom, ki imajo suho kožo. Vsemu temu se lahko ognemo s pravilno nego. Predvsem je treba kožo tako utrditi, da smo ob prvem hladu čimveč na prostem, da se koža navadi na izpreme-jeno temperaturo. Kakor vedno, tako si moramo tudi pozimi zvečer kožo dobro očistiti s toplo vodo, najbolje z deževnico, in z mehkim milom. Nato kožo natremo z mastno kremo ali oljem, nato pa zbrišemo. Če imamo zelo suho kožo, ne smemo uporabljati vode; kožo si očistimo z vazelino ali s kremo za čiščenje. Na košček vate denemo malo vazeline in rahlo drgnemo po obrazu. Ko je vata zamazana, vzamemo drug košček in ponavljamo to toliko časa, dokler ne ostane vata čista. Nato zbrišemo obraz z mehko platneno krpo, dokler ni čist, in koža preko noči lahko prosto diha. Zjutraj si obraz natremo z mastno kremo, ki varuje polt pred vetrom in prenaglo izpremembo CjOSpCl t Ne bodite neprijateljica sama sebi! Mar ne veste, da je HERSABT-oaj pri obolenjih želodca, jeter in ledvic dobro sredstvo? Obolenja ob premeni in bolečine pri mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži HERSAN-čaj! Ali Vas ovira debelost? Ali hočete biti vitki? Potem pijte HERSAN-čaj! Čemu bi trpeli bolečine zaradi revmatizma in p roti na, če ni treba? HEfcSAN-čaj je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN-čaj pomaga pri poapnenj u žil (arteriosklerosi) in zlati žili (hemoroidih). HERSAN-čaj se dobiva v vseh lekarnah samo v originalnih omotih. Zahtevajte brezplačno brošuro od tvrdke RADiOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1 Reg min. soc pol in nar. rir štev J9 434/3.__ temperature ter pred vlago. Lahko se tudi pudramo, šminke se pa rajši ogibljimo. Če bomo dosledno negovali polt na zgoraj popisani način, se bo koža utrdila in ne bo preveč trpela preko zime. Zaročenka študenta. Pred tremi leti sem se zaročila s študentom tehnikom. Moji starši so bili tej zvezi že od vsega početka nasprotni, češ, s takim, ki nič nima in nič ni, naj se dekle ne veže. Tako sva se jela sestajati brez vednosti mojih staršev. Meni se je medtem posrečilo dobiti službo in imam prilifno dobro plačo. Moj zaročenec prav pridno študira in je do sedaj še vse izpite opravil ob določenem roku. Ima tudi skromno službico, toda zasluži komaj toliko, da plača stanovanje in hrano. Drugače ga pa podpiram jaz. Sedaj so o tem zvedeli moji starši in očitkov in grdih besed ni ne konca ne kraja. Meni je zaradi tega silno hudo. Še bolj pa je nesrečen moj zaročenec, ki je že prej silno trpel pod občutkom svoje odvisnosti. Kaj sem res tako grozansko nespametna, kakor trde moji sorodniki? Pustiti se ne moreva — saj sva že poskusila — a vse preveč sva navezana drug na drugega. Nikdar se mi ni vsiljeval, me nikdar ničesar prosil, sama sem se odločila, da mu pomagam in omogočim, da konča študije. In prepričana sem, da si bova srečo, o kateri sanjam, tudi priborila. Ali se morda le motim? M. C. Št. Odgovor. Da starši Vaše zaroke, ki ste jo vrh vsega sklenili še za njih hrbtom, ne odobravajo, jim ne smete šteti preveč v zlo. Vsak oče, vsaka mati želi, da bi se njenemu otroku v zakonu kar najbolje godilo. Vaš zaročenec je še študent, ki danes niti sam ne more vedeti, kako bo uspel in kako se bo uveljavil v praktičnem življenju. Ali jim mo- rete zameriti njih dvom in njih skrb? Pa tudi Vašemu zaročencu ni kaj oporekati. Da marljivo študira in si poleg tega zasluži še za hrano in stanovanje, priča o resnosti njegovega značaja in je dokaz pridnosti in vestnosti. Da mu pomagate, tega se mu ni treba sramovati, saj bo imel dosti prilike, da se Vam oddolži in izkaže vrednega Vaše velike in požrtvovalne ljubezni. Morda je res, da Vas prav ob njegovi strani čaka največja sreča, ki jo v bogatih zakonih žal tako redko nahajamo. Le s poroko se ne prenaglite! Saj ste še mladi in res lahko počakate, da Vaš zaročenec študij konča in si poišče službo, ki mu bo donašala toliko, da si bosta lahko ustvarila skromen, a prijeten dom. Skrb za sinova. Imam dva sina. Oba sta že preko dvajsetih let in oba brez službe. Meni se reveža strašno smilita. Moj mož pa je trdosrčen. Komaj da jima privošči hrano in streho in prav nič več. In kar pobesni, kadar izsledi, da sem enemu ali drugemu dala za nekaj cigaret ali pa za kozarček vina. Ali res nimata pravice do naj-skromnejšega priboljška? Vsa obupana sem in ne vem, kako bi jima pomagala. S. K. M. Odgovor. Edina sreča za fanta je, da ni tudi oče tako mehak kakor ste Vi. Ko bi imela takšno zaslombo tudi od njega, bi si kaj kmalu nehala prizadevati, da bi dobila službo, saj bi videla, da imata tudi tako vse, kar potrebujeta, in še več. A treba je misliti tudi na bodočnost in na starost. S tem, da jima daje oče hrano in streho, je v polni meri zadostil svoji dolžnosti. Ce hočeta fanta več, se morata pač potruditi, da si to sama zaslužita. Kdor si vztrajno prizadeva, da bi se dokopal do službe, jo prej ali slej prav gotovo tudi dobi. Saj se v teh hudih časih ne bo plašil prijeti tudi za delo, ki morda ni povsem v skladu z njegovo izobrazbo in njegovim znanjem. Ples je ne veseli. Vsaka zima mi prinese iznova skrbi in žalost. Živim v sicer srečnem zakonu, vendar sem za celih šest let starejša od svojega moža, ki je strasten plesalec. Jaz pa se za ples nisem nikdar posebno navduševala. In da je moja nesreča še večja, imam še bolne noge. Vem sicer, da moj mož pleše res samo iz veselja do plesa, da ni nič drugega za tem, ker' bi me sicer ne mogel tako prisrčno vabiti, da bi šla tudi jaz z njim. Pa kaj naj delam tam, ko vendar ne znam in tudi ne morem plesati. In tako sedim ob teh večerih sama doma s svojimi mračnimi, žalostnimi mislimi. Čutim, da mi je to vedno težje, vedno hujše — a izhoda ne najdem. R. B. V. Odgovor. Res brez potrebe si težite srce! Sami pravite, da Vas mož vabi, da bi šli z njim. Zakaj vendar ne greste? Prepričana sem, da pride še marsikatera druga gospa, še več pa moških, ki tudi ne plešejo in s katerimi se boste gotovo prav prijetno zabavali. Ker Vas ples ne miče, Vam bo samo v razvedrilo, ko boste gledali, kako se drugi vrte. Ne odrekajte se nečemu, kar bi marsikatero drugo veselilo! Družba in še pijača. Poročena sem 12 let. Prva leta, ko nama je prav trda predla, je bil najin zakon prav srečen. V teku let so se pa naše razmere precej izboljšale — pa žal v mojo nesrečo. S tem je bila namreč mojemu možu dana prilika, da je začel zahajati v družbo. In tako se je navadil pijače. Vedno bolj zapada temu zlu in počasi se že kažejo prav žalostne posledice, in to v njegovem poklicu kakor tudi v značaju. Vse moje prošnje in vse moje prizadevanje, da mu pokažem posledice te nesrečne strasti v najtemnejši luči, so zaman. Kaže sicer najresnejšo voljo — a potrebne vrstami dostc Vas pravo člida 7 Cvetic t luksuzno milo, ki si ga . lahko vsakdo privošči, posebno močnega vonia ,g člida ianoliH , posebno blago z. a občutljivo kože Med temi + našli za £lida Storit Le deset lel •,ublienec raz « i e n i h i e n F. 1.1 DA MILA Jfa/ moškim taka ugaja na lepih ženah... Moški ljubijo oni „dih negovanosti", ki je zanje neraz-družljiv s pojmom lepe žene. Ali ni potem povsem razumljivo, da vsaka žena, ki gleda nase, pazi posebno na to, kakšno milo si izbere? Samo zares dobro milo neguje kožo tako kakor je treba, da ostane vedno lepa. mo8i nima in vedno i znova zopet greši. Kaj naj storim? L. N. L. Odgovor. Taki primeri so na žalost prav pogosti. Vendar se mi zdi, da Vaš položaj še ni tako obupen. Saj ima, kakor pravite, Vaš mož vsaj še voljo, da bi se otresel te strasti. In na Vas je, da mu pri tem kar najbolj pomagate. Kar Vam najprej svetujem, je to, da mu nikar ne očitajte neprestano njegove slabosti, in se potrudite ogniti vsakemu prepiru. Napravite mu dom prijeten, kolikor se le da. Potem povabite včasi znance, ki jih seveda prav previdno izberite. Ce imate radio, se zanimajte za spored in vključite, preden pride ura njegovega odhoda, glasbo, o kateri veste, da jo rad posluša, oziroma spored, ki ga zanima. In prav gotovo Vam bo večkrat uspelo, da ga boste zadržali doma. Poizkušajte tudi vzbuditi v njem smisel in zanimanje za lepo in dobro knjigo. Kadar se bo odpravljal z doma, mu dajte razumeti, da bi Vas veselilo iti z njim. In še nekaj: zvabite ga ob lepih dneh na daljše in krajše izletu. Saj je ni stvari, ki bi vplivala na človeka tako blagodejno, kakor ravno narava. Pa še nekaj bi pripomnila. Potrudite se, da boste gledali na stvar trezno in mirno. Žene smo na to stran včasi vse preveč plašne in boječe. In če Vaš mož vsak večer popije le nekaj vrčkov piva ali nekaj četrtink vina, in to še v družbi svojih stanovskih tovarišev, potem še vedno ni povoda za žalost in obup. Mladi in stari. Imam sina edinca, ki se je spomladi poročil s simpatičnim, veselim in pridnim dekletom. Živimo v skupnem gospodinjstvu. Med dnevom gre še vse nekako v redu. Ko pa povečer-jamo, se mlada dvojica kar hitro poslovi in lepo izgine v svojo sobico. Pa bi bilo vendar tako lepo posedeti vsaj še urico ali dve in malo pokramljati. Posebno moja žena silno trpi zaradi tega. Rad bi vedel, kako naj svojo snaho opozorim na to njeno brezobzirno ravnanje. F. K. S. Odgovor. Jo j, joj, preljubi tastek, povejte no, kaj Vi niste bili nikdar mladi? Bodite vendar srečni, da imate snaho, ki je pridna in vesela in s katero se dobro razumete! In Vaš sin? Ali mislite, da se je poročil zato, da bo nad njim in njegovo ženico večer za večerom bedela skrbna mamica? Samo ob večerih je prost. In takrat bi svojo mlado ženico vendar rad objel in poljubil, morda prav velikokrat poljubil. Pa vpričo matere naj to stori? Zamislite se nazaj v čas svoje mlade ljubezni in malo pomislite, pa boste spoznali, da v njunem ravnanju ni najmanjšega povoda, da bi se Vidva mogla čutiti užaljena in prezirana. Neizpolnjene obljube. Svojega moža — poročena sva dve leti — sem iz dneva v dan bolj žalostna. Vsak dan mi obljubi sto reči: svoje obljube, ki je enkrat sveta, drugič častna in še nekakšna, pa prav nikoli ne drži. Kako naj ga odvadim teh praznih obljub? Fr. V. K. Odgovor. Tu je treba najprej pogledati, kako je prav za prav z vsemi temi obljubami. Ce Vam mož te obljube daje sam, iz lastnega nagiba, kar tja v tri dni, tedaj mu kar resno predočite nemožatost njegovega početja. Lepo in mirno mu povejte, da ste na tem, da izgubite prav vso vero, * vse zaupanja in vse spoštovanje vanj. In kadar Vam bo spet kaj obetal, ga kar lepo mirno vprašajte: «Ali je to moška beseda ali spet le čvekanje?« Po- časi že pride do spoznanja, da mu ni v čast, če ga žena ne more imeti za resnega človeka. Sicer se pa marsikateri ženi tako godi. Morda pa tudi Vi zahtevate od njega več kakor zmore? Ne dajte mu prilike za razne obljube, potem jih tudi kršiti ne bo mogel. Dober in pameten krmar bo tudi z manj zanesljivim čolničkom dobro vozil. Odgovor zaplečniku. Neki «mož», ki pa ni toliko moža, da bi se podpisal, se še vedno zaletava v knjigo »Žena v sodobni družbi*. Ta »m o ž» je dobil svojo lekcijo že na svoje prvo anonimno pismo. S prezirom gremo mimo namigovanj in podtikanj tega zaplečnika in ga vnoi-vič vprašamo, kakor smo ga vprašali v drngi številki »Žene in doma» (str. 70): «Ali Vas res ni prav nič sram?» Poročile so se naročnice: gospodična Pavla Bernardova z gospodom Ivanom Jenkom iz Reteč, gospodična Irma Forjanova z gospodom Jankom Horvatom iz Gornje Radgone, gospodična El-frida Pšeničnikova z gospodom Adolfom Jagrovičem iz Ljubečne, gospodična Pepica Savinkova z gospodom Rudijem Lapanom iz Dolenje vasi, gospodična Ivanka Siherleiova z gospodom Francem benegučnikom iz črne pri Preva-Ijah in gospodična f era Zemija-kova z gospodom Josipom Hodnikom iz Žalca. Iskreno čestitamol PREPARATI docaravajo iHHB^MBH popolno tejpoto Eau deCologne-Poudre- Rouge Prodala se v vseh strokovnih trgovinah. - Zahtevajte mm." Previdnost. Strežnica: «Ali ste žejni? Nate, napijte seb Bolnik: «Kaj je toPs Strežnica: «Voda.j> Bolnik: «Dajajte mi jo tore.i po žličkah, dokler se ne navadim nanjo.» [j KI Elegantne in praktične kovčege, torbice za potovanje, nahrbtnike in aktovke izdeluje tovarna ZORN, Prodajalna: D. Z O. Z. LJUBLJANA VII LEPODVORSKA UL. 23. TELEFON ŠTEV. 31-81, Pred Škofijo 21. Vsem, ki se hočejo dobro odpočiti, na znanje, da je na žimnicah iz Master-love žime najslajše spanje. Predilnica za žimo Vilko Masterl Zahtevajte brezplačne vzorce in ponudbe. ozicno pismo Gospodinjsko delo je treba spoštovati. Ali smo doslej storile svojo dolžnost? Pomagajte nam z nasveti I Nasveti! Kongres žen v Dubrovniku je sklenil, da se smatra gospodinjstvo za važno gospodarsko panogo. Zato bo tudi «Žena in dom» pobornik tega sklepa. Gospodinjsko delo je treba pravilno ceniti in upoštevati. Saj že pregovor pravi, da žena tri vogle pri hiši podpira. Može, katerih večina bere «Ženo in dom* največkrat že prej kakor njih žene, bo treba prepričati, da ne gre gospodinjskega dela omalovaževati. Odvaditi se bodo morali mnenja, da je žena njih dekla, oni pa da so gospodje. Žena, ki sama opravlja gospodinjska dela, ima med dnevom velikokrat več dela kakor pa njen ljubljeni mož pri svojem poklicu. Pa vendar ga mora, ko pride domov, streči, mu pripraviti copate, milo, brisačo, glavnik, in komaj bi bilo, da bi ga še umila in počesala. Seveda se tak razvajen in raznežen mož sam sebi smili. Zato je po navadi siten in za-dirčen. Ali ni res tako, Vi možje? Nič se ne jezite, če ste boljši od drugih, «gospod* mož! Če ste pa taki, kakor smo jih tu popisali, potem pa pojdite vase in spoštujte ženino delo prav tako kakor svoje. Hvaležna Vam bo za to. V novem letu bo zatorej naša prva skrb, da bomo v «Ženi in domu* poudarjali, kakšne važnosti je gospodinjsko delo. Vsaka gospodinja se konec leta vpraša, kako je izvrševala gospodinjske dolžnosti in dolžnosti kot mati in kot žena. Kot vzorna gospodinja si med letom vse zapiše v Koledar, ki ga je dobila od cžene in doma*, tako dohodke in izdatke, prav tako pa tudi pogreške, ki jih je med letom storila. Ob taki priliki si dobra gospodinja napravi načrt, kako bo prihodnje leto gospodarila in izvrševala svoje materinske in gospodinjske dolžnosti. Tudi me, ki urejamo ta list, smo se zbrale in se vprašale, ali smo v zadostni meri storile za široki krog naših številnih naročnic. Pogovorile smo se, kaj je bilo dobrega, kakšne napake smo napravile, kako bomo prihodnje leto «Ženo in dom* urejevale, kaj bomo izpustile in kaj pridale. Predvsem obetamo, da bomo pogreške, ki smo jih ugotovile, odpravile, da bomo tudi za naprej urejevale «Ženo in domi> v korist žene, gospodinjstva in doma. Pri tem pa nam morajo pomagati vse naročnice. Povejte nam svoje nasvete in želje. Pišite nam, kaj naj list prinaša in kaj Vam ni všeč. Ustregli Vam bomo, če bo le v naših močeh. Če v listu Vaših želja ne bomo mogli upoštevati, Vam bomo pa pomagali in svetovali s pismom. Vsaki želji ustrežemo, če bomo kolikaj mogli. V listu moramo pač prinesti vsaki nekaj. Seveda moramo gledati, da list vzgaja, svetuje, pomaga in tolaži. Kadarkoli potrebujete nasveta, preglejte najprej naše gospodinjske knjige, ali ne dobite morda iz teh knjig primernega nasveta, če ga ne, pišite uredništvu "Žene in doma*, ki potem poišče pri svojih svetovalkah in sotrudnicah primeren nasvet. V €Ženi in domu* se objavijo samo tisti odgovori, ki so zanimivi tudi za druge naročnice. V načelu pa odgovorimo vedno vsaki pismeno. Zato je potrebno, da priložite pismu za 4 dinarje znamk, ker moramo tudi mi največkrat naše svetovalke pismeno vprašati. Priložene so tele knjige: V platno ali mehVovezane knjige: MantraD I. in II. del. Romeo in luiija, in V mestu gorijo luči. Mehkovezane knjige: dr. Karla Petriča: Regulacija rojs ev. Domača lekarna in zdravilna zelišča in Koledar zo I. 1937. Še nagrade za priči bi anje novih naročnic. Nove zdravniške knjige. Tistim, ki iščeio dela"." Veliko skrbi nam prizadevajo prošnje za preskrbo dela. Kjer se pač da, pomagamo, kjer ni nobenega mesta prostega, pa seveda čudežev ne moremo delati. Danes ta dan niti najboljša priporočila nič ne zaleže jo. Največ uspeha imajo tisti, ki sami pritiskajo na kljuke toliko časa, da dobe delo. Saj dandanes napredujejo samo pogumni ljudje. Nagradna uganka. dana^nja uganka ima predvsem namen, da Vas nekaj dni kratkočasi. Nagrade za to uganko pa naj pomagajo navajati naročnice na pravočasno plačilo naročnine. Tiste naročnice, ki vsako leto naročnino naprej plačajo, bo ta uganka prav gotovo razveselila. Razpisane nagrade pa bodo brez dvoma pripomogle, da bodo tudi naročnice, ki pozabljajo na svoje dolžnosti, doprinesle to malo žrtev in malenkostno naročnino že sedaj plačale. Saj dobe za to, če že ne ene izmed glavnih nagrad, pa prav gotovo lepo knjigo in še 18 ali 24 razglednic zastonj. S svinčnikom v roki bodo lahko izračunale, da se na vsak način splača, če nakažejo vseletno naročnino do 5. januarja 1937. Za pridobivanje novih naročnic bomo določili nove nagrade. Vsaka si bo lahko svoje darilo sama izbrala. Razpis teh daril bo v drugi številki. Tudi Vi nam lahko pridobite vsaj eno, če že ne več novih naročnic. Za Vaš trud Vam bomo prav gotovo hvaležni. Kakor smo že v prejšnjih številkah objavili, smo izdali tri knjige, ki jih potrebuje vsaka odrasla žena. Te knjige smo tiskali v majhni nakladi. Ker smo dobili veliko naročil, Vam priporočamo, da si jih o pravem času nabavite, da ne bodo prej pošle, preden se boste nanje spomnili. Te knjige so: Dr. Karel Petrič: «0 preprečen ju zanositve», Dr. Joža Jakša: «Spolne boleznh, Dr. Maks Hodann: «Ali res štorklja otroka prinese?> Vse tri knjige dobite za 45 dinarjev. Založba zEvaliU izdaja po nizki ceni dobre knjige, ki jih lahko plačujete v mesečnih obrokih. Zahtevajte brezplačno ilustrirani katalog (96 strani). Letos je dobila naša revija nekaj novih okraskov in deloma novo opremo. Nove inicialke nam je napravil prijatelj našega lista slikar grafik Elko Justin, kateremu se na tem mestu za njegov trud in umetniško ustvaritev zahvaljujemo. Naročnice, ki bi ne mogle plačati naročnine za vse leto naprej, lahko plačujejo v obrokih. Seveda Vas prosimo, da za vsak obrok doplačate en dinar, kolikor znašajo poštni in manipulativni stroški za vsako vplačilo. Če boste plačali v dveh polletnih obrokih, se naročnina zviša za 2 din, pri četrtletnih obrokih za 4 din in pri mesečnih obrokih za 12 din. Kadar ne dobite revije ali knjige do 8. vsakega meseca, pišite upravi dopisnico. Uprava bo takoj uvedla reklamacijsko postopanje. Če se revija in knjiga ne bosta našli, potem Vam uprava pošlje nov izvod. To se pa zgodi le tedaj, če boste izgubljene reči za časa reklamirali. Na pritožbe po preteku 15 dni se ne moremo ozirati, ker se takrat ne da več ugotoviti, kdo je prevzel Vaš list in knjigo. Izvolite si to v koledar zapisati, da ne bo kesneje zamer, če nam list ali knjiga poideta. Kadar se preselite, Vas prosimo, da nam to 14 dni prej, preden list izide, sporočite z dopisnico in da zapišete razločno svoje ime, staro bivališče in novi naslov. Če že morate revijo iz katerega koli razloga odpovedati, storite to vedno 15. novembra vsakega leta, ker imamo sicer gmotno škodo. Prosimo Vas pa, da nam, če količkaj mogoče, pridobite za svojo odpoved drugo naročnico. Naša hvaležnost Vam bo zagotovljena. Če založite položnico, dobite drugo na najbližjem poštnem uradu. Na tako položnico zapišite: Uprava 'Žene in doma», Ljubljana štev. 15.490. Razločni naslovi. Kadar nam pišete, zapišite vselej razločno natančni naslov in priimek. Da bi v sreči in zadovoljstvu preživeli božične dni in da bi Vam bilo novo leto kakor zlat člen v trdi verigi časa, Vam prav vsem iz vsega srca želi ZALOŽBA ŽEN 1 IN DOM Knjižne zbirke «Evalit». (Žena in dom» v novi opremi. Plačevanje naročnine v obrokih. Reklamacije. Preselit e v. Odpoved Položnice. J. Adamčeva ^ Jio so pokopali Heleno, je mislil Ivan, da je za j g vedno obračunal z ljubeznijo. Na vsem širokem i . pj svetu ni bilo ženske, ki bi mogla stopiti na ^ Helenino mesto. Bila mu je najzvestejša ljubica, inteligentna tovarišica in vrhu tega še mati njegovega otroka. Z žalostno nežnostjo je skrbel Ivan za malega Janka, edino živo vez, ki mu jo je Helena zapustila. Deček je bil spočetka pobit zaradi smrti in zmede, ki se je zadnji čas vtihotapila v mirno hišo. Slovo od ljubljenega bitja je nekaj, česar otroški razum spočetka nikoli ne pojmi. Toda minevali so dnevi in mati se ni vrnila. Zdaj je Janko večkrat zavrgel svoje najljubše igrače, prikobacal k Ivanu, se oprl na njegova kolena, zrl očetu strmeč v oči in izpraševal: «Očka, zakaj ni mame domov in zakaj še ne pride?« Vselej je to zabolelo, kakor če trgaš obvezo z gnojne rane. Minevali so dnevi, minevali meseci, toda rana v Ivanovem srcu se ni zacelila. In mali Janko je vzlic vsej skrbi in negi hiral in je bil le še senca nekdanjega veselega in zdravega otroka. Ivan je iskal pomoči pri najrazličnejših zdravnikih in je že skoraj obupoval, ko je čul, da se je pravkar priselila v soseščino izvrstna otroška zdravnica. Takoj je postal Janko redni obiskovalec njene ordinacije. Hodil je k zdravnici Lankaševi s svojo pestunjo; in čudno — kako se je prej branil in jokal, če je moral k zdravniku, zdaj pa je hodil k teti zdravnici prostovoljno in rad, da, komaj je čakal, kdaj pojde. Ni trajalo dolgo, in Ivan je opazil izpremembo v zdravstvenem stanju svojega edinca. Ne le da je bil Janko spet živahen in vesel, da so ga spet zanimale igrače in deške šale, ne le to, otrok se je tudi notranje izpremenil. Nekega dne je presenetil očeta z željo, da bi rad podaril starejše igrače malim dečkom in deklicam, ki nimajo nikogar, da bi jim kupil voziček ali punčko. Teta doktorica mu je o njih pripovedovala, in Janko je hrepenel po fem, da bi jih razveselil. Drugič je prinesel z izprehoda mršavo, šepasto mlado mačko, jo krmil z mlekom, ji lepo mehko postiljal, in spet je Ivan zvedel, da je bila doktorica Lankaševa, ki je Janku pripovedovala, da trpijo živali prav tako kakor ljudje. Ivan je čutil, da bi moral biti tej neznani ženski hvaležen za to, da razvija v njegovem otroku najplemenitejša čustva človeške duše, hkratu pa je bil ljubosumen na to tuje bitje. Jemala mu je ljubezen njegovega dečka. Janko, ki mu je manjkala mamica pri vsakem koraku, se je z vso svojo dušico oklenil tete doktorice. Ivan se je začel bati, kaj bo, ko otrok dodobra ozdravi in ne bo več potreboval zdravniške oskrbe. K zadnjemu obisku je peljal Janka sam. Hotel se je doktorici Lankaševi osebno zahvaliti in je bil preveč radoveden, kakšna je velika prijateljica Jankova. Domneval je, da je starejša, resna dama s črnimi naočniki ali pa malokrvna, bleda deklica s temnimi kolobarji okrog oči, nikdar ni mislil na damo, ki ga je s smehljajem sprejela na pragu ordinacije. Zato je bil nekoliko zmeden, ko je trdno stisnil roko doktorice Helene Lankaševe. Dražestna, elegantna, najboljšega zdravja in dobre volje, iskrena in vzlic svoji izobrazbi docela prava ženska — takšna je bila Helena Lankaševa. Kakor bi odrezal, ga je minila zadrega in govoril je z njo kakor s staro tovarišico. Povedal ji je, da se boji,. kako bo zdaj z Jankom. Otrok se ji je preveč privadil, nima ma- tere, Ivan se boji, da bi ne začel deček iznova bolehati, ker je tako občutljiv. «Da,» je rekla sočutno, «Janko je zelo občutljiv otrok, gotovo bi se mu tožilo po meni, postala sva si v tem kratkem času dobra prijatelja. Toda ni mu treba prizadevati bolesti. Če soglašate, ga bom jemala vsak drugi dan s seboj na iz-prehod. To bo obema koristno.« Ivan je rad privolil. Vzlic temu, da je doktorica Lankaševa prihajala vsak drugi dan v Ivanovo vilo, jo je le redkokdaj videl. Mnogo redkeje, kakor si je to sam želel, ker je pri teh kratkih pogovoril spoznaval, kako blaga je ta ženska in kako nezmotljiv je instinkt otroka. Zgodilo se je, da sta govorila, ko je privedla Janka z izprehoda, in nikoli se ni doteknila boleče rane v njegovem srcu. Nikoli ni pozvedo-vala, njene modrosive oči so bile gotovo jasnovidne. Ivan si je večkrat očital, da ne zna biti tako takten kakor Helena. Sčasoma je zvedel, da je doktorico Lankaševo zadela podobna usoda kakor njega. Da, njena usoda je bila hujša. V dveh letih je izgubila moža in dete. Bila je prav tako osamela kakor Ivan in zato se je morda tako materinsko oklenila Janka. Bližala se je obletnica Helenine smrti in Ivan je začel drugače misliti. Zdelo se mu je kakor prst usode, da je bitju, ki mu je prišlo na pot in vzbudilo v njem tako globok čut prijateljstva, prav tako ime kakor njegovi pokojni ženi. Večkrat je že hotel vprašati Heleno, ali se ne misli nikoli več oinožiti, a vselej se je bal. Čeprav je bila doktorica Lankaševa tako mila in ljubezniva, mu ni nikoli niti najmanj pokazala, da bi jo v njegovo hišo vodilo še nekaj drugega kakor srčna naklonjenost k Janku. V Ivanovem odnosu do Helene je bilo polno neizrečenih vprašanj in zamolčanih odgovorov. Mučil se je s tem in zmerom večja je bila njegova zadrega, kadarkoli je stal iz oči v oči pred žensko, h kateri ga je vleklo ne le srce, temveč tudi nekaka tiha, notranja struja spominov na ono prvo Heleno, ki je z njo preživel toliko srečnih in sončnih trenutkov. Doktorica Lankaševa tega gotovo ni opazila. Sicer bi ne mogla tako mirno in vne-marno hoditi okrog njega. Nekega večera se je Ivan opogumil ter zadržal Heleno v vili, ko se je vrnila. Sprejela je sicer njegovo povabilo, da naj z njim in Jankom večerja, toda pri tem se je tako začudeno ozrla na Ivana, da se ta večer ni upal govoriti o ničemer drugem kakor o zdravju otroka, ki jima je bil obema drag. To je bilo prvič, ko je po dolgem času sedela pri njegovi mizi ženska — in Ivana se je lotevala razburjenost. Nenadno so se mu zdeli dolgi, osameli večeri neskončno dolgočasni in hladni, hipno je čisto jasno uvidel, da se je zaman odrekal radosti rodbinskega kroga, ki ga ne tvorijo samo otroci, temveč predvsem žena. Kako je oživila in ogrela skromno obednico navzočnost Helene. Nekaj pa je bilo v tej nežni in včasih tako čudno molčljivi ženski, kar mu je zapiralo usta in mu oviralo zbližanje. Pred božičnimi prazniki je presenetil mali Janko Ivana z vprašanjem, ali sme povabiti teto doktorico na sveti večer. Ivan je bil v zadregi. Kako naj pojasni otroku tiste komplicirane družabne odnose med samskim moškim in samsko žensko? Odgovoril je dečku po ovinkih, toda misel, da bi bila Helena njun gost, mu ni šla več iz glave. Strašila ga je samota in žalost svetega večera, najstrašnejšega dneva v letu v rodbinah, kjer prazno mesto pri mizi bolestno spominja na neprebolelo izgubo. In hkratu ga je zasledovala misel, da bo Helenin sveti večer prav tako nevesel in žalosten, da ga bo morda prejokala pod božičnim drevescem, kamor ne more nikomur položiti darilca. Dolgo je o vsem tem premišljal in slednjič si je dejal, da si je treba že končno pojasniti Helenino stališče. Sam se Helene ni upal povabiti, zaupal je to važno nalogo Janku. Ko jo je deček z otroško iskrenostjo vprašal: •cTeta, ali prideš k nam na sveti večer?» je Helena Lankaševa osupnila in se v zadregi ozrla na Ivana. «Ali bi sprejeli moje srčno povabilo?» je vprašal Ivan in se že naprej bal odklonitve. Helena ni vedela, kaj bi. Pogledala je zdaj dečka, zdaj Ivana in v duhu je nekaj vneto premišljala. «Oba sva tako osamela», se je izgovarjal Ivan. Helena je vzdihnila. «Niti ne veste, v kakšen razpor s samo seboj ste me privedli, gospod inženjer.» Nato pa je nadaljevala z nekoliko žalostnim glasom: «Preden sprejmem vaše povabilo, vam moram marsikaj pojasniti.» tO Sedela sta sama v Ivanovi delavnici in mehka luč svetilke je lila na Helenine plave kodre. Takole v polsenci je bila mnogo mlajša in Ivan se je prvič zavedel neke oddaljene podobnosti med njo in njegovo prvo ženo, podobnosti, ki je bila bolj v izrazu obličja kakor v potezah. Tiho je pripovedovala Helena o svojem življenju. Bila je sirota, vzrasla pod tujo streho, težko se je prebijala skozi študije in zato se je kaj malo menila za moški svet. S svojim soprogom se je seznanila čisto slučajno. Menda zato, ker je bila tako neizkušena, jo je kmalu prepričal o svoji naklonjenosti. Privolila je v poroko s človekom, ki ga niti dobro ni poznala. Ljudje so ji odprli oči šele v dobi, ko je pričakovala otroka. Njen soprog ni bil to, za kar se je izdajal. Bil je morda slepar ali pa le sanjač-fantast, toda Helena je za svojo zaupljivost plačala prevelik davek. Ljubila pa ga je vendar, četudi je odkrila to žalostno skrivnost. Zavezala se je, da povrne škodo ljudem, ki jih je oškodoval, čeprav so bile to strašne vsote, čeprav je to pomenilo, da žrtvuje Helena delo vsega svojega življenja (temu, da bi očistila ime očeta svojega otroka, da bi ga rešila sramote in zapora. Ni še pre- Sveta noč, blažena nož teklo leto, se ga je lotila stara srčna bolezen. Do poslednjega hipa se je borila za njegovo življenje, ga oskrbovala kot zdravnica in kot žena, a ni ga mogla rešiti. Kmalu za njim je umrl tudi otrok, zaradi katerega je Helena mislila, da mora ohraniti očetovo ime čisto. Oba sta odšla, Heleni pa jc ostala strašna zapuščina obveznosti za vse življenje. Zato je delala do onemoglosti, zato je že za vedno pustila misel, da bi se mogla še kdaj v življenju dobro zasidrati. «To je vse. Ali še hočete, da bi sprejela vaše povabilo ?» Helena ni pogledala Ivana, ko je z nizkim glasom izgovarjala to vprašanje. «Prosim, pridite,® je odgovoril, «in če boste hoteli, bova lahko nadaljevala v današnjem razgovoru.» V naslednjih dneh je Ivan preživel mnogo nemirnih trenutkov. Helenina usoda je zbudila v njem iskreno sočutje; iz srca rad bi ji bil ponudil zaščito in zavetje v svoji hiši, toda vrniti Heleni mir, to je pomenilo, seči v prihranke, ki naj bi zagotovili Janku bodočnost. Ne le Helena, tudi Ivan se je hudo boril sam s seboj. Kolebal je in omahoval in ni vedel, kaj bi storil. Bilo je že tisto popoldne pred svetim večerom, in Ivan se še ni odločil. Raztresen je pripravljal šopek božične omele, ko je pritekel k njemu Janko in ga izpraševal, kje je teta doktorica in zakaj je še ni. «Čuj, Janko,» je rekel in vzel otroka na kolena, «ali bi ti hotel, da bi teta za vedno pri nas ostala, da bi ti bila mania?> Videl je, kako so se otroku od veselja zaiskrile oči, kako je zaploskal z rokami in ga brez odgovora objel in skril obraz na njegove prsi. To je odločilo. Ivan je pobožal dečku nežne laske, in Helena, ki je ravno vstopila, je to videla. Stopil ji je smehljaje se naproti: «Helena, Janko vas prosi z mojimi usti, da bi postali njegova mamica,» ji je rekel, ko jo ;e peljal k praznično po- grnjeni mizi. Zardela je, hotela je izpregovoriti, se odtočno upreti njegovi želji, toda zdajci je uzrla šopek omele na lestencu, pripravljeni pribor in vse druge malenkosti, ki so značile dom in mir, in solze so ji prišle v oči. Na mah je pozabila vse besede protesta, toda dolgo je trajalo, preden je mogla izpregovoriti. «Bojim se, da bi se ne kesali svojega sklepaš, je rekla obotavljivo, «doslej sem sama nosila svoje breme in prizna-svam, da mi je bilo marsikdaj pretežko. Toda nikoli mi ni prišlo na misel, da bi ga predela na tuja ramena. Moj rajnki mož jne je poučil, kako težke so tuje obveznosti.* Ivan ji ni dal izgovoriti. ^Delala J>ova oba, Helena, obetam vam, da bom delal do omaganja, samo da vas rešim teh muk. Trajalo bo leta. toda ta leta za naju ne bodo izgubljena. Imam vas, Helena, rad in Janko vas obožuje. Snubiva vas prav za prav oba — ali naju hočete zavrniti?* Ivan je govoril tiho in iskreno, Janko pa je proseče gledal Heleno, kakor bi razumel, o čem govorita. Ni se mogla premagati, sklonila se je in kakor mati poljubila otroka na čelo. Janko je že davno spal v svoji posteljici, kamor ga je Helena prvič položila, svečke na božičnem drevescu so že ugašale, Ivan in Helena pa sta še zmerom sedela v somraku, se držala za roko in se tiho pogovarjala. «Dan, ki sem se ga tako bal, je moj prvi srečni dan v tem letu,» je rekel Ivan, ko je pozno zvečer spremil Heleno do njanega stanovanja. «To je pravi sveti večer,» je odgovorila in mu ni branila, ko ji je najprej poljubil hladno roko, potem pa tresoče se ustnice. fl onoči ni nikoli zaklepal vrat. Učitelj Ivan se je bolj zanesel na hribovsko poštenost ko na samega sebe. Ležal je vznak na trdi železni postelji z rokama pod glavo. Zunaj je pihalo, da se je šola sunkoma stresala; na štedilniku je cvrčala klobasa, ki m,u jo je bil dopoldne prinesel Joži, Hankin sin. Glavna vrata so zaškripala. Nato komaj slišen korak, drsanje nemirnih rok po vratih njegove sobe. Privzdignil je glavo in prisluhnil. Zmotil se je. Samo veter in dež, drugega nič. Saj je vajen vsega. Kljuka je počila, vrata so se počasi odprla. Plamen v petrolejki je visoko vzplapolal in čez hip skoraj ugasnil. A i tka ženska postava v zasneženi črni pelerini je oprezno zapirala za seboj. Zunaj nekje za cerkvijo se je zaslišal rezek pisk. Žena se je zganila, planila k luči, jo privila, vrgla s sebe ogrinjalo ter snela z ramen nahrbtnik in ga stlačila pod posteljo. Vse se je zgodilo v trenutku. Ivan je vstal in gledal. Vzravnala se je in uprla vanj temne oči. Razmršeni lasje so silili na čelo izpod rute. Zdelo se mu je, da se je zasmejala. Z roko si je popravila lase, še enkrat sunila pod posteljo in še bolj privila luč. Spoznal jo je, čeprav je ni še nikoli videl, pa je že toliko slišal o njej, da je ni mogel zgrešiti. To je Hanka. «Sedite!» je dejala in sama sedla s hrbtom proti vratom. Šel je kmizi in jo gledal. «Včeraj ste mojemu fantu posodili za ... ne vem za kaj.» Na mizo je položila pet dinarjev. «Hanka?» je tiho izpregovoril. Hladno ga je pogledala in se široko zasmejala. «Vzemite vendar! Zastonj ne bom hodila k vam ob desetih zvečer.» «Pa niste prišli nalašč .. V veži so zacokljali okovani čevlji, nekdo je nemirno tekal okrog hiše. Zgrabila ga je za rokav in ga potegnila k sebi, da je začutil v obrazu njen zdravi, vroči dih: «Že dve uri sem pri vas zaradi Jozija, ki bo jeseni prost in...» Graničar Milutin je sunkoma odprl vrata. V rokah je držal puško in pogled mu je nemirno begal po sobi. Iz teme sta se prikazala še dva porasla obraza. «Oprostite, gospodi učitelj, da vas tako pozno nadle-gujemo.» Milutin je stopil za korak naprej, onadva za njim. «Prosim. Kaj se je zgodilo?» «Nič posebnega», je počasi odgovarjal graničar, obesil puško čez ramo in posmehljivo gledal Hanko, ki si je medtem prižgala cigareto in pri štedilniku grela premrle roke. «So že spet na sledu kakemu tihotapcu, gospod učitelj. To so pri nas vsakdanje reči. Se boste že privadili.» Milutin se je prisiljeno smejal. «Gospodična Hanka ima prav. Služba. Podnevi, ponoči, če je sneg ali sonce, samo služba. Vse stopinje so sproti zametene in človek nehote zaide na napačno sled. «So spet tihotapili? In »o vam ušli?» «Do cerkve smo mu sledili. Bil je samo eden, morda ena. Hanka, vi ste že od jutra zdoma ?» «Kdo vam je povedal, gospod kaplar?» «Saj ste bili ob osmih že pri Kadižu. Prej ko od jutra do noči je pa težko priti v Avstrijo in nazaj.» Srepo jo je gledal in stopil za korak proti nji. Trenutek le sta si sovražno stala nasproti. Naito je ona potegnila iz nedrij usnjeno dozo in mu jo ponudila. Počasi je vzel ponudeno cigareto. «Gospod kaplar se zelo rad šali, kajne, gospod učitelj? To so imenitni fantje, kar jih je sedaj pri Svetem Urhu.» Graničarjema pri vratih sta se široko raztegnila obraza v nasmeh. «Gospod kaplar dobro ve, dla me je nocoj ob sedmih srečal pri Kadižu, ko sem šla k vam, gospod učitelj, zaradi Jozija, ki bo jeseni šole prost.» Milutinu je senca izpreletela obraz. Hotel je vedeti, ali je res, kar se mu je zazdelo, ko je stopil v sobo. Vprašujoče je pogledal učitelja. «Da», je prikimal Ivan. «Denar mi je prinesla, ki sem ga bil dopoldne posodil njenemu sinu. Pred dvema urama. Sploh so zelo pošteni ljudje v teh hribih. Za teh borih pet dinarjev...» Nerodno mu je postalo. Milutin je popravil puško, se obrnil in molče namignil graničarjema. Ko so se zaprla vrata, je učitelj skočil za odhajajočimi, toda Hanka mu je zastavila pot. Koraki so se oddaljevali. Ivan je sedaj razumel vse. Ona je spet tihotapila. Milutin jo je ljubil in ji tolikokrat prigovarjal, naj pusti to negotovo življenje, ona pa ... prekleta. Nocoj se je zlagal zaradi nje. Zakaj je prišla prav k njemu? Kakor skozi meglo je slutil njeno krepko, lepo telo in tople oči. «Nahrbtnik naj ostane, kjer je, gospod učitelj. Jutri ga bo vzel Jozi.» Ogrnjena je stala pri vratih in se še enkrat obrnila. «Hvala, gospod učitelj. Knjige zavijte in jih dajte Joziju. Že vem kam. Danes sem vse pozvedela. Bodite brez skrbi!» Videl je še, kako je hušknila njena senca mimo okna na balkon, gibčno je skočila v sneg in izginila v temo. «Knjige zavijte...» Živi duši ni črhnil besede o tem. No da, Kadižu je dejal pred časom, da morda pridejo knjige, ki jih bo treba nesti na ono stran. In ona ve. Brez dvoma ve, da jih je danes dobil, pa ne ve kaj početi z njimi. Tako pa... Zavije naj jih in kar brez skrbi naj bo. Znala mu bo biti hvaležna za laž, s katero jo je rešil... Stopil je k štedilniku in vzel iz ponve trdo klobaso, ki mu jo je bil dopoldne prinesel Hankin sin Joži. >v To se je godilo v tistih krvavih dneh, ko so na Dunaju regljale strojnice in grmeli topovi, ko so umirali po cestah ljudje, pa niso vedeli zakaj. K Sv. Urhu je prišlo še več graničarjev, obmejne kraje je treba čuvati: Učitelj je stal vrh hriba, oprt na smučarski palici, ter gledal in poslušal. Nemirno je iskal preko drevja, skozi hosto, hribe in meglo bi rad prodrl z očmi. «Bum, bum...» in nič drugega ni slišal. Prefriganec, ki mnogo obeta. Nervozno je z a drsa I s smučmi. Labodska dolina. Podjuna, Rož, vse je še tiho. Tudi od Celovca sem ni ničesar čuti. In prav danes! Joži je že zjutraj odšel, pa ga še ni od nikoder. Morda so ga prijeli na oni strani. In če so dobili pri njem knjige... Odkar so zaprli slovenske šole... Nekaj je zašumelo. Zapeljal se je med drevje. «Učitelj! Pred njim je stala Hanka, še bol j bleda ko snoči. in okrog ustnic ji je bolno drhtelo. Črni kodri so se lepili na čelu od potu. «Ni ga še! Čakam: vso mejo sem obhodila. «Hanka, bojim se zanj. Straže so ojačenc in bogve kaj je na oni sitrani.» «Jozi je šel danes prvič sam čez.» «Zakaj ste mu pustili? Vseeno bi bilo. ko bi šel nekaj dni kasneje!» «Obljubila sem.» Stopila je proti vrhu. krplji so se vdirali za ped globoko. »Zaradi snočnjega večera naj se zgodi, kar hoče.» Šel je za njo. Bila je vsa tiha in plaha. Nič več prešernega de-klištva ni bilo v njej. le zaskrbljena mati nebogljenega otroka, ki še očeta nima po zakonu. «Ubogi fant! Če so ga dobili, si ne bo znal pomagati. je govorila sama zase. Učitelj je slišal. «Bile so navadne slovenske knjige. Nekaj povesiti i 11 romanov.» «To je huje ko par volov, če vas dobijo.» Lahen posmeh ji je prešel obraz. Stala sta drug ob drugem. Nad Peco je viselo sonce, daleč nekje nad Obirjem pa se je dvigal Triglav. Dolomiti, Veliki Klek. « Misli m, da se je zgodilo nekaj hudega. Iti moram. Pred polnočjo bom tam. Proti jutru ali jutri zvečer vam bo nekdo sporočil, če me ne bo... S tenko, zdelano roko si je popravila lase, ki so silili izpod rdeče rute. in se za trenutek zazrla učitelju v oči. «Srečno!» Pred graničarsko bajto je zalajal pes. Nekdo se je poganjal proti vrhu. Hanka se je zganila. Učitelj je hotel naravnati smuči v dolino. Prepozno. Zasopel je obstal pred njima Vlilutin in ju meril z lokavim pogledom. «E, gospod učitelj! V šoli sem vas že iskal, v mežna-l-iji tudi. pa vas nikjer ni.» «Četrtek je, in šole ni bilo. Kaj naj počnem ves član doma!» «Prav pravite! Poslušate, kako streljajo? Pravijo, da bo prišlo dosti beguncev tod čez. Ojačili smo straže. «Revolucija. «Gospodična Hanka, dobre volje sem danes. Zakaj vas ni bilo pri Kadižu?» «V Avstriji sem bila! Ne verjamete? S kanoni so me nagnali nazaj.» Ni mu šlo do živega. Prižgal je cigareto in za spoznanje se mu je zresnil obraz, ko je pogledal proti sedlu. «Tamle srno ga ujeli.» Učitelj je prebledel in se v hipu spet zbral. «Kakšnega tihotapca ali begunca, revolucijonarja z one strani? «Njenega sina Jozija.» «Lažete!» je kriknila in roki sta ji omahnili ob telesu kakor kreljuti ranjeni ptici. Stopila je proti gra-ničarju. «Ves dan je bil doma. Šele proti večeru je šel v ho-s(o nasekat smrekovih vej za steljo.» Vsa kri ji je izginila z ustnic. Milutinu so poželjivo gorele oči. «Z nahrbtnikom je prišel z one slrani in majhne kroglice je nosil, ki jih ni dobiti v ho>sti.» «Ah, da. Kako sem neumna! S frnikulami se rad igra in vedno jih nosi po žepih.» Sonce je utonilo za Peco.. . listo noč je Hanka objela Milutina. oči 11111 je poljubljala. vse zato, da bi bil Joži spet svoboden. Drugi dan je pricokljal v šolsko sobo Joži. Ves upehan je snel nahrbtnik in ga dal učitelju. V njem je bila tudi pošta iz doline. Štev. 143, 144. 145... vsako opuščanje šole zaradi tihotapi janja čez mejo neopravičeno... F. K. v je, povsod samo ivje. Deviško belina snega. Jasna prozornost j zraka. Sivobele tenčice gorskih vil, kopajočih se v žarkih oranžnega sonca... Ostri glasovi so prerezali tišino. Gibljivi, temni madeži so začeli kvariti belino. Zrak se je napolni] z dihom, da, celo z dimom. Vile so se izpremenile v prav navadne sopare in megle. — Mama, naj mi da Vladko mir! — Ampak, Vlado, kaj to...? — Ona je najprej hotela, da bi jo rinil, zdaj pa. Danica, koliko sem se na- govorila, da se dosto jno vedi... Mama, če pa on... — In ta profesorica, gospa svetnikova, je šla z njim. — Ampak menda vendar ne, res? — Saj bi vam tega ne pravila! In on je to izvedel ... — Kdo? Profesor... I no. To 11111 je namreč njegov kolega... — Mama, naj me Danica ne rine!... — Kaj res ne moreta malo mirovati, taka velika otroka! — Jaz ne, Vladko ... — In on vam je šel za njima... — Ka j pa njegova gospa, ta o tem nič ne ve? — To je ravno najlepše! * — A, gospod kolega, tudi na smučeh? — Klanjam se, gospod višji svetnik. Tako malo poskušam. Saj veste, zavoljo rodbine. — Da, da, jaz tudi, in pa, to mi zelo dobro de. Tale zrak... — No da, to je zrak. To se sploh ne da primerjati 7. mestom. Tam bi ga človek lahko rezal ... — To jaz tudi zmerom trdim. Nad ta zrak ga ni! In hrano imajo tukaj tudi čisto dobro. Človek bi niti ne verjel, kakšen prima-cviček imajo... — Morajo, sicer bi jim nihče ne prišel sem. Saj si ga dajo tudi plačati! — No seveda, vsaka zabava nekaj velja. In ta zrak, tega ni mogoče preplačati. — Saj pravim, ta zrak . . . * — Pf, pf, ehm, pf!... Oprostite, gospodična, nisem hotel... Menda si niste česa storili, to se pravi, jaz vam... Dovolite ... jaz sem šele začetnik... Ne znam se še izogibati... in tako sem vas... Ampak, to je naključje! Saj to je Novakova, Jarmila Novakova iz osme B. — Prosim, gospod profesor. Hm, hm. to mi mizi. Namreč mizi, ker sem vas podrl. Vi torej tudi na smučeh! — Prosim, gospod profesor. — Torej se sploh niste ranili? — Ne, gospod profesor. Ampak morda vi...? — Ne, Novakova. Meni se ni nič zgodilo. Padati znam imenitno. Samo da bi znal tudi tako voziti! Zlasti loki! Kri-stijanije in telemarki... — To vendar ni nič. Treba se je samo prav nagniti in zasukati z nogo ... Prosim, gospod profesor, poglejte ... — Res se zdi, kakor bi ne bilo nič... Jaz sem namreč prav za prav samouk... — No, potem seveda. Ampak v športu to ne gre. Tu potrebuje vsakdo dobrega učitel ja... — Čakajte, bom pa poskusil. Kako ste že rekli... Nagniti se ... zasukati... fuj, pf, pf ... — To je bilo preveč. Prosim, glejte še enkrat, gospod profesor! Zdaj se na-gibljem ... sučem ... naglo zavrem. Vidite, kako je to lahko. — Torej poskusim še enkrat, Novakova ... — ... Nagniti se ... zasukati.. . zavirati, zavirati... krasno! — Hm, saj to res ni nič tako težkega. Dobra razlaga mnogo pomaga ... Prav za prav kakor v šoli! Čeprav tega pri vas ni posebno videti. Novakova. Včeraj tisti prevod... Nerad sem storil, toda sami morate priznati, da vam nisem mogel dati drugega reda kakor nezadostno ... — Namreč ... prosim, gospod profesor, nočete poskusiti še enkrat? — Da, imate prav. Kaj vam bom z Vergilijem kvaril krasno bivanje na gorah! Ampak gotovo vas zadržujem, gosp ... namreč Novakova. Imate gotovo družbo ... Starše ... — O ne, prosim, gospod profesor. Sem sama tuka j. Jaz zelo rada .. . Torej pravilno se nagniti... zdaj zasukati ... no, no ... spet se enkrat ni posrečilo. To vsele j ne ... II. — Trikrat svinjsko pečenko s cmokom ... — In vam ga je ta profesorica zaprla v šifoner... — Ampak pojdite, pojdite, saj to je kakor v francoski komediji iz leta dacumal ... — No, vendar bi vam, gospa svetnikova. tega ne pripovedovala. če bi ne vedela trdno kakor beton ... — Vino je tukaj, gospod višji svetnik, ime nitno! Samo ta postrežba... — Halo. natakar, pred eno uro sem že naročil pri vas zrezke! — Pardon, gospod, jaz sem šele pred dvajsetimi minutami nastopil službo! — Ne bodite še predrzni povrh! — In meni svinjsko! Tu človek prebavlja! V Ljubljani bi si je že ne smel naročiti, to bi bil bolan, ampak tu .. to dela zrak! — Mama, naj me Vladko pusti...! — Že spet začenjata? Moj Bog, to je križ z otroki! Ko se najesta, poj-deta takoj spat! — I11 kai pa on? Profesor? Kaj je k temu dejal? — Dvakrat svinjska! — Kaj je vse to tukaj v primeri s Chamonixom? — Tudi Planica in vse skupaj ni nič, če hoče imeti človek res pravi šport. — Veste, jaz ima m najrajši St. Moritz! Tam ie prava noblesa! — Bloudkova' skakalnica? — Jaz sem videl R11 uda, ko je skočil 90 metrov. — To mora biti veličastno! — No. pravim vam. užitek, ki ga ne pozabite do smrti. — Novakova bi mogla zmagati na tekmi. — Dvomim, danes se je vse popoldne namesto treninga ukvarjala z nekim nejodnežem! (Jazzband.) * — Vi ne plešete, gospod profesor? — Plešem, toda tango mi je nekoliko prekompliciran. Kako pa to, gospodična Novakova, da vi ne plešete? — Hm, nimam tu pravega partnerja. Sicer pa se moram odpočiti za jutri, za tekmo. — Slišal sem, da jim hočete od ... ne-sti nrvo nagrado! — Nič se ne sramujte, gospod profesor, in recite, kar ste imeli na jeziku: odžreti. To je vendar tehniški terminus! Toda dvomim. Nisem prav v formi. — Ker ste zaradi mene izgubili današnji trening! — Juj: Who'afraid of the big bad vvolf? — Kaj je to? — Vendar Three little pigs — Trije mali prašički! Te gotovo poznate iz grotesknih risb! — Ah da. To je bilo krasno. Toda ka j ste rekli prej? — Who'afraid ...? Kdo se boji hudega volka? To je besedilo k tejle melodiji! Toda, poglejte, gospod profesor, tole je fo.v! Tega gotovo znate. Če smem prositi...? — Ali po vsej sili hočete, da bi rekli o vas. da ste se ukvarjali z nekim ne-rodnežem tudi na parketu? Apropos, vi znate angleško? — Seveda. — Ampak latinsko seveda ne znate! — Vidite, gospod profesor, imela sem že večkrat priložnost uporabiti svoje znanje angleščine v praksi. Toda zdi se mi, da bom težko kdaj v življenju srečala Cicerona ali Cezarja, da bi mogla pri njem uveljaviti «iiapiljcna» pravila irealne periode. — Hm, nekaj je navsezadnje na tem. Sam se včasih kesam. da ne znam modernih jezikov. — Ampak moderni plesi vam gredo čisto dobro. — Hvala za poklon, s katerim se hočete prikupiti učitelju. Toda kaj pravite, gospodična J ar mila, majhnemu izprehodu pri luninem svitu? Tukaj v tem dimu ... — Glejmo, glejmo, kako se gospod profesor spušča! Seveda, soglašam; bo sicer puščoba,, lunica, zvezdice itd., ampak z vami bo to lepo! — Ampak dobro se obleci, gospodična Jarmilka, da se ne prehladite! (Kolesa smučarskega vlaka udarjajo na tirnice: tramtada, tamtada, tram-tada, tamtada ...) — Veš, Milka, najbolj mi mrzi to, da si zavoljo mene izgubila nagrado. — Ampak molči, molči, prisinodica, drugače bom res huda. Kaj se menim za bedasto nagrado, ko sem dobila tebe! — Toda, dekle, kakor sva se dogovorila! Nikomur niti besede, študirala boš lepo dal je, in ko narediš maturo... — Prosim, gospod profesor! Odslej bom največji stremuh v latinščini in stari gospod Vergilius bo moj najljubši avtor. Juj, dekleta bodo strmela, kaj se je z menoj zgodilo! — Doma tudi nič ne poveš ... — Fant, tega pa še ne vem. Naši so strašno fletni, tako da bi jim bilo škoda kaj prikriti. Z mamo se izvrstno razumem, in očka, ah, očka, ta dela, kar hočem... — No, kakor misliš. Strela, če bi naju takole videl naš stari...! — In kaj šele dekleta našega razreda! le bi me zavidale...! Ampak, Mirko, jaz sem ti tako grozno utrujena, tako bi se mi spalo ... — Pa nasloni, dušica, glavo name in zapri svoje sladke oči! — To se krasno leži... Ampak poslušaj, Mirko, jutri me še ne smeš vprašati iz latinščine! Kajne, da me ne boš, Mirko? — Seveda ne, Milka. Zdaj pa kar lepo liajaj! (Vlak: Tramtada tamtada tramtada tamtada jarmila jemila jemila jemoja jimo.ia tramtada tamtada jejmene jej-mene kajboto kajboto tramtada tamtada jarmila jarmila ... tada .. tada.) i§ t si $ W J ur g e n Hahm-Butry — Iv. V u k : ove lz knjige zVojaki z bojnih poljan si pripovedujejo vsakdanjosti z bojišča ter o materah in ženah*. rima leta 1914. Po snegu rije kakor krt grena-dir. Njegov dih uhaja iz njegovih ust kakor iz dimnika dim. Prsti na rokah so vsi odre-veneli od mraza. Ali ta pohod po vetru in ledin je moral biti, moral ga je napraviti. Drugega izhoda ni bilo. In tako je ta grenadir točno opolnoči na sveto noč potrkal na stotnikovo stanovanje, vstopil in strumno javil: «Gospod stotnik, pokorno prosim, oprostite, ali...» «Marš! Miru hočem!» «Gospod stotnik, nujno je!» «Pusti me! Vojna je! Moje misli so doma, pri ženi. Nocoj pričakure moja žena otroka. V tej uri! Razumeš, kaj?» «Gospod stotnik, smejali se boste, -AH...» «Ali Francozinja v mojem stanovanju tudi pričakuje otroka. V tej uri. Njen mož je vojak tam na oni strani!» Stotnik je trenil z očmi. S pestjo je udaril po mizi. ali Smuk v novem letu. , ki smo jo izrezali iz pomarančnega olupka. Velika in majhna pomaranča odprta in razvrščena, v vrtnico. jim samostojnim nastopom!» Počasi pa so tudi one spoznale, da je to nazira-nje napačno. Saj se je tudi mož Japonec izpremenil. Tudi njemu ni več za ženo, ki nima prav nobenega pogleda v širni svet, ki njegovih misli, njegovega dela ne razume. Tudi on si želi žene, ki mu ne bo samo vzorna gospodinja, ampak tudi tovarišica in pomočnica, s katero bo lahko a-ovoril o svojem delu in snovanju. In o vsem, kar se godi po širnem svetu. Zato so začeli Japonci graditi šole čisto po evropskem zgledu. Poleg drugih šol so zgradili tudi poljedelsko-gospo-dinjske šole, v katerih se dekleta uče vsega, kar je treba vzorni gospodinji vedeti in znati. In kar neverjetno je, v kako kratkem času se ta dekleta, ki so jih dotlej vzgajali po večini še po prav nesodobnih nazorih, vžive v ta novi način življenja. Delajo z največjim veseljem in navdušenjem in se ne plaše nobenega truda in nobenega napora. Saj gre tudi za to, da se izobrazijo v idealne neveste, ki bodo tistemu, s katerim pojdejo morda na daljno farmo, res vzorne žene in gospodinje. Naseljenci Mandschukua potrebujejo žene. In žele si takih zdravili in veselih deklet, ki so se v poljedelsko-gospodinjski šoli učile, kako se napravi možu izseljencu na daljni farmi dom svetal in prijazen. Mlade Japonke se urijo v kuharski umetnosti. Pred večerjo nekaj minut tihe molitve. Še celo pri nas v Evropi dobimo še dandanes precejšnje število mater, ki se kar ne morejo sprijazniti s tem, kaj vse znajo njih hčere. Koliko večji pa je bil šele odpor japonskih mater! Z grozo so gledale, kako se njih hčere, ki so jih vendar varovale kakor luč svojih oči, vedno manj in manj ravnajo po tisočletja starih šegah in navadah. Vse obupane so tarnale: «Še moža ne bodo dobile te naše nesrečne hčere s temi svojimi modernimi nazori in s tem svo- Kvartanje — njegove dobre in V mnogih družinah je najbolj priljubljena večerna zimska zabava kvartanje. iščejo goste, o katerih vedo, da ne znajo kvartati ali pa da so pri igranju zelo neprevidni. Redno se zgodi, da tak človek, ki pade poklicnim kvartačem v roke, izgubi tudi pri majhnih vložkih časih prav občutne vsote, ki bi jih bil lahko z večjim pridom uporabil drugje. Takih kvartačev se je treba ogibati. Odkrijete jih prav lahko. Če pa sami nimate očesa zanje, vprašajte skrivaj natakarja, in če ste količkaj znan gost, vam bo že namignil, s kom igrajte in s kom ne. Najhujši pa so tisti kvartači, ki igrajo z zazname-riovanimi kvartarni. Tudi teh je več, kakor bi si človek mislil. Naberejo se zlasti tedaj, kadar je po lokalih mnogo ljudi. Na podeželskih sejmih boste skoraj vselej nanje naleteli. Za svojo žrtev si izberejo ljudi, o katerih vedo, da imajo denar. Še ljubše so jim žrtve, če so nekoliko pijane. Tedaj ne pazijo na igro in tudi več tvegajo. Ti sleparji ne bodo nikoli izbrali iger, pri katerih vložki niso veliki. Navadno se odločijo za hazardne igre, pri katerih nanese slučaj, da zrase vložek v stotake ali še več. Izprva puste svojo žrtev, da dobiva. Mož navadno iz veselja, da ima takšno «srečos>, še z večjim veseljem pije. Potem ko so nje- Kvartanje je lahko nedolžna zabava, postati pa utegne tudi prekletstvo. Vse je pač odvisno od tega, kako kdo igra. Med svetovno vojno so bile kvarte za vojake časih pravi blagoslov,- Saj se marsikdo sam spomni, kako je bilo treba dostikrat prebiti po cele dneve negibno v strelskih jarkih in zaklonih. Kaj naj bi bili takrat vojaki počeli, ako bi ne bilo kvart? S čim naj bi bili preganjali duhamorne ure, ko so morali vsak trenutek pričakovati sovražnikovega napada. Saj se je pogosto zgodilo, da so zlasti mlajši vojaki, ki so komaj prišli v jarke, v strašni negotovosti, ko niso imeli ničesar, kar bi jih razvedrilo, zblazneli. Skoraj v vseh vojnih romanih beremo o takšnih dogodkih. Nesrečni vojaki so tako hudo občutili pritisk negotovosti in sramote, da so iznenada začeli divjati. Če jih ni nihče ob pravem času prijel, so zlezli iz jarkov in začeli teči sami proti sovražniku, kjer jih je že na pol poti pokosila krogla. Takrat so igrali po jarkih tudi med najhujšim topovskim streljanjem, ko so tulile nad njimi mine, ko so granate trgale tla. Tudi igranje v družinah se vidi pogosto. Saj je toliko dolgih zimskih večerov, ko človek ne ve, kaj bi počel. Pa vzame kvarte, in ure, ki bi bile sicer dolgočasne, potečejo, da sami ne vemo kdaj. Skoraj v vsaki družini boste našli kakšne kvarte. Vendar je dosti teh «nedolžnih» iger že napravilo vso družino nesrečno. Kdor igra doma izprva samo za zabavo, začne rad igrati pozneje tudi v kavarnah in gostilnah, seveda za denar. Počasi postane potem kvartopirec, in ta strast ga nikdar več ne zapusti. Zanemarja delo in ne misli na drugo ko na kvarte. Največ se za denar kvarta po gostilnah in kavarnah. V vsaki kavarni boste opazili nekaj stalnih omizij, kamor prihajajo ob določenih urah gostje, odigrajo nekaj iger in potem nehajo. Nevarno pa je, če kdo igra z ljudmi, ki jih ne pozna. Skoraj v vseh večjih lokalih dobite kvartače, ki žive samo od tega, kar zaslužijo pri kvartah. To so večinoma ljudje, ki V gostilniškem kotu so kvarte nekaj vsakdanjega. slabe strani Nikoli ne igraj s človekom, ki ga dobro ne poznaš! Utegne se ti zgoditi, da boš naletel na premetenega sleparja, ki te bo mimogrede obral za veliko vsoto denarja. govo pozornost uspavali in ga pošteno upijanili, se pa igra izne-nada obrne. Pijani siromak začne izgubljati. Ujezi se in še bolj nesmiselno tvega. Po navadi ne mine dolgo, da je suh, in se potem, ko je prepozno, priduša, da ne bo nikoli več kvartal. Kolikokrat se zgodi na kmetih, da igra s sleparji upropasti kakšnega trdnega kmeta. Na sejem pripelje živino, da bi jo prpdal in si z denarjem kupil to, kar potrebuje. Vse preračuna naprej, kako bo izkupiček uporabil za orodje, za davke, za obleko in drugo. Živino proda, potem pa zavije v krčmo na pol litra. Tam pade v roke sleparjem, ki ga oberejo do poslednjega dinarja. In ko pripelje drugič živino na sejem, napravi prav tako. Takrat se loti igre z izgovorom, da se mora maščevati za prejšnjo izgubo, toda tudi zdaj izgubi ves svoj denar. In če se to preveč pogosto ponovi, se zmaje tudi najtrdnejša kmetija. Kako pa kvartopirci sleparijo? Na vse mogoče načine. Časih imajo zaznamenovane kvarte, da vedo, katere kvarte dobe oni, katere pa njih nasprotnik. Tako lahko brez tveganja stavijo in igrajo, saj vedo, kaj ima nasprotnik v roki. Ta znamenja so časih tako malenkostna, da jih ne opazimo niti tedaj, če vemo, kje bi mogla biti. Slepar pa ima nenavadno občutljive prste in bistre oči, da znamenja takoj opazi ali otiplje. Dostikrat goljufajo sleparji tudi na ta način, da si dajejo znamenja. Za vsako kvarto imajo svoj posebni znak, kakšno prirodno, neprisiljeno kretnjo, o kateri ne more nihče slutiti, da je skriven znak. Časih uporabljajo tudi nedolžne besede, za katerimi se skrivajo migljaji. In še dosti drugih načinov poznamo. Skoraj vsakega sleparja prej ali slej razkrinkajo. Toda odvzeti mu je mogoče samo tisti denar, ki ga je pravkar prisleparil, za vse tisto, kar je že prej s svojim goljufivim delom prejel, pa ga ni mogoče prijeti. Goljufive igralce oblastva zelo nadzorujejo, toda ti se jim znajo ogniti. Po velemestih beremo skoraj vsak dan o novo odkritih skrivnih igralnicah, kjer se igra za velike vsote. V večini primerov so lastniki teh igralnic razni sleparji, ki se skrivajo pred oblastvi na ta način, da svoje žrtve zvabijo v razna zasebna stanovanja in jih tam «oberejo». Če hočemo dati možem dober nasvet: Pustite kvarte! Če vas pa že prime želja, da bi kvar-tali, si izberite za soigralce samo ljudi, ki jih dobro poznate in ki veste o njih, da pošteno igrajo. Nikoli pa ne igrajte hazardnih iger, ki so najbolj dvorezni nož, zakaj pri njih utegnete izgubiti vse svoje premoženje! Koartanje, pri katerem človek lahko dobi ali izgubi nekaj dinarjev, ni nič hudega, saj si z njim samo kratimo čas ... . drugače pa je pri hazardnih igrah, kjer pridejo tudi bankovci na ^^ mizo. Teh se ogibajte! Čudeži v kraljestvu gospodinje. Razdeliti hočemo 17.000 knjig. Vsaka naročnica dobi nagrado. Pozor gospodinje! Naša nagradna uganka je predvsem Vam namenjena! Gotovo se vse prav dobro spoznate v svojem kraljestvu. Saj tolikokrat tožite, da s>e site enoličnega dela, kuhinje in pospravljanja, ko poznate že vsak predmet kakor slab denar, ker ga morate tolikokrat vzeti v roke. V svojem gospodinjstvu vidite dan za dnem tiste predmete, ki Vas spremljajo skozi vsakdanjost. Ogledali smo si kraljestvo Vašega gospodinjstva in smo sestavili nagradno uganko nalcšč za Vas. Prepričani smo pa, da se bo tudi Vaša družina udeležila reševanja ugank, zakaj slike, ki Vam jih prinašamo na naslednjih dveh straneh, so gotovo dovolj vabliive in mamljive, kajne? Prinašamo torej deset slik. Vsaka predstavlja nekaj. Na zgornii sliki vidite same črte, na drugi neke čudne svetilke, na tretji star ornament, četria naj bi predstavljala zmečkano ruto, potem zopet vidite nekakšen grozdu podoben sad, in tako naprej. Ker pa vemo, da bi sami ne mogli nikoli uganiti, kaj predstavlja ta ali ona slika, prinašamo še veliko sliko, kjer vidite tihoži je vsakdanjih gospodinjskih potrebščin. Primerjajte naše male slike s predmeti, ki so na veliki siki, in nam povejte, kaj predstavljajo. V tem je uganka 1 Na veliki sliki vidite tele predmete: Na pogrnjeni mizi od leve proti desni je glava karfiole, polovica limone, prerezano zelje, kos kruha, skodelica juhe, strgalo in cedilnik. Na voglu šivalnega stroja stoji na-prstnik, blazinica z bučkami in dve vretenci sukanca. Male slike pa ima to številke od 1. do 10. Kako rešite uganko. Vaša naloga je, da izrežete spodnjo rešilnico in nanjo po vrstnem redu zapišete, kakšen predmet predstavlja slika štev. 1, štev. 2 in tako naprej do štev. 10. Ne pozabite razločno zapisati svoj naslov in naslov knjige, ki si jo izberete za nagrado. Rešilnico uporabite lahko hkrati tudi kot naročilnico za tri nove zdravniške knjige, ki so pravkar dotiskane in stanejo vsaka 15 din. Rešilnici priložite znamko za l-50 din. Tako izpopolnjeno rešilnico denite v kuverto, na katero nalepite znamko za 150 din, sicer Vam jo pošta vrne. Na kuverto zapišite razločen naslov: Uprava «Žene in doma», Ljubljana, Dalmatinova ul. 8. Poštni predal 291. Odsek za nagrade. Kako si pridobite pravico do nagrade. 1. Predvsem ima uganka namen, da se naročnice z reševanjem v teh zimskih dnevih kratkočasijo. Nagrade pa seveda zahtevajo od naročnic majhno žrtev, ki je v tem, da dobi nagrado vsaka naročnica, ki plača naročnino za vse leto 1957. dio 5. januarja 1937. Saj Vam je znano, da je povsod udomačena navada, da se naročnina za časopise naprej plačuje. Nekatere naročnice ne plačajo, če jih tudi 12 krat v letu opominjamo. Šele grožnja z advokatom jih »meči. Opominjanje pa stane mnogo denarja. Dandanes pa morajo založbe varčevati. Zato smo se odločili za te knjižne nagrade, ki nas stanejo sicer veliko denarja, vendar pa s tem prihranimo upravi mnogo dela, truda in skrbi. Za majhno žrtev, ki je v tem, da plačate svojo naročnino za leto 1937. do 5. januarja 1937, dobite lepo povest. Poleg tega pa prejmete še 18 ali 24 lepih razglednic (glej razpis na strani 31). Izračunajte samo, koliko so knjiga in razglednice vredne, potem se boste sami prepričali, da se Vam na vsak način splača, če nakažete naročnino do 5. januarja 1937. Dobro vemo, da bo ta ali ona težko spravila tudi ta mali znesek skupaj. Toda osemletne slabe izkušnje s takimi naročnicami, ki navzlic številnim opominom ne plačajo svojih obrokov, so nas izučile, da moremo dati nagrado samo tistim, ki upoštevajo resne težave založb. In prav zaradi tega ne gre, da bi imelo pravico do nagrad tisto malo število naročnic, ki bi jih potem morali vse leto opominjati na plačilo dolžne naročnine. Zato se razume, da mora biti tudi zaostanek za letošnje leto poravnan do 5. jan. 1937. 2. Uganko morate pravilno rešiti. 3. Rešilnico morate natanko izpolniti. če hočete do 5. januarja 1937 nakazati 105 din, morate znesek 68 črtati. Če boste nakazali 68 din, črtajte znesek 105. Knjigo si izberite tisto, ki Vam je všeč, vendar pa samo iz tiste skupine, ki je določena po višini plačane naročnine. 4. Rešitev morate poslati db 15. januarja 1937 na upravo «Žene in doma«, odsek za nagrade, Ljubljana, Dalmatinova ul. 8. Poštni predal 291. .Nagrade so tele:. I. Darilo založbe «Žena in dom»: 17.000 mehko vezanih knjig. Vsaka si svojo nagrado lahko sama izbere. a) Naročnice, ki do 5. januar ja 1937 nakažejo b) Naročnice, ki do 5. januar ja 1937 nakaže jo 105 din, si izberejo dve izmed mehko vezanih 68 din, si izbere jo eno izmed mehko vezanih knjig, knjig, ki so navedene na strani 27; ki so navedene na strani 27. 1. Bjdrnsterne Bjdrnson: «Veseli fanti, 2. Conrad Jožef: «Tajfun*, 3. Claude Farrere: zOpij*, 4. Friedrich v. Gagern: «Beg iz pekla*, 5. Klabund: , 10. Edgar Poč: «Zgodbe groze*, 11. Nina Smirnova: «Marfa*, 12. I. šmeleD: «Mary*, 13. Piere Valmigere: «Otanh, 14. Vladislav Vančura: «Beg d Budim, 15. Adolf Wenig: uživalce in roparji*, 16. Dr. Ana Diickelmannova: «Postanek otroka in njegov razvoj*, 17. Ing. arh. Rado Kregar: «Naš dom*, 18. Ing. arh. Rado Kregar: «Kaj moram vedeti, kadar si gradim svoj dom*, 19. Dr. Karel Petrič: oNega bolnikov in prva pomoč pri nezgodah*, 20. Angela Podgornikova: «Za pridne roke — za vsako nekaj*, 21. Milica Stupanova: «Kako vzgojim svojo dcco*, 22. Osip Šest: «Kar po domače*. Zapišite na rešilnici, kateri knjigi naj Vam pošljemo, če Vam žreb ne prisodi ene izmed nagrad od štev. II. do XIV. Za poštne stroške za pošiljanje knjig naj vsaka priloži znamko za 1-50 din. II. Darilo tvrdke Elektroindustrija, d. d., Ljubljana, Gosposvetska c. 13: moderna električna nočna svetilka. III. Darilo tvrdke A. Goreč, dr. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa c. 1, za tri naročnice: smuči s stremeni in palicami, drsalke, sanke. IV. Darilo tvrdke V. Lesjak, Ljubljana, Šelen-burgova ul. 3: par nogavic in par rokavic po izberi. V. Darilo tvrdke «Mez», d. d., Zagreb: kaseta s prejicami znamke «Mez». VI. Darilo tvrdke Manufaktura Novak, Ljubljana, Kongresni trg: blago za svileno bluzo. VII. Darilo tvrdke Dr. A. Oetker, Maribor, Trste-njakova ul. 21, za tri naročnice: 3 zavitki dr. Oetkerjevih izdelkov. Lahko pa dobite eno izmed spodaj navedenih nagrad, ki se bodo izžrebale. V ta namen bomo vsako pravilno rešitev, kakor bodo pač prihajale, zaznamenovali z zaporednimi številkami. Po teh številkah se bodo izžrebale glavne nagrade, ki so: VIII. Darilo tvrdke A. Pauschin, Ljubljana, Wol-fova ulica: otroška umivalna garnitura. IX. Darilo tvrdke Pekatete, dr. z o. z. v Ljubljani, za pet naročnic: 5 kg sortiranih Jajnin. X. Darilo tvrdke A. Pintar, Ljubljana, Gosposvetska c. 14: zavitek špecerijskega blaga. XI. Darilo tvrdke Saponia, d. d., Osijek, za tri naročnice: 3 kasete «Elida». XII. Darilo tvrdke Tivar, d. d., Varaždin: dam-ska smučarska obleka. XIII. Darilo tvrdke Unio, dr. z o. z., Maribor, za 10 naročnic: 10 kolekcij Schmollovih izdelkov. j ' i XIV. Darilo tvrdke Franc Zorn, dr. z o. z., Ljubljana VII: Weckend-kovčeg, moder, polokro-gel. šivan, 35 cm dolg. v__ Žrebanje. Žrebanje teh nagrad bo dne 6. februarja 1937. takoj po žrebanju srečnim naročnicam v ZAHVALA Nagrade bodo takoj po žrebanju srečnim naročnicam v upravi «žene in doma» na razpolago. Po pošti ali po železnici se bodo odpremile na nevarnost in stroške naslov ljenk. ZAHVALA. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem tvrdkam, ki so darovale zgoraj omenjena darila. Odrežite! Rešilnica. >N "<3 O «ŽEN A IN DOM». odsek za rešitev nagradnega razpisa, LJUBLJANA, Dalmatinova 8. Udeležim se nagradnega razpisa uganke «Čudeži v kraljestvu gospodinje^. Moja rešitev je: Slika (Tu zapišite predmete, ki jih posamezna slika predstavlja.) številka 1. predstavlja ............................................................................................................. 2. predstavlja ........................................;..................................................................... 3. predstavlja .................................................................................................. 4. predstavlja ........................................................................................................... 5. predstavlja ................................................................................................... 6. predstavlja .......................................................................................................... 7. predstavlja ...................................................................................................... 8. predstavlja ............................................................................................................. 9. predstavlja ............................................................................................................... 10. predstavlja ............................................................................................................. Naročnino za vse leto v znesku 105 din (68 din)* sem (bom) nakazala dne in naj se ta rešilnica, če sem uganko pravilno rešila, uvrsti med tiste, ki se bodo izžrebale za nagrade, ki so jih darovale tvrdke. Če mi žreb ne prisodi ene izmed nagrad II.—XIV., potem imam pravico do mehko vezane knjige. Izbrala sem si knjigo štev.................................... N< ki mi jo takoj po žrebanju pošljite, za kar prilagam znamko za 1'50 din. O Razločen naslov. Ime: ........................................................................... ............................................ Bivališče: .................................................................................................... Obenem naročam' za polovično ceno tri zdravniške knjige: Dr. Karel Petrič: «Regulacija rojstev» (Preprečen je zanositve), Dr. Jože Jakša: «Spolne bolezni», Dr. Maks Hodann: «Ali otroka res štorklja prinese«. Znesek 45 din bom nakazala dne....................................................... Vse tri knjige mi pošljite z mojo nagrado vred. * Kar ne želite, prečrtajte. Odrežite! NOVA NAGRADNA UGANKA Za božič Vam torej pripravljamo prijetno in kratkočasno razvedrilo in še nagrade povrhu. Več ko 17.000 nagrad je pripravljenih za rešitev te uganke. Vsaka naročnica, ki uganko pravilno reši, dobi nagrado. Tiste, ki jim žreb ne prisodi ene izmed glavnih nagrad, si lahko izbere eno ali dve knjigi. Zato uganite, kaj pomeni vsaka slika. Prečitajte razpis te nagradne uganke, ki je na prejšnji strani. Letos imate torej kar dve nagradi, kajti če že ne dobite ene glavnih nagrad, pa dobite na vsak način knjigo in še 18 ali 24 razglednic zastonj. Torej le hitro na delo! Rešitev zapišite na rešilnici, ki je na prvi strani. Štev. 1. Skrivnostna mreža... skozi odprtine vidimo srepe oči jetnikov ...? Štev. 2. Ali predstavlja slika res goreče olje ...? Štev. J. Majhni in veliki krogi so na sliki. Ali se je morda risarček šalil...? Štev. 10. Na medenih palicah slonijo steklene krogle. Ali jih je kdo pobral z vrta ali pa pomenijo morda moderne cestne svetilke ...? Vrvi, same vrvi. morda pa tudi ne...? Štev. S. Ta slika spominja na stare iz-kopine! Morda predstavlja slika star viteški ščit...? Štev. 6. Štev. 9. Štev. ?. Ali vas ne spominja ta slika na prve snežinke . ..? štev. 4. Fotografski posnetek lune leži pred vami, ali morda ne ...? Štev. 5. In tu vidite mrežo vaše vrtne ograje, ali ne .. , p Štev. 6. Risba modernega slikarja. Ali pa je morda hudo zmečkana ruta ...? štev. 5. Štev. i. Zgodba o dveh ščurkih Živela sta nekoč žalostni in veseli ščurek. Bila sta dobra prijatelja in vedno sta hodila skupaj na izpreliod. Tako sta prišla nekoč v neko kmečko hišo in našla pot, ki je vodila na kuhinjsko mizo. Tam je stala skodelica mleka. Ščurka sta bila radovedna in tudi mleko ju je prijetno ščegetalo v nos; tako sta zlezla na rob skodelice. Tedaj pa — o groza! — štrbunk! in že sta padla oba v mleko. Žalostni ščurek je takoj začel tarnati in vzdihovati: «Joj, prejo j! Zdaj je konec!» In ker je bil ves obupan in malodušen, se je vdal v usodo in utonil. Veseli ščurek si je pa kmalu opomogel od pre-stanega strahu in vzkliknil: «Zakaj naj bi bil to moj konec? Nočem še umreti!» Začel je hrabro otepavati z vsemi štirimi. Veslal je s svojimi nožicami po mleku in udarjal s krili, in glej, ostal je na površju. Zakaj čez nekaj trenutkov se je zgodilo nekaj čudnega; mleko pod njim se je strdilo, napravilo se je presno maslo, ker je tako pridno udarjal s krili in veslal z nožicami. Veseli ščurek je zdaj sedel na maslu in se veselo oddahnil in odpočil od truda in napora. Bil je rešen. Kdor hitro obupa, je kmalu izgubljen. kdor ima pa pogum, ima tudi srečo! Rešitev ugank štev. 11/1936. Rešitev križanke »Nagrobni spomenik". Navpično! l.^Vsi sveti; 2. Oto; 3. ara; 6. bob; 7. gib. Vodoravno: 2. in 5. osa; 4. tir; 6. be£; 8. Hotič 9. Maribor. Rešitev križanke. Navpično: 1. Bog; 2. igla; 3. tla; 4. kava; 5. ara. Vodoravno: 1. bitka; 6. oglar; 7. glava. Rešitev magičnega kvadrata. 1. usta; 2. stol: 3. tona; 4. Alah. Uganke štev. 1 Posetnica 1. Vlado C. Cop Sinja Reka Kaj je ta gospod po poklicu? Posetnica 2. Pepe Ronivec Kaj je ta gospod po poklicu? Križanka. 1 1 1* 8 j 9 ■ 7 j | 2 5 ■ 3 4 ■ Vodoravno: 1. ime slovanskega apostola; 2. nota; 3. žensko krstno ime; 4. luka v Jadranskem morju; 7. moško krstno ime. Navpično: 1. rožni venec; 5. «semkaj» v srbohrvaščini; 6. kazalni zaimek; 8. vrsta pesnitve; 9. denarna enota. Čara s kvartarni Poslušajte. Danes vam pokažem noyo čaro s kvartarni. Če imate spretne prste, bo malokdo izmed gledalcev pogodil, kako jih slepite. Vzemite iz igre 4 dame in še tri druge kvarte in jih razprostrite v roki kakor pahljačo v takšnem vrstnem redu. kakor vam kaže zgornja slika, hkrati pa skrijte križevo damo pod naslednjo desno kvarto tako, da bodo gledalci mislili. da imate samo šest kvart v roki. Zdaj pa slovesno izjavite, da ostanejo te tri dame, ki se še vidijo, skupaj, naj razdelimo kvarte, kakor hočemo. Nato razdelite kvarte na dva kupčka tako, da položite vselej po eno kvarto na le- vo in po eno na desno, in sicer s sliko navzdol. (Kvarte začnite jemati z leve strani.) Ko imate zadnji dve kvari i v roki, ju vteknite hitro pod obe desni kvarti (glej spodnjo sliko), nakar donite ta kupček na kup kvart. kateremu ste odvzeli teh sedem kvart. Nato pokažite gledalcem zmagoslavno kvarte levega kupčka, in glej, v tem kupčku so res tri dame. To čaro lahko ponovite, zakaj tiste štiri kvarte, ki ste jih bili vrgli na kup kvart, leže v pravem vrstnem redu, da Ljubi otroci! Prav vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto vam vsem iskreno želijo Bumček, Jurček in vaša teta Mina. Jz'/nid tih jih Sviti tahkt 4ilt za božična it viw)titv\,a mi&lia, itiM za /l)'itihs noč, otl^l za dlilt za Razvil zviiltl. mčo tih h,%zjlidvae hazip ti ^manjlanc itisiei. Si ^az^iidvviei doilti, h iviti via^teviivit za 42. iti vit Ivi doma t z/a 40 ^lio^ za hfi-oji tvi h^&via elita u za j ^MpidivLjikih hviji-j za iito 493^- v zvillkvi 405 dii 1>talxU do 5■ javiua^ja 493^- ^ijazviolt djSitl Hk h,azjtidvii&, hi jih iahh* Ustalil za vil C^i kiti viahazati 6a 'i/%vn podjlmo 4% ^azjtldvii Qiiviivn i-oiti ddiU tem hviji^o, ee /Z/avn zmS- vil hahivii itl&ji vuafiAadi za >ililtlv u^avihl, hi ji 'lazpliavt via ^lj J vi jih tiih it^iavi-h. /faa^oevneam, Al is dt 40. dl eimt^a o dijud-dt, da i;da vililtno v*awvuvi0 dvns k Kaz^tidviiei zi davili ■jyiittzlt ^pitfi-mo jih, da ps&azijo ti n.az^hdviiei ivoHm zviavihav v/i ■p^ijatdji&am ivi jih ^ovadijo, da dl va\osi ,{%ivio u dy/n". viaho f>*UoU$lfcvio via^oeviieo do&c tl-po via^>ixd\ /}\i pozaditl via teditlv via^advii u^avihi m vil pozadll via via&azlto viaKo&viivil da 5> javiuah,ja 493^- ^ ( H i m i 1 i ' SI "iOF I ■ M H SR ■ m ■K . *| pij i fmmIMiJSKk* ^ .k jkS? ^^MHBir&s ^ nfl , ^ . m F^fip W i «1 'i S? Si -Ur Ks;• ■ v- Ul •5« §1 a j pise Q3ic(a fraga gospa! Sedaj sem spet ta v tem velikem in šumnem Pariza. Kar težko se mi je bilo po vseh teh tednih prelestnega sožitja s prekrasno naravo spet vživeti v vse to vrvenje in hitenje. Sedaj sem, hvala Bogu, preko tega in spet prav pridno študiram. Toliko mi pa vendarle še ostane časa, da tuintam pogledam, kako kraljuje- premogočna kraljica moda. Pa sem prišla do spoznanja, da je že nekaj sezij sem kar nenavadno naklonjena nam, to je tistim, ki nas je boginja Fortuna kaj mačehovsko obdarovala z mamonom, ali kakor po domače pravimo, z denarjem. Denar! Zanj dobimo vse, in kdor ga ima na pretek, temu ie kaj malo mar, kako vihti muhasta kraljica mode svoje žezlo. Zato pa smo me toliko bolj vesele in srečne, da se bomo lahko lepo in okusno oblekle, čeprav so nam dohodki kaj skromno odmerjeni. Saj je tudi res nerodno, človek bi lahko kar rekel, hudo, če bi šla maturantka rada na venček, pa ni in ni denarja za primerno obleka. Hudo je materi, ki ne more ugoditi želji svojega otroku, in hudo je hčeri, ki je morda že tedne in tedne sanjala o tem večeru. Nerodno pa ie tudi učiteljici ali pa ženi slabo plačanega uradnika, če je kdaj povabljena na to ali ono prireditev, pa nima za to potrebne obleke. Letos pa si bo tako obleko lahko marsikatera omislila, in to z najmanjšimi stroški. Saj hrani skoraj vsaka žena in mati v svoji omari po eno, včasih še celo po več oblek iz starih dobrih časov, s katerimi do danes ni vedela kaj početi. Da bi jih bila zavrgla, ji je bilo žal, saj je z njimi često združen marsikak prelep spomin. In tudi blago je dobro in lepo. Letošnja moda smokinga, kazaka in fraka pa nam omogoča strnenje Tričetrtinski plašč iz sivega per-zianca, ki je letošnjo zimo prav posebno priljubljen. Lepi usnjeni pas je ob straneh potegnjen pod plašč, spredaj se pa zapenja z lepo dekorativno sponko. Gumbi so prav tako usnjeni in se ujemajo s pasom. d veh ali telo treh takih starih oblek v eno novo in povsem moderno. Krilo take obleke je skoraj vedno črno. Napravljeno je iz težke svile ali pa iz lahkega volnenega blaga. Za večer je dolgo, za popoldan, za gledališče in za manjše večerne prireditve pa kratko. Kratko krilo je čisto gladko in ozko, dolgo krilo pa zgoraj ozko, spodaj pa lahno<■ zvončasto. K termi krilu se torej nosi jopica v videzu kazaka, smokinga ali fraka. Sešita je lahko iz iste svile kakor krilo, lahko je pa tudi iz težkega belega klokeja ali svile. Tudi žamet je kaj prikladen. Tista, ki ji pristajajo pestre, žive barve, seže po lepi modri ali zeleni ali pa tudi po pestrovzorčasti svili. Tista pa, ki hoče ustreči zadnjemu predpisu mode, si jo bo sešila iz lila ali vijoličastega klokeja ali krepsatena ali pa iz srebrnega ali zlatega lameja. Pod črno jopico v videzu smokinga se nosijo namesto bluze le lepi plastroni. In tu je spet podana možnost kar največje izpremembe z najmanjšimi stroški. Saj si tak plastron lahko napravimo iz še tako ponošene svilene bluze, iz skromnega ostanka žoržeta ali pa iz lepe stare čipke. Pa ne samo svilene, tudi stare čipkaste obleke letos lahko s pridom prekrojimo. Zelo moderni so čipkasti rokavi, pa tudi sicer se vidi vedno več čipk. Prilagam Vam sliko plesne toalete, ki je narejena iz rdečkastolila in vijoličaste čipke. Nič manj lepa bi pa ne bila, če bi eno izmed obeh čipk nadomeščala svila. Na uho Vam povem, da sem si tako obleko napravila jaz, in sicer iz mamine poročne in iz svoje prve plesne obleke. Seveda se vidi še vse polno drugih reči, a povedala sem Vam le to, kar me je najbolj navdušilo in kar bo gotovo tudi Vas in marsikatero izmed Vaših naročnic najbolj zanimalo. Ob sklepu pa želim Vam, draga gospa, vsem tam v uredništvu in tucli vsem Vašim naročnicam, ki bodo te moje vrstice čitale, lep in vesel Božič. V novem letu pa obilo uspeha! V miru naj Vam poteka, v sreči in zadovoljstvu! Vaia Q\da Večerna obleka iz rdečkastolila in vijoličaste čipke. Velika vratna izreza je ravna, pas pa širok. Za mrzle Za plašče in površne jopice je letos moderna kratkostrižena kožuho-vina (astrahan, perzijanka, široko-repka, indijsko jagnje, bober, tjulenj itd.). Nič manj lep pa ni tak plašč, če je napravljen iz cenenih zajčjih kožic, iz kakršnekoli imitacije ali pa iz pliša. Prevladuje črna barva, od drugih barv pa izberite samo temnejše odtenke. Tričetrtinski plašč iz tju-lenjeve kožuhovine s pokončnim zvončastim ovratnikom. Rokav je pod komolcem razširjen, pri zapestju pa zopet zožen. Kroj tega plašča se lepo voda vitkim, pa tudi močnejšim postavam. Kozaška površna jopica iz kratkodlakastega krzna. Kratka jopica iz krzna ši-rokorepke. Ovratnik je tulipanasi. Zvončasti zadnik je nekoliko daljši od obeh prednikov. Dolg plašč s tulipanastim ovratnikom. Ima ozke rokave in se tesno prilega telesu. Spodnja slika kaže, kako s plasironi i?.plemenite in polepšate videz stare obleke. zimske_ mesece Obleka je sestavljena iz bluze in krila. Naredimo si jo iz temnejšega volnenega blaga. Prednji del bluze ima vstavek. Ta vstavek se končuje pod ovratnikom v obliki majhnega zaboja. Ovratnik je nizek in zelo koničast. Rokavi so tri četrti dolgi in stisnjeni v ozek zapestnik. Zadnji del bluze je gladek. Krilo je spredaj položeno v dve globoki gubi, ki sta do višine kolen odprti. Zadnji del krila je gladek. Tri četrti dolgi plašč iz mehkega, nizkodlakega krzna je krojen raglan. Rokavi so o zapestju ozki. Prednji del se prepenja po sredini z velikimi gumbi in ima zarezane žepe, prekrite z zaplatico. Hrbet je gladek in nekoliko razširjen. Stoječi ovratnik je zelo širok. K takemu plašču nosimo ozko krilo iz trpežnega volnenega blaga črne ali rjave barve. Plašč si lahko sešijemo iz pliša, če nam je krzno predrago. Ta plašč je primeren za močnejše postave. Ovratnik je iz krzna in je našit na ovratnik plašča, in sicer tako, da nosimo plašč lahko tudi brez krznenega ovratnika. Rokav je štiridelen in prehaja v majhno sedelce na ramah. Hrbet je po sredini predeljen. Prednji del plašča se zapenja skoraj po sredini in ima zarezane žepe. Gumbi so enake barve kakor krzno. DARUJTE PRAKTIČNO! tlM Založeni smo za letošnjo zimsko sezijo z ogromno izbiro ^ 1 ^ praktičnih daril za dame, gospode in deco. LJ UBUANAlElENBURGOVA MODA - ROKAVICE — NOGAVICE Za oko lepo za noge gorko Smirenska preproga Preproga na naši sliki je 120 cm dolga in 80 cm široka, je pa seveda lahko tudi večja ali manjša. Za osnovo moramo vzeti posebno juto naida , na katero vezemo s smirensko volno. Ta juta je različno široka in ima gostejša ali redkejša okenca. Debelina volne se ravna po velikosti luknjic. Vzorec na sliki vezemo z zeleno in rjavo volno v različnih odtenkih. Zelene barve zamenjamo lahko z modrimi ali pa z rožnatimi, kar je rjavega, naj pa ostane. Vsako okence nariska pomeni po 4 vozle. — Preprogo pa lahko izvezemo tudi v kelimskem ali križnem vbodu. žili ivA ŽZZz M iiii ZZZZZ tzcic -/.cZZ siliš iiii lili m. cZZZ ZZZZ /LtLZda cnezakonskh, in vse kar o tem sliši, ie grdo Senca vsega pade navosled na materin obraz. Pozneie pride trenutek, ko vr?e otrok prvič materi v obraz nnrno delati. Kolikšno š^odo trni tu olrok na svo;i telesni in tudi duševni moH. se ie žr> pocosto videlo. Dandanes imamo sicer tudi nri nas zavode, kier se lahko mati skrije s svonm neroienim aH rojenim otrokom, toda zaščita v fahmih domovih ne more biti dolga. Najprej odide mati, potem otrok, da napravita prostor drugim. Čas bi že bil, da bi izginila razlika med zakonskim in nezakonskim otrokom. Kadar se bo to zgodilo, bo potrebovala država dosti manj denarja za razne domove za najdenčke, za prisilne delavnice in za ječe. Takrat bo ostalo več denar ja za šole, v katerih bodo vsi otroci dobili enako vzgojo. m Dojenček mora imeti red in mir Vsaka mlada mamica je zaljubljena v svojega otroka. Posebno prvega bo kaj rada razvajala, pri tem pa ne pomisii, da otroku lahko škoduje. Nespametno je, če mlada mati dojenčka neprestano previja. Posebno ponoči mora imeti dojenček mir, da se lahko naspi. Če smo pa otroka zelo razvadili in ga prepogostokrat previjamo, bo tudi ponoči takoj zajokal, kakor hitro bo moker, in ga bo treba tudi ponoči dostikrat previjati. Razumljivo je, da mora biti dojenček snažen, vendar ne smemo pretiravati. Dovolj je, da dojenčka ponoči enkrat previjemo, to je takrat, ko ga nahranimo'. Čez dan nahranimo dojenčka vsake tri ure. Pametna mati bo natanko pazila na ure. Če začne dojenček pred časom jokati, naj mati pogleda, ali ni morda moker. Če je, naj ga previje, vendar mu naj ne da hrane prej, dokler ne pride njegova ura. Tako se otrok že od malega navadi na red. Otroka moramo vsak dan konati. Nekatere matere kopajo dojenčka zjutraj, druge zvečer. Pri kopanju mo^ ramo zlasti paziti, da otroka pravilno držimo in da se ne prehladi. Za dojenčka je dovolj, da je v vodi pet do šest minut. Tudi pozimi moramo voditi dojenčka na sveži zrak. Glavico mu zavarujemo s toplo čepico in ga tudi sicer toplo oblečemo. Za izprehode si izberimo vselej solnčne poti. Samo ob slabem vremenu m v hudem vetru naj ostane otrok ves dan doma. A tudi v tem primeru je dobro, če postavimo voziček z otrokom za eno ali dve uri k odprtemu oknu. Mati naj skrbno pazi, da bodo vrata sobe zaprta, da ne bo vleklo čez dojenčka. Nihče, tudi mati sama, ne sme poljubljati dojenčka na usta. Otroka tudi ne smemo poljubljati na roke in prstke, ker dojenček rad nosi roke v usta. Kako vzgajamo otroke Kdor je kdaj opazoval otrokov razvoj, se ni mogel dovolj načuditi, kako dojemljivi so otroci za" vse, kar se dogaja okoli njih. Odrasli ljudje morajo •amo pomisliti, kako težavno je učenje tujih jezikov, koliko se morajo ukvar- jati s slovničnimi pravili in besedami in kako redko se nauče jezika tako popolno, kakor je potrebno. Otrok pa se kar mimogrede navadi govorjenja, pridobi si presenetljivo velik besedni zaklad, nauči se pravilno sestavljati stavke in kmalu docela obvlada svojo materino govorico. Vse to se ne zgodi po dolgotrajnem učenju in naporu. Otrok se mimogrede navzame vsega znanja. In prav tako je tudi z vsem drugim, kar ga obdaja. Tako dojemljiv je, da moramo strmeti. Vsega se navadi, tudi slabih lastnosti staršev, ki si jih prisvoji s svojim prirojenim darom za posnemanje. Če upoštevamo vse to, moramo reči, da je bistvo vzgoje prav za prav v posnemanju. Besede «to moraš storiti» ali «tega ne smeš storiti» niso glavno. Starši sami se morajo vesti tako, kakor žele, da se bo vedel otrok. Ne smemo misliti, da se začne duševni razvoj otrokovega značaja šele tedaj, ko začne dete govoriti ali hoditi. Že dojenček čuti svojo okolico. Da, še več: razvoj otroka je odvisen tudi od vedenja matere med nosečnostjo. Dober zgled, to je začetek in konec vse vzgoje, pa tudi njen najtežji del. Kajti znano je, da je poučevanje samo lahko, pač pa je težavno, če hočemo živeti tako, kakor učimo otroka. Opazili bomo, da ima otrok skoraj vselej nezmotljivo zanesljiv občutek, kaj je prav in kaj ne, in da ga v tem občutku ni mogoče premotiti. Če hoče mati odpraviti otroka s kakšno lažjo, otrok to čuti in si misli svoje. Mati, ki hoče kaj storiti za svojega otroka, mora zbuditi v njem vtisk, da ima opravka z zaunania vrednim človekom. Nezaunni ljudje, ki sovražijo svet in druge ljudi, so se navzeli tega občutja skoraj vselej v rani mladosti, če jim je zbujala okolica upanja, ki se niso uresničila, če iim je obetala kaj, kar se ni zgodilo. Mati mora tudi zbuditi v otroku občutek, da je mena ljubezen neizoremenliiva in da bo dobil otrok nri njej zavetje, naj se zgodi karkoli. Tudi če ie storil kaj naoačnega, aa mora občutje, da ga bo ona potolažila, tako obvladovati, da se ne bori niti kazni. Razmerja, ki ie nastalo na takšen način med materjo in otrokom ne more življenje skoraj nikoli razdreti. Seveda mora imeti taka vzorna mati dosti značaja in zelo mnogo ljubezni in nesebičnosti. Toda katera mati bi ne imela rada teh lastnosti? Razen tega učinkovanja na otrokov značaj ima mati še nalogo, da zbudi v otroku čimorej zavest v lastno moč. S svojim vplivom mora poskrbeti, da bo oostal otrok na vse načine neodvisen in pogumen. Tudi oče mora pomaeati pri vzgoii otroka. Ne sme se skriti v svoje poklicne dolžnosti, kajti otrok mora občutiti do njega isto zaunanje kakor do matere in mora videti tudi v očetu zaupanja vredneaa. odločnega moža, ker bo drugače dobil čisto napačen nogled na svet. In tak napačen "ogled se težko kdaj popravi. Zelo slabo je, če o^nošaii med očetom in ma- i CREME 60 Ne slabo vreme, ne domača opravila ne morejo škodovati koži, če jo neguiete z Niveo. To svojo lastnost, ki kožo va-ruie in hkrati olepšava, ima N i v e a z&hvahti Euceritu, ki ga ima v sebi in ki nadomešča naravno maščobo koie. Zato je tudi Nivea nekaj cisto posebnega in se ne da z ničimer drugim nadomestiti Vasa koža potrebuie Niveo, da ostane mladostna in lepa. Jugoslov. P. Beiersdorf & Co. d. z o. 1., Maribor. s tem izgubila. Dali vam bomo danes nekaj nasvetov, kako lahko zmanjšate svoje izdatke. Če kuhaš govejo juho, vzemi toliko inesa, da ti ostane juhe za dva dni. Go- OTROŠKA MOKA NESTLE je lahko prebavljiva in zelo okusna ter daje Vašemu otroku močne kosti, polno lice in zdrav videz. Brošuro „Nasveti zdravnika mladim materam" pošljemo na zahtevo, adresirano na „Nestle" Zagreb, pošt. pred. 371, brezplačno. veja juha se mora tri ure kuhati, pri tem porabiš dosti drv in ni vredno, da bi imela toliko izdatkov samo za eno juho. Vso jesen, zimo in zgodnjo pomlad kuhaj tako, da boš imela govejo juho za dvakrat, saj se ti v hladnem letnem času ni treba bati. da bi se ski-tala. Tako imaš prvi dan govejo juho, goveje meso s orikuhami, drugi dan pa govejo juho, iz ostanka mesa pa fa-širane zrezke. Če nočeš kupiti toliko mesa, zadostuje tudi. da vzameš dobre mozgove kosti ali pa večji kos govejih jeter. Juha bo prav tako dobra in okusna. Na ta način te juha za drugi dan skoraj nič ne stane. Če pečeš nečenko. perutnino ali pa zrezke, odcedi mast in jo shrani v porcelanasti skodelici. Meso je že samo na sebi dovoli sočno, če si ga pravilno pekla, z odcejeno mastjo pa zabeliš nri-kuho in juho, tako ti ni treba rabiti nove masti in s tem lahko sčasoma dosti prihraniš. Mastno svinjsko pečenko peci v pečici, ne da bi ji dodala še posebej kaj masti. Mast, ki je v pečenki, se bo razpustila, in pečenka bo dovolj sočna in mastna. Tsto velja za mastne pečenice. * Ostankov kruhovih cmokov ne vrzi v pomije! Tudi če ti je ostal samo en cmok. ga shrani, drugi dan ga pa zreži na rezine, ki jih uporabiš kot jušni vložek. Če ti ie ostalo več cmokov, jih zreži na rezine, prepraži in ser vira j k prikuhi. * Beljake ki so ti ostali, lahko porabiš za praženec. Če vzameš za praže-nec samo beljake, bo sicer bolj blede barve, vendar prav tako okusen. Beljake porabiš lahko tudi za kruhove cmoke. Dokler smo živeli še v boljših gospodarskih razmerah, so gospodinje navadno napravile iz preostalih beljakov razne močnate jedi. Dandanes, ko je sladkor tako drag, naj jili gospodinia rajši uporablja za vsakodnevno kuho. Posledica. Zakonca Kovačeva sta se pripravljala na izlet, pa reče mati Katarina: «Po-slušaj, stari, radio je napovedal, da bo danes dež.» Oče Kovač jo je pokaral: « Vidiš, kaj delaš! Ali ti ne pravim zmeraj, da nikar ne odpiraj radia!» (gospodinjstvo JEDILNI LIST ZA TEDEN DNI. Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja juha z nastrgano kašo. 2. Govedina. Krompirjev pire. Dušeno korenje (310). Zvečer: Praženec. Kompot. Torek. Opoldne: t. Guljaževa juha. 2. Kruhovi cmoki. Češpljevec (povidel). Zvečer: Zeljnate krpice (284). Sreda. Opoldne: 1. Postna močnikova juha (18). 2. Irska pečenka (207). Brus-ni.ee. , , Zvečer: Kostanjev narastek. Četrtek. Opoldne: 1. Špinačna juha. 2. Stuffato. Makaroni s parmezanom. Zvečer: Češpljeva kaša. ^lah* zena jc ponolvM li}tyjč ^a- -m o za-, ČE IMA OČIŠČENO IN LEPO S PARO ZLIKANO OBLEKO / S TEM ČIŠČENJEM IN LIKANJEM NE IZGUBI OBLEKA BARVE IN JE KAKOR NOVA / UNIČIJO SE TUDI VSE BOLEZENSKE KLICE / ŽENE AKO HOČETE VSE TO IMETI, POTRUDITE SE K T V R D K I ^ # Fr. Šimenc LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA S, ALI PA V SPREJEMA-LIŠČE, KNAFLJEVA UL. 2 Petek. Opoldne: 1. Juha iz brstičnega ohrovta (26). 2. Sirovi štruklji iz kvašenega testa (411). 3. Češpljev kompot. Zvečer: Marinirane ribe. Sobota. Opoldne: I. Goveja juha z riženi. 2. Govedina. Fižol v omaki. Špageti. 3. Zdrobov narastek z malinovcem ali borovničnim sokom. Zvečer: Ocvrta jajca. Špinača. Nedelja. Opoldne: 1. Možeanja juha. 2. Telečja pečenka. Opečen krompir. Pesa. 3. Pomarančna torta. Zvečer: 1. Jetrna pašteta. 2. Čaj. Božični večer. 1. Poljska jajca. 2. Ocvrta riba. Solata. 3. Potica. Čaj. Silvestrov večer. 1. Grahova juha z opečenim kruhom. 2. Pečena riba s smetano (135). Maslen krompir (293). 3. Jajčni punč. 4. Čajno pecivo. 5. Sadje. številke v oklepaju pomenijo številko recepta v naši kuharski knjigi »Kako naj kuliam». Za debelo tiskana jedila prinašamo recept. Kostanjev narastek. Skuhamo 25 dkg kostanja, ga olupimo in pretlačimo. Posebej mešamo 5 dkg presnega masla, 4 rumenjake in 5 dkg sladkorja, dokler se ne peni. Nato pri-denemo pretlačeni kostanj, na drobno sesekljanih limonovih olupkov in sneg iz 4 beljakov. To zmes stresemo potem v namazano kožico ali v skledo in jo pečemo, dokler ne zarumeni. K temu narastku lahko serviramo tolčeno sladko smetano. Stuffato. Kos govedine potolčemo, preslanini-mo, osolimo in opopramo. Nato vržemo v kožico nekaj lavorjevih listov, veliko čebulo, v katero zapičimo več nageljnovih žebic, košček narezane zelene, dve zmečkani sardeli, malo popra in kumine, nazadnje pa meso in dve žlici masti. To potem dušimo in prilijemo, ko začne meso rumeneti, kozarec rdečega vina. Če meso še ni popolnoma mehko, ko vino prevre, prilivamo po malem še juhe. Omaka mora biti precej gosta. K mesu serviramo makarone s parmezanom. Marinirane ribe. Kakršnokoli ribo narežemo na koščke, ki jih osolimo, povaljamo v moki in spečemo na razbeljenem olju. Ko se ohlade, jih zložimo v skledo, pridenemo nekoliko narezane čebule, limonovih rezin, celega popra ter jih polijemo po vrhu z oljem in kisom. Skledo potem pokrijemo in postavimo na hladno. Zdrobov narastek. Na 141 mleka kuhamo 10 dkg pše-ničnega zdroba tako dolgo, da se zgosti, in ga denemo hladit. Med tem vmešamo posebej 5 dkg presnega masla, 2 rumen jaka in 5 dkg sladkor ja, nazadnje pa primešamo na drobno sesekljanih limonovih olupkov, ohlajeni zdrob in sneg iz 2 beljakov. To zmes stresemo v namazano in z drobtinicami potreseno kožico in jo pečemo nekako % ure. Narastek serviramo z malinovcem ali pa s kakšnim drugim sadnim sokom. Pomarančna torta. 12 dkg sladkorja, 4 rumenjake in 10 dekagramov presnega masla mešamo tako dolgo, da se peni. Nato dodamo 7 dkg poparjenih, olupi jenih in zmletih mandeljnov ali pa lešnikov (lešnike moramo prej nekoliko opražiti, da jih lahko olupimo), nastrganega limonove-ga olupka in sok od pol pomaranče, 2 dkg opraženih drobtin, 2 kg moke in trd sneg od štirih beljakov. To zmes stresemo v namazano obliko za torte in jo počasi pečemo. Ko se torta ohladi, jo prerežemo, namažemo s pomarančno mezgo in oblijemo s pomarančnim ledom. Pomarančni led. 25 dkg sladkor ja, sok in nastrgan olupek cele pomaranče, 2 žlici ruma in kanec vode mešamo približno četrt ure. S tem ledom, ki mora biti precej gost, da se lepo razlije, oblijemo potem torto. Poljska jajca. Trdo kuhana jajca prerežemo po dolgem in izločimo rumenjak. Rumenjake zdrobimo in dalje časa mešamo; nekaj beljakov pa na drobno sesekljamo in jih primešamo rumenjakom. Temu pridenemo še sesekljanega slanika, drob-njaka, nekoliko gorčice in kisle smetane. S to zmesjo napolnimo beljakove skledice, ki jih spečemo potem na razbeljenem presnem maslu, da lepo za-rumenijo. Jajčni punč. 2 rumenjaka in 2 dkg sladkor ja mešamo tako dolgo, da se peni. Potem prilivamo počasi 1 mlačnega, preceje-nega mleka, dodamo kozarček ruma in četrt kozarčka vanilijevega likerja. Vse to stepamo nad ognjem, dokler ne zavre in še vroče serviramo s keksi ali piškoti. Medeni piškoti. V 1/21 medu prevremo 50 dkg sladkorja, pridenemo nato 3 dkg cimeta, 1 dkg zmletih nageljnovih žebic, olupek ene limone, 25 dkg popar jenih, oluplje-nih in zmletih mandeljnov in 75 dkg moke. Iz te zmesi zgnetemo testo, ga potem tenko razvaljamo in izrežemo iz njega z različnimi obodci piškote, ki jih v dobro namazani pekači spečemo, da so lepo rumeni. Masleni kolački. 28 dkg presnega masla in 21 dkg stol-čenega sladkorja mešamo kake pol ure. Nato pridenemo eno celo jajce, kozarček likerja, nastrganih olupkov od pol limone, nekoliko cimeta in nazadnje še 85 dkg moke. Iz te zmesi zgnetemo na deski testo, ki naj pol ure počiva. Testo potem na tenko razvaljamo in izrežemo iz njega z obodci, ki imajo obliko raznih rož, piškote. Pokladamo jih v namazano pekačo, jih do vrhu pomažemo z beljakom, potresemo s sladkorjem in spečemo v ne prevroči pečici, kjer naj se bolj suše kakor pečejo, da ostanejo lepo beli. Scherkovi Nasveti Puder, ki se obdrži, je iScherkov Mysticum puder*. Ta puder prekaša vse druge s svojo sestavino in ker je nedosegljivo fin in duhteč. Prekrasna usta po obliki in bar-vidaSdierkovo rdečilo za usta, ki pa ni kričeče. Gospa! mnogo bolj Vas bo ljubil, če mu ublažite neprijetnosti pri britju. Nabavite mu cTorr vodo>, ki ne učinkuje samo antiseptično, marveč napravi kožo tudi gladko In nežno. r Scherkova voda za nego lica. Pomagala bo tudi Vam, a samo pri redni uporabi. Lice čisti od za-jedalcev ter mu daje svež in mladosten videz. Dobi se v vseh boljših strokovnih prodajalnah za ceno Din. 18.-, 35.-, 56.- itd. Pošljem Vam prav rad vzorec,že pošljete svoj naslov tvrd ki vit Schdn, Za-Jelačičevtrgl. priložite Din. 3.-znamkah Polepšavaio Vas kreme ..miojr — ki hranijo, zdravijo in tonizirajo kožo. Crema universal „La Toja" za stalno uporabo / Crema sin grasa „La Toia" isuha) / Crema normal „La Toja" (mastna) / Cold cream „1 a Toja" (mastna, hranilna) Preparate „La Toia" dobite v lekarnah, drogerijah in partumerijah / Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: „CHEMOTECHNA", družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10. Marelični kolački. lOdkg sladkorja in 2 beljaka mešamo tako dolgo, da se zmes speni. Nato pri-lijemo Vsi mleka, dodamo 14 dkg moke in pol pecilnega praška. To zmes namažemo za prst na debelo na namazano pekačo in jo lepo rumeno spečemo. Ko je testo pečeno, izrežemo takoj iz njega okrogle kolačke, ki jih obložimo z marelično ali s kakršnokoli drugo mezgo. Na vrh marmelade pa denemo lahko še pol marelice ali breskve. Kako pečemo torto, da se ne sesede. Vsaki kuharici se pripeti, da se torta ali kaka druga močnata jed sesede, čeprav fo je delala natanko po navodilu. Vselej je tega krivo samo to, ker ni pravilno pekla. Če se je torta kmalu potem, ko smo jo deli v pečico, visoko dvignila, nato pa sesedla, je to znamenje, da smo jo pekli v prevroči pečici in premalo časa. Če si hočemo prihraniti razočaranje in jezo, moramo peči torto in sploh vsako močnato jed, v kateri so jajca in presno maslo oziroma sneg, takole: Ko stresemo testo v obliko za torte, jo postavimo na pekačo iz pločevine in porinemo vse skupaj v srednjevročo pečico. Vratec pečice ne smemo takoj popolnoma zapreti, ampak jih pustimo 12 do 15 minut za prst na široko odprta, da se torta, preden dobi na vrhu skorjo, lahko vseskozi pregreje in vzdigne. Če ravnamo tako, tudi ne bo dobila torta vzboklin. Čez kakih 15 minut vratca čisto zapremo in pečemo torto določeni čas, dokler ne ostane igla, če jo vanjo zabodemo, čista. Omenimo naj še, da moramo vse torte, v katerih ie presno maslo in ki so normalno velike, peči najmanj po eno uro, sicer se nam sesedejo in niso pre-pečene. Mimo tega moramo dobro po- znati tudi pečico, v kateri pečemo. Če nam pečica torto z vrha prehitro prime, si pomagamo tako, da položimo na torto eno ali dve poli čistega papiria, če jo pa od odspodaj vročina prehitro prime. denemo, ko smo pekli torto približno polovico določene dobe. pod pekačo še eno pločevino, da zadržuje vročino. Odgovori na vprašanja s str. 39 1. Mato Hari. 2. Cedrovino. 5. Angleški običaj, da preživijo konec tedna (od sobote opoldne do nedelje zvečer) na kmetih. 4. Od jantarja, ki se grško imenuje elektron;, na njem so najprej opazili električnost. 5. Približno štiri in pol milijona. Milijoni ljudi uporabljajo in hvalijo že nad 50 let kremo za čevl je tSchmoll-pasta». Schmollpasta čevlje čisti, jih barva in jim daje lep sijaj ter konzervira obenem usnje. Proti kašlju in katarn vzemite stari in mladi priznane Kaiserjeve prsne karamele, če se hočete obvarovati resnih bolezni, ki so dostikrat posledice prehlada. Pod imenom «Kneipp» se prodajajo različne ponaredbe prave Kneippove sladne kave. Izkušena gospodinja kupuje in vzame samo originalne ^akete z varstveno sliko župnika Kneippa! Najnovejša znanost o prehrani priporoča «Kneippovo sladno kavo* kot najbolj zdravo hrano za zajtrk in malico. Banovfnska tkalnica bosanskih in perzijskih preprog v Sarajevu Vam nudi svoje prvovrstne ročne izdelke tudi na dolgoročno odplačilo. Pismena naročila na naslov: Tkalnica v Sarajevu, ulica 6. novembra, št. 11, ki daje tudi vse ostale informacije. Prodajalnice: Zagreb, Gunduličeva št. 3; Beograd, Knez Mihajlova št. 53; Dubrovnik, Plača kralja Petra Ne samo ča] .NAS GAJ' je najboljša domača zeliščna k r e p i I na pijača ,N a 3 čaj' dobite v špec. trgovinah Kmetijska družba v Ljubljani V šoli. «Nežka, kaj veš o lastovki?* «Same dobre reči, gospod učitelj.* Ta pa zna! «Prav nič se ne veselim zime. Spet bom moral hoditi pobirat premog ...* «To moram jaz tudi — ampak imam ga takoj dovolj — stojim ob progi in kažem kurjačem mimoidočih vlakov osle...* Potem ko je šiba pela. «Zakaj si bi zdaj tepen, Slavko?* «Torej vidiš, očka, kakšen si. Tepeš me, pa ne veš, zakaj ...* Brez skrbi. «Gospod doktor, kaj pa če vam operacija na meni ne uspe?* « Bodite brez skrbi, gospod Plahota, tega ne boste doživeli.* Smola nedeljskega lovca. «Včeraj, ko sem šel na lov, se mi je pripetilo nekaj grdega. Pozabil sem doma puško.* «Pa kdaj ste to opazili?* «Ko sem dajal ženi zajca!* Lovska. Cene: «Moj tovariš je z menoj stavil, da ne bom mogel nesti, kar bo on na lovu ustrelil.* Dominik: «Pa kdo je dobil stavo ?» Cene: «No, on. Ustrelil je kravo!* Dobra služba. Miha: «Kje je zdaj vaš sin?* Jože: «Na policiji.* Miha: «Lej, le j, dobra služba. Ali je imel protekcijo?* Jože: «Kje neki! Odnesel je nekje gos.* Iz leta 1950. «Jaz ti bom že dala, ti nehvaležneš! [z moje dote si se dal pomladiti, in zda j mi boš hodil za drugimi!* Slab varuh. «Mama, ali imam jaz tudi svojega angela varuha?* •cSeveda, otrok, seveda ga imaš!* «Pa kje je ta moj angel, kadar sem tepen?* Pomirjenje. «Da se ne bojiš piti na lačni želodec pivo!* «Saj to ni na lačni želodec, štiri vrčke sem že izpili* Profesorska. «... in tu, gospodje,* razlaga gospod profesor, «vid,ite lepo lobanjo gorile. Oblika te lobanje je zares nenavadna. V vsem našem mestu imamo samo dve. Eno ima mestni muzej in drugo jaz.* Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 37.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja V9akega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Josip Štrukelj v Ljubljani. Imela sem vse-razen LJUBEZNI Tragična zgodba žene, žejne ljubezni ki je iskala sorodno dušo »Vse sem imela, kar si žena mure želeti — denar, dragocenosti, drage obleke — vst razen ljubezni. Občutila sem se nesrečno in zapuščeno in naveličala sem se samotnega življenja po razkošnih hotelih. Noben moški me ni snubil in vedela sem tudi zakaj: imels sem strašno slabo polt. Koža je bila pokrili! z zajedalci in razširjenimi znojnicami. Kai sem poizkusila zoper to, nič ni koristilo Takrat sem po nasvetu svojega zdravniku ^^^^^ preizkusila belo kremo Tokalon. Ze v nekaj dneh je bila koža bolj sveža in jasna. V tednu dni so vse razširjene znojnice z zajedalci vred izginile in koža je bila gladka, mehka in bela. Kmalu sem se poročila z možem po glasu svojega srca.« Bela krema Tokalon (ki ni mastna) vsebuje prečiščeno smetano in oljčno olje. Te sestavine predro v znojnice in spravijo na površje globoko skrito nesnago, do katere milo in voda ne moreta priti. Druge sestavin« bele kreme Tokalon pa redijo in pomlajujejo kožo, strnejo razširjene znojnice tet tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo v treh dneh napravijo mehko, belo in gladko. Celo žene srednjih let lahko dobijo svežo lepo polt, s katero bi se mogla ponašati vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. To je nekaj drugega! cRekel si, da je moja zadnja knjiga najslabša, kar sem jih spisal ?»