iteifUka 11 • lelo XXXIX • cena 25 din
Celje, 21. marca 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Začetek pomladi je kot nalašč zato, da se počistijo kleti in drvarnice, polne starega papirja, so si rekli učenci Osnovne
šole L celjske čete. Pa kaj, ko sta njihovo pomladansko zagnanost zmotila dež in sneg, ki se sploh ne ravnata po
koledarju! Dobre volje jim kljub temu ni zmanjkalo, saj bodo prisluženi dinarji še kako dobrodošli za kakšen izlet
Seveda, če bo zima končno nehala s svojimi presenečenji. mASNEC
Želimo učinkovitejše upravne organe
Na celjskem območju ne
čakajo na čvrste republiške
dogovore o učinkovitejši
organizaciji občinske upra-
ve. Sami se že nekaj časa
zavedajo potreb po spre-
membah, v Mozirju, Šmarju
in Slovenskih Konjicah pa
so se že tudi lotili organiza-
cijskih dopolnitev.
Mnenje občin celjskega
območja sta povezali komisi-
ji za usklajevanje dela uprav-
nih organov in splošne pora-
be ter koordinacijski odbor
za pravosodje pri Svetu
občin. Prevladalo je sicer
mnenje, da je treba analiti-
čno proučiti, kaj in kako se
naj združuje v občini in kaj
na ravni regije, a za nekatere
usmeritve so se že odločili.
Podpirajo predlog, da bi se
v občinah oblikovale enotne
delovne skupnosti upravnih
organov. S tem lahko tudi
nemudoma pričnejo, saj ovir
ni. Zavzemajo se tudi za obli-
kovanje enotnega sekretaria-
ta za področje ljudske
obrambe ter notranjih zadev,
saj je zlasti v manjših obči-
nah na tem področju zapo-
slenih le po nekaj delavcev.
V skupnem sekretariatu bi
ostali dve organizacijski eno-
ti, zato ne razumejo pomisle-
kov o takem združevanju v
občinah, ki so sicer v Slove-
niji dokaj močni.
O medobčinskih upravnih
organih menijo, da za vsa
področja niso primerni. Ne-
sprejemljivo je na primer
združevanje geodetskih
uprav občin v enotno regij-
sko upravo, ker bi njihovo
delo s tem odtujili uporabni-
kom, sprejemno pa pobudo
o organizaciji medobčinskih
inšpekcijskih služb po posa-
meznih področjih. Nekaj iz-
kušenj pri tem že imajo, saj
za nekatera področja takšne
inšpekcijske službe že delu-
jejo.
Na celjskem območju tudi
poudarjajo, da ne moremo
ločeno obravnavati organiza-
cijskih sprememb občinske
uprave, strokovnih služb in
organov samoupravnih inte-
resnih skupnosti. Boljša or-
ganiziranost je potrebna pri
vseh, vendar bi bilo potreb-
no ob vsaki združitvi oddel-
kov, upravnih organov ah
služb prej razdelati dela in
naloge, nenazadnje zaradi
nuje po večjem razločevanju
med strokovno zahtevnimi
in administrativnimi deli.
MILKNAB. POKLIC
Jutri pride mola mama
Ladi Lužar je po 30 letih slednjič
našel svojo mamo. Stran 12.
Premagovanje nasprotij z dogovori
Jože Veber: »SZDL je za večjo enotnost v regiji.'« Stran 5.
Matjaž ob boku Matiiju
Reportaža z zlatega planiškega jubileja. Stran 24.
i^aprei z magistralo
Letos Ho Vrunčeve ulice v Cellu
Takoj, ko se bo vreme iz-
boljšalo, bodo delavci celj-
skega Cestnega podjetja za-
čeli graditi naslednjo etapo
magistrale vzhod-zahod od
Mariborske ceste do Vrun-
čeve ulice. Sredstva 75. mi-
lijonov dinarjev - bosta v
enakem razmerju prispeva-
la Sklad stavbnih zemljišč
iz Celja in Republiška skup-
nost za ceste.
Novozgrajeni odsek bo
dolg 350 metrov, štiripasov-
nica pa bo široka 18 metrov
(tako kot ves odsek magi-
strale od Mariborske ceste
do Čopove ulice).
Hkrati si v Celju prizade-
vajo, da bi letos zgradili tudi
podvoz Kersnikove ulice
pod železnico in bodočo ma-
gistralo. Ker bo potrebno ne-
koliko dvigniti železniške ti-
re na tem odseku in urediti
vse komunalne vode, bi dela
na Kersnikovi stala približno
200 milijonov dinarjev. Če
bodo pogovori z RepubUško
skupnostjo za ceste uspešni
- ta naj bi tudi za ta objekt
prispeval polovico sredstev
- potem bi se že letos zagoto-
vo lotih gradnje podvoza.
Ostanek magistrale - od
Vrunčeve do Čopove uUce -
naj bi potem razdelili še na
dve etapi oziroma več pol-
etap. Odvisno od tega, koli-
ko sredstev bo na razpolago.
Nova štiripasovnica s pri-
ključki na Vrunčevo in Ipa-
včevo ulico ter Mariborsko
cesto bo vsekakor precejšnja
pridobitev za Celje in bo pri-
spevala k boljši prometni
urejenosti mesta, vendar pa
bo za gradnjo - skupaj s pod-
hodoma na Vrunčevi in Ipa-
včevi ulici in podvozom na
Kersnikovi - potrebno zbrati
tudi še precej denaija.
S. ŠROT
Celjani Icar
dobri plačnilci
v Celju ni večjih težav s
plačilom stanarin in dru-
gih obveznosti. Od okoU
10 000 nosilcev stano-
vanjske pravice v občini
ni ob koncu leta 1984
plačilo stanarine 738
občanov, kar je le dober
odstotek. Nekaj slabše je
bilo s plačilom centralne-
ga ogrevanja - obveznosti
ni poravnalo odstotek in
pol ali 432 nosilcev stano-
vanjske pravice.
MBP
Jutri gremo na izlet
Poti pokrovlieUstvom poslovne skupnosti
Hmozad Merx Sto žensk ¥ Rovlnj
s pripravljanjem akcije
smo začeli sredi januarja,
jutri pa bomo že potovali na
13. izlet 100 kmečkih žensk
ia morje. Vse, ki so bile iz-
žrebane kot naše potnice,
naj ne bo strah zaradi slabe-
ga, še vedno zimskega vre-
mena. Tudi na drugem pa še
nekaterih kasneje izletih
smo se iz Celja odpeljali po
snegu, ki se je okoli Postoj-
ne spremenil v dež, na mor-
ju pa nas je skoraj vedno
Pozdravilo sonce ali pa vsaj
suho vreme.
Z dvema Izletnikovima av-
tobusoma se bomo odpeljali
dvodnevni izlet jutri, v
Petek, ob 7. uri s postajahšča
številka 16 na novi celjski av-
tobusni postaji. Zbor vseh
Potnic je ob 6.30. S seboj je
treba imeti: osebno in zdrav-
stveno izkaznico, potrdilo o
^plačilu ter rezervacijo za se-
dež v prvem ali drugem avto-
busu. V potovalni torbici
JJ^orate najti še prostor za
dežnik, ruto, morda tudi ko-
palke, kajti v hotelu Eden
^^ajo tudi bazen. Najbolj bi-
stveno pa je, da boste vse do-
bre volje. Pokrovitelja sta
poslovna skupnost Hmezad
in Merx, zraven pa bodo še
Veseli hmeljaiji, oktet Stu-
denček. Celjski Poldek, Vili
Šumer, Ileri Kuzma, čarov-
nik Peter Pavelič, novinarji
Kmečkega glasu, Jane, Sa-
vinjskega občana, Ljubljan-
skega dnevnika in televizije.
Na pot pa bomo vse kmečke
ženske pospremili s cvetjem
Vrtnarstva iz Medloga.
Vrnili se bomo v soboto
okoh 17. ure.
T. VRABL
V Vinski gori so
si sami napravili
teptalni stroi
že pred dvemi leti, ko so si
v Vinski gori uredili
smučišče in smučarsko vle-
čnico, je bilo mladim šport-
nikom jasno, da potrebujejo
tudi teptalni stroj. Ker pri-
manjkuje denarja na vseh
koncih, so se odločili, da si
ga izdelajo kar sami. Miran
Lesjak, Vinko in Jože Mihe-
lak ter Branko in Zdenko
Waisenbach so se zagrizli v
delo ter naredili teptalni
stroj, ki ga poganja dvakrat
reduciran spačkov motor.
Kabino zanj so uredili iz ka-
roserije kombija Zastava
850, v njej pa so vsa vodila za
upravljanje s strojem. Tep-
talni stroj se je dobro obne-
sel. Na sliki Miran Lesjak ob
teptalnem stroju.
TONE TAVČAR
2. STRAN - NOVI TEDNIK
21. MAREC 1985
Živa beseda Je
najbolj učinkovita
Naloge velenjskih aktivistov v pripravah
na referendum o samoprispevku
Velenjčani so se na zadnji
skupščini odločili, da sred-
stev zbranih s samoprispev-
kom ne bodo namenili za iz-
gradnjo primarnega omrež-
ja za kabelsko televizijo.
Čeprav so sklenili, da s sa-
moprispevkom ne bodo gra-
dili objektov, ki bodo po do-
graditvi obremenjevali
splošno in skupno porabo,
bo krajevna skupnost Stara
vas zgradila prostore kra-
jevne skupnosti. Uspeh re-
ferenduma pa zavisi tudi od
učinkovite propagande,
vendar je načrt o izdaji po-
sebnega biltena padel v vo-
do, ker je veliko predrag.
Poročali smo že, da name-
ravajo mestne krajevne
skupnosti nameniti del sred-
stev samoprispevka za ka-
belsko televizijo in da je
predvidena naložba še naj-
bolj vprašljiva. Največ pri-
pomb so imeli v primestnih
krajevnih skupnostih, kjer je
še vrsta nerešenih komunal-
nih in cestnih problemov,
čeprav za kabelsko televizijo
ne bi šel njihov denar. Ne
toliko zaradi njihovih pri-
pomb, kot zaradi ocene, daje
naložba izredno draga, so se
mestne krajevne skupnosti
odločile, da s samoprispev-
kom ne bodo gradile primar-
nega omrežja za kabelsko te-
levizijo. Zato na skupščini
delegati tudi niso sprejeli
predloga primestnih, krajev-
nih skupnosti, da bi za nji-
hov nadcdjnji razvoj ostale
krajevne skupnosti v obliki
solidarnostne pomoči, na-
menile več kot 10 odstotkov
sredstev zbranih s samopri-
spevkov. Problem v krajev-
nih skupnostih Šmartno Ve-
lenje in Konovo, kjer zaradi
novogradenj ne sprejemajo
niti ljubljanskega televizij-
skega signala, pa bodo
Velenjčani rešili z izgradnjo
novega televizijskega pre-
tvornika, kar bo znatno ce-
neje.
Ena osnovnih usmeritev
pri pripravi referendumskih
programov je bila, da se je
treba izogniti gradnji pro-
svetnih, kulturnih, gasilskih
in drugih domov. Kljub te-
mu so se v krajevni skup-
nosti Stara vas odločili, da
bodo s samoprispevkom
zgradili prostore krajevne
skupnosti, kjer bodo sprav-
IjaU tudi orodje, ki ga za svo-
jo dejavnost potrebuje civil-
na zaščita. Gre za objekt, ki
so ga krajani načrtovali že v
sedanjem referendumskem
obdobju in za prizidek, ki ne
bo obsegal več kot 25 kva-
dratnih metrov. Zato so
občini ocenili, da ne gre za-
klasično negospodarsko na-
ložbo, še zlasti zato, ker bi
morali krajani zgraditi pro-
stor za shranjevanje orodja
civilne zaščite zaradi"zakon-
skih predpisov o splošnem
ljudskem odporu in družbe-
ni samozaščiti.
Izdaja biltena z natančni-
mi podatki in obrazložitvami
referendumskih programov,
bi stala več kot 2 milijona,
Velenjčani pa so predvideva-
li, da bodo za propagando
porabili le milijon dinarjev.
Zato so se odločih, da bodo
izdali posebno številko
Našega časa. Pri tem pa je še
en problem in sicer v tem, da
bo posebna izdaja časopisa
izšla šele tik pred referendu-
mom, kar gotovo ne bo tako
učinkovito, kot želijo v obči-
ni. Zato je socialistična zveza
sklenila, da bodo sodelovali
v vseh razpravah v krajevnih
skupnostih in delovnih orga-
nizacijah, VE
Pomoč lačnim
v občini Laško so do se-
daj zbrali okoli 200 tisoč
dinarjev za pomoč lačnim
v Afriki.
V sodelovaryu z občin-
sko konferenco socialisti-
čne zveze in občinskim sin-
dikalnim svetom so se v ak-
cijo vključile vse kr^evne
skupnosti, večina delovnih
organizacij in šol. Zaradi
velikega zanimanja obča-
nov pomagati lačnim je bi-
la prva količina bonov raz-
prodana, zato so naročili
nove količine vrednostnih
lističev. Zbranih sredstev
je verjetno še več, ker po-
datke za tiste darovalce, ki
so nakazali sredstva na žiro
račun Rdečega križa Slove-
nije, v Laškem nimEgo. Ak-
cija je v polnem teku in pri-
čakujejo, da se bo količina
zbranih sredstev podvojila.
V. M.
Nimajo razvojnih programov
To voai šentjursko občino v še večie zaostajanje
Sergej Šešerko, novo
izvoljeni predsednik šent-
jurskega izvršnega sveta
ugotavlja, da so poslovni
rezultati za leto 1984 v obči-
ni bolj ugodni, kot so priča-
kovali. Izgubo imata samo
dve temeljni organizaciji,
ta pa ni tako velika, da je ne
bi mogli pokriti.
Bolj ga skrbi dolgoročni
razvoj občin;^, saj delovne or-
ganizacije, razen redkih iz-
jem, nimajo razvojnih pro-
gramov. »Z razvojem se uk-
varjajo predvsem, manjše de-
lovne organizacije, ki so pri-
siljene, da vsak dan mislijo
na svoj jutri. Primer za to je
T^fun, ki je z lastnim zna-
njem razvil celo vrsto novih
izdelkov. Za druge pa eko-
nomska situacija očitno še ni
tako zaostrena, da bi se rc
sno ukvarjali z novimi rai-
vojnimi programi. Zaviralno
deluje tudi strah pred ne-
uspehom. Zato še vedno pre-
vladuje pridelava surovin in
izdelovanje polizdelkov. Bo-
jim se, da vse to vodi v še
večje zaostajanje za drugimi
občinami in da ne bomo več
mogli financirati vseh dejav-
nosti, ki zadovoljujejo
osnovne potrebe ljudi. Zave-
dati se moramo, da so tudi
solidarnostna sredstva vse
manjša. Na vse to bomo mo-
rali misliti, ko bomo obliko-
vali srednjeročne in dolgoro-
čne načrte,« je dejal Sergej
Šešerko.
T. C.
Kratici stiici v delu delegatov
Predsednik skupščine Jugoslavije Dušan Alimpič v Celju
Predsednik Lskupšcine Jugo-
slavije Dušan Alimpič, pod-
predsednica Nuša Kerševan,
predsednik skupščine Slove-
nije Vinko Hafoer in podpred-
sednica Silva Jereb so v torek
obiskali Celje. V pogovorih so
namenili osrednjo pozornost
delovanju delegatskega siste-
ma od krajevne skupnosti ozi-
roma temeljne organizacije
združenega dela do zvezne
skupščine ter varstvu okolja,
obiskali pa so tudi delovno
organizacijo EMO.
Celjska občina je od leta
1970 vložila v varstvo okolja 2
milijardi dinaijev, za to pod-
ročje ima poseben odlok, sa-
moupravno interesno skup-
nost in ustrezne sanacijske
programe. Vse to so tudi razlo-
gi, zaradi katerih je Dušan
Alimpič ocenil delovanje celj-
ske občine na tem področju za
vzorno.
Na pogovoru o delovanju de-
legatskega sistema so ocenili,
da preko 12 000 delegatov v
celjski občini dobro deluje, še
zlasti v občinski skupščini,
kjer ne manjka razprav, mnery
in vprašanj delegatov. Slabši
pa je vpliv delavcev in obča-
nov na odločanje v republiški
in zvezni skupščini. Delegati v
republiškem zboru združene-
ga dela usklajujejo.svoja mne-
r\ja predvsem z vodstvi občin-
skih družbenopolitičnih orga-
nizacij in skupnosti, kot je po-
vedal Tone Tumšek pa v repu-
bliškem zboru upoštev^o pri-
bližno tretjino njihovih pred-
logov.
Delegati občinske skupščine
le redko spregovorijo o stva-
reh, o katerih odloča republiš-
ka skupščina, o temah zvezne
skupščine z izjemo resolucije
in poročila o delu delegatov pa
nikoli. Delegatka zvezne skup-
ščine Sonja Kraševec je izrazi-
la tudi nezadovoljstvo z usodo
predlogov delegatov, saj jih
praviloma ne upoštev£yo. Sicer
pa po besedah Dušana Alim-
piča v občinskih skupščinah
sprejemajo le 20 odstotkov od-
ločitev, čeprav naj bi bila prav
tu osnova vsega.
Dušan Alimpič je obisk v Ce-
lju izkoristil tudi za pogovore
in ogled tovarne EMO. Najbolj
so ga zanimala ekološka in
energetska vprašanja, na kate-
ra je dobil tudi nekaj konkret-
nih odgovorov. EMO in njego-
vi strokovni£iki so namreč ju-
goslovanskemu in delno tuje-
mu tržišču že ponudili nekjg
tehnoloških rešitev in izvirnih
naprav za koriščenje toplotne
energije iz trdih goriv oziroma
lesnih odpadkov. Pravkar
tečejo razgovori z odgovornimi
v občini Kavadarci v Makedo-
niji, da bi za kurjavo uporablja-
li ob EMO tehnologiji trsje.
Emovi koth in energetske
naprave že delujejo v 60 krajih
oziroma delovnih organizaci-
jah in povsod so z njimi zado-
voljni, saj so z njimi dosegli
dobre energetske prihranke,
hkrati pa odpravili tudi ekološ-
ke probleme.       MBP, - UM
Dohodkovno povezovanje Gorenja
v Gorenju menijo da so, odkar poteka sanacija, že tako
izboljšali kakovost izdelkov, da lahko dosežejo večje rezultate
le z boljšim delom dobaviteljev. Zato je dohodkovno povezo-
vanje v reproverigi ena najpomembnejših nalog kolektiva.
V torek so podpisali samoupravni sporazum o združevanju
dela in sredstev z delovno organizacijo Elektromotori Dakovica,
za izgradnjo druge faze elektromotorjev za kompresorje. Za
izgradnjo bodo letos v Gorenju namenili 98 milijonov dinarjev,
celotna vrednost naložbe pa znaša 897 milijonov. V sredo pa je
delavski svet sozda Gorenje potrdil pristop tega kosovskega
kolektiva v sozd. Podpisa samoupravnega sporazuma seje ude-
ležil tudi Asim Bljuta, podpredsednik skupščine avtonomne
pokrajine Kosovo, ki je sodelovanje med kolektivoma ugodno
ocenil. V. E.
O regresib vsak po svoje
v Celju velike razlike pri Izplačilih nadomestil
Namen regresov za letni od-
dih, prehrano med delom in
prevoz na delo je jasen: uve-
ljaviti njihov resnični namen,
varčno gospodariti s temi
sredstvi in upoštevati, da so
del socialne politike. To pa je
pravzaprav vse kar je jasno.
Tako lahko vsaj sklepamo po
velikih razlikah med posa-
meznimi organizacijami
združenega dela.
Pri regresih za letni oddih
n^ bi bila po sindikalnih izho-
diščih osnova osebni dohodek
na družinskega člana. Na de-
lavca naj bi namenih polovico
lanskih devetmesečnih pov-
prečnih osebnih dohodkov -
torej letos do 13.500 dinarjev.
Polovico te vsote naj bi dobili
vsi enako, drugo polovico po
sindikalnih kriterijih. Lani so
za ta nadomestila v občini pov-
prečno namenili po 7000 dinar-
jev, vendar so bile skrajnosti
velike - od 3000 do 15.000 di-
narjev. Tudi letos ne bo bistve-
no drugače. V Ingradu bodo
delili ta regres glede na osebne
dohodke delavcev v treh sku-
pinah - od 8000 do 12.000 di-
narjev. V Sozd Merx bodo prav
tako tri kategorije - od 7500 do
13.000 dinarjev. V Železarni
Štore so na delavca predvideli
7000 dinarjev, na družmskega
člana pa 2400 dinarjev. Tu se
bodo namreč držali usmeritev
- torej polovico vsem enako,
ostalo po socialnih kriterijih. V
Lekarnah pa ugotavljajo, da bi
bile tako prevelike razlike, za-
to bodo dali vsem enako 70 od-
stotkov, ostalo glede na dru-
žinski dohodek.
Za prehrano med delom naj
bi po jugoslovanskem družbe-
nem dogovoru namenjale de-
lovne organizacije 10 odstot-
kov osebnih dohodkov zapo-
slenih v repubUki v preteklem
letu, nov družbeni dogovor pa
predvideva 15 odstotkov. 2700
dinarjev naj bi torej letos bilo
izhodišče. Rcizlike pa so tudi
tu. V Ingradu so poskusili z
različno udeležbo delavcev pri
ceni za malico, pa ni šlo in se
vračajo na 50 dinarjev prispev-
ka k blokom za malice. V Žele-
zarni prispevajo delavci 10 di-
narjev, v Sozd Merx odvisno
od obroka 40 ali 60 dinarjev.
Številne delovne organizacije
pa še vedno dajejo delavcem le
določeno število blokov - koli-
kor pač lahJto brez njihovega
deleža. Da mora biti blokov to-
liko, kolikor je delovnih dni, je
na zadnji seji poudaril tudi
svet za delovne in življenjske
pogoje delavcev pri celjskem
občinskem svetu Zveze sindi-
katov.
Zaradi vehkih razlik pri na-
domestilih za prevoz na delo,
so se člani sveta opredelili, n^
bi do treh kilometrov delavci
krili stroške sami, za večje raz-
dalje pa le določen odstotni de-
lež. Ostalo bi nadomestile de-
lovne organizacije - a izklju-
čno za mesečne vozovnice, če
bodo te seveda tudi za daljše
razdalje tako ugodne, kot so po
novem za mestne^ožnje.
MILENA B. POKLIC
Franc Kalšek: *(^e priho-
dnost posameznih objektov
ni do konca jasna, zidamo
spomenike.*
Najnižji OD v gradbeništvu
Za normalno opravljeno
delo je za mesec januar v
celjski občini prejelo 1170
delavcev osebne dohodke
pod 20.000 dinarjev. Največ
teh delavcev je bilo v grad-
beništvu ter na področju sa-
mostojnega osebnega dela.
To je eden od podatkov iz
pregleda izplačanih osebnih
dohodkov, ki so ga narediU
celjski sindikati. V njem so
zajeli 38.443 delavcev. 1170
delavcev z najnižjimi osebni-
mi dohodki predstavlja tri
odstotke v analizo zajetih de-
lavcev. Skoraj 14 odstotkov
ah 5304 delavcev je v tem
času prejelo osebne dohod-
ke pod 25.000 dinarjev, nju-
več - 32 odstotkov delavcev
oziroma 12.336 delavcev, pa
je v januarju prejelo osebne
dohodke do 30.000 dinarjev.
Najnižji osebni dohodki so
bili izplačani v delovnih or-
ganizacijah Obnova, Aurea
in Kreator ter pri zasebnih
obrtnikih.
Najnižji osebni dohodek -
10.130 dinarjev je za normal-
no delo prejel pleskar pri
obrtniku. Pri najnižjih oseb-
nih dohodkih izstopa tudi
SZP Zavarivač, OE Celje.
Pri njih je to posledica siste-
ma nagrajevanja v mesecih,
ko   ne   morejo   normalno
opravljati svojega dela. Po-
dobno je tudi v gradbenih
delovnih organizacijah.
Osebni dohodki, višji od
100.000 dinarjev, so bih za ja-
nuar izplačani v delovnih or-
ganizacijah Emo, • Klima,
Razvojni center, Tkanina Ce-
lje, delovni skupnosti SOZD
Mer in Etolu.
Zaradi velikega števila de-
lavcev, ki so prejeli nižji
osebni dohodek, kot so ga
kot najnižjega opredehh slo-
venski sindikati (22.000 di-
narjev), bo potrebnih v obči-
ni še precej prizadevanj, da
to popravijo.
MILENA B. POKLIC
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
s programske konference OK ZK Žalec
Na včerajšnji programski
konferenci občinske organi-
zacije Zveze komunistov v
Žalcu so največ pozornosti na-
menili oceni družbenopoliti-
čnih in samoupravnih druž-
benoekonomskih razmer v
občini. Razprava je bila izre-
dno pestra, za pogovor pa smo
naprosili predsednika OK
ZKS Žalec Franca Kalška.
Zlasti veliko besed ste na
konferenci namenili doseže-
nim gospodarskim rezulta-
tom. Za občino Žalec so med
drugim značilni spodbudni
izvozni rezultati, po drugi
strani pa je res, da je iztroše-
nost opreme že 86 odstotna.
Koliko časa bo še mogoče do-
segati dobre rezultate?
Kalšek: »Nič kaj vzpodbu-
den ni podatek, da predstavlja
88 odstotkov vsega uvoza uvoz
repromaterialov. Če ne bi toli-
ko vlagali v tekoče in investi-
cijsko vzdrževanje, bi se s takš-
nimi izvoznimi rezultati ne
mogli pohvaliti. Navsezadnje
izvoz predstavlja že desetino
celotnega prihodka. Več bo
treba vlagati v opremo, kajti da
delati znamo, smo že doka-
zali.«
- Veliko se govori o odgo-
vornosti ...
Kalšek: »Na programski
konferenci smo jasno poveda-
h, da naj bo konec prakse, ki
dopušča, da tisti, ki slabo
spodari, ne trpi posledic. Ce
neka delovna organizacija na-
zaduje, če ustvarja izgubo, so
krivi direktor ter kolegijski or-
gan. Doslej se pa še ni zgodilo,
da bi k^ rekli o strukturi, ki je
dolžna prenašati poslovne od-
■Ive v prakso, za stroj, na
..•'jvno mesto.<^
- Kako ocenjujete aktiv-
nost mladih?
Kalšek: »O problemih ml^-
še generacije mnogo premalo
govorimo, vemo pa, da so mla-
di še kako aktivni v kr^evnih
skupnosdh, organizacijah in
društvih. Predvsem to velja za
manjše krajevne skupnosti.«
Marsikdaj je slišati, češ da
si hoče vsaka garnitura posta-
viti kakšen spomenik. Kako
gledate na to?
Kalšek: »Pred leti takšno
vprašanje ni bilo aktualno, ker
je bilo to nekcy povsem nor-
malnega. Takrat smo gradili
nad zemljo, da so se stvari vi-
dele. Danes ugotavljamo, da
smo na tiste nujne stvari, ki
pridejo v zemljo in se nikjer ne
vidijo, so pa zelo drage, pozab-
Ijah in jih prepustih poznejšim
generacijam. Dejstvo pa je, da
so morale spomenike podpira-
ti ali odobravati širše množice,
ker brez te podpore tudi posa;
mezniki ne bi mogli graditi
spomenikov. Problem nastane
takrat, ko takšne naložbe niso
v celoti pokrite. Najlažje je
zgraditi zgradbo ter računati,
da bomo za urejeno okolico io
druge stvari, ki sodijo zraven,
že nekako dobili denar. Pre-
malo razmišljarij je tudi o
stroških delovanja in tekočega
vzdrževanja potem. Predvsein
pa mora biti pri gradnji posa-
meznih objektov jasna njihova
prihodnost. To, k^ morajo za;
gotoviti s programom izvajalci
in pa uporabniki programov.
Če tega ni, potem se res grenio
gradnjo spomenikov.«
JANEZ VEDENiK

NOVI TEDNIK - STRAN 3
Kadri bežijo tla, kjer so programi boljši
fIgusposobUenI In neustrezno zaposleni delavci zaviralo celisko gospodarstvo
'je tako velike želje in načrti celjske-
,3 združenega dela se ne bodo uresniči-
li če ne bo sprememb pri usposobljeno-
sti ljudi, ki v občini delajo. Ti že za
jedanjo razvitost niso ustrezni, razmere
pa se še slabšajo. Tako bo še skromen
^ilj _ zaustaviti zaostajanje v kadrovski
opremljenosti - težko doseči, saj zaosta-
jajo celo za republiškim povprečjem.
Bistvenih premikov si v Celju tudi v
(^doče ne obetajo. Zaostajanje pri delav-
z visokošolsko izobrazbo, še zlasti pa
faz\oJno raziskovalnih, bo težko preseči,
5jy štipendijska politika ne more pokriti
veliko večjih stroškov šolanja v odmak-
njenih študijskih središčih. Zaradi politi-
jje nagrajevanja, za katero ni n^po-
n^embnejša dosežena izobrazba, se je po
letu 1975 izredno zmanjšal obseg študija
ob delu, znanje samo pa tako nima skor^
nobene cene. Občuten je tudi odliv viso-
Icostrokovnih kadrov v sosednje občine,
zlasti konjiško, žalsko in velenjsko, kjer
so organizacije s privlačnejšimi progra-
mi. Da bi ta odliv zmanjšali, je treba spoz-
nati razloge zanj, zato so na seji predsed-
stva občinske konference SZDL odločili,
da je o tem treba narediti analizo.
Narediti ni mogoče veliko. Poskusili so
s štipendijsko politiko, pa je lani že osta-
lo nekaj kadrovskih štipendij za visoko
stopnjo izobraževanja. Očitno je tudi
mladina slabo usmerjena v to izobraževa-
nje, še zlasti pa v razvojno-raziskovalno.
Kar neverjetno je, da v Celju dela v raz-
voju in raziskovanju le 349 ljudi, organi-
zacije združenega dela pa si še vedno ne
postavljajo visokih kadrovskih ciljev. To
je še mogoče spremeniti pri.načrtovanjih
za naslednje srednjeročno obdobje. Ob
neustreznem nagrajevanju znanja pa je
težko pričakovati, da bi bolje izkoristili
notranje rezerve. Izračunali so namreč,
da je ustrezno izkoriščenih le 40 odstot-
kov sposobnosti kadrov.
Nič kaj bolje ni s poslovnimi kadri.
Med njimi jih ima sicer 80 odstotkov vi-
soko ali višjo izobrazbo, tričetrtine je sta-
rih do 50 let in preko 80 odstotkov oprav-
ljajo to delo šele prvi ali drugi mandat - a
vse to se ne odraža na boljšem gospodar-
jenju. Očitno je poleg formalne izobrazbe
potrebno še precej več dodatnih znanj.
Nekaj je pri tem naredila slovenska Go-
spodarska zbornica, predsedstvo pa je
zavezalo aktiv gospodarstvenikov, da da
pobudo še za dodatno izobraževanje v
občini.
Spremembe si obetajo tudi od večje
doslednosti v samih postopkih kadrova-
nja za te delavce. Programi so sicer po-
stali samoumevni, vendar bodo morali
postati samoupravni organi do njih veli-
ko bolj kritični, kot so sedaj. Otepanje
poslovnih funkcij pa bo mogoče preseči
še z boljšim kadrovskim postopkom in
sprotnim vzg^anjem ljudi zan,je.
MILENA B. POKLIC
Ljudje se izogibajo funkcij
Tudi v občini Laško je so-
cialistična zveza sredi inten-
zivnih priprav na evidentira-
nje kandidatov za volitve, ki
bodo prihodnje leto.
Na sestankih, ki jih imajo v
zvezi s tem s predstavniki kra-
jevnih, vaških in uličnih orga-
nov, poudarjajo pomen kvali-
tetnega evidentiranja kandida-
tov, kajti le tako lahko zagoto-
vijo tudi boljše delo delegat-
skega sistema, ki sedaj marsi-
kdaj, tudi zaradi nedelavnosti
in nepoučenosti delegatov in
delegacij, ne deluje kot si želi-
jo. Se toliko pomembnejše je
to priporočilo, ker bo prihod-
rye leto veliki večini delegatov
pretekel mandat in tudi mož-
nost za ponovno kandidiranje,
med njimi tudi vodilnim funk-
cionarjem v občini.
Ali bodo v krajevnih skup-
nostih imeli odprte ali zaprte
volilne liste, je prepuščena v
presojo njim samim. V praksi
so se izkazale združene delega-
cije, izogibali pa se bodo po-
sebnih delegacij. Spričo maj-
hnosti nekaterih volilnih oko-
lišev pa bodo delegate kadro-
vali iz delavskih svetov in sve-
tov kr^evnih skupnosti, kar
pa naj ne bi bilo pravilo.
Stalna akcija evidentiranja
kandidatov sicer ni popolno-
ma zaživela, vendar so po oce-
ni Zlatka Pavčnika, predsedni-
ka OK SZDL v Laškem, pre-
cejšen korak naprej štorih pri
tem, ko so izdelovali analizo
delovanja delegatskega siste-
ma. Že takrat so ocenili delo
posameznih delegatov in tudi
tistih občanov in delavcev, ki
bi morebiti te funkcije bolje
opravili.
V občini se najbolj bojijo te-
ga, da ne bo dovolj kandidatov
oziroma ljudi, ki bi bili pri-
pravljeni prevzeti delegatska
mesta, zlasti pa opravljati od-
govornejše funkcije v občini.
Ravno zato se morajo še toliko
bolj angažirati v vsaki krajevni
skupnosti in ne le socialistična
zveza, temveč tudi vse druge
družbenopohtične orgcinizaci-
je, zlasti še zveza komunistov
in mladinska organizacija, ker
je ravno mladih med delegati
premalo.
'WE
Šest srebrnih znakov
Občinski svet Zv,eze sindikatov Šmarje pri Jelšah bo letos
podelil pet srebrnih zneikov posameznim aktivistom in enega
osnovni organizaciji sindikata v občini. Predlog za podelitev
srebrnega znaka lahko da osnovna organizacija, njen izvršilni
odbor ali pa predsedstvo občinskega sveta ZSS. Rok za pred-
loge je 31. marec 1985.
M. A.
Šola za delegate in aktiviste
čeprav se mandat delegatom izteka, so pri Občinskem sindi-
kalnem svetu Slovenske Konjice izvedli usposabljanje za
delegate in vodje delegacij za zbor združenega dela in za vse
samoupravne interesne skupnosti v Uniorju, Cometu, Lipu,
Elektro radiu, Kmetijski zadrugi in IMF.
Zadnjega seminarja se je od 25. februarja pa do 4. marca
udeležilo okoli 400 slušateljev, ki so na predavatelje naslavljali
vprašanja predvsem iz lastnih, praktičnih izkušenj.
Približno toliko slušateljev se je udeležilo tudi politične šole,
ki so jo pri Občinskem sindikalnem svetu organiziraU v sodelo-
vanju z Delavsko univerzo. Izobraževali so se sindikalni aktivisti
in 10-dnevno šolo končali konec minulega meseca in si pridobili
strokovna izhodišča za delo v svojih okoljih.
MP
Uprava po novem
1^ Moziriu reorganizacija že JulUa
Vse družbeno politične,
Samoupravne in strokovne
aktivnosti v zvezi z reorga-
nizacijo upravnih organov
skupščine občine Mozirje in
njihovo združitvijo s stro-
kovnimi službami SIS teče-
jo po začrtanem programu,
tako da bodo v mozirski
Upravi začeli delati po no-
vem s prvim julijem letoš-
njega leta. Osnutek odloka
? reorganizaciji je že sprejel
'zvršni svet skupščine obči-
ter ga posredoval v
obravnavo skupščini, ki ji
Predlaga, da naj bi javna
fazprava o osnutku trajala
"^0 konca aprila.
, Reorganizacija temelji na
'^hodiščih, posredovanih iz
■■^PubUških resornih orga-
'^ov, vendar pa jo bodo v ok-
^iru pravic prilagodili raz-
meram v občini. Poleg zdru-
^jtve upravnih organov s
^'■/'okovnimi službami dese-
samoupravnih interesnih
^•^Upnosti, naj bi tudi osem
^?lovnih skupnosti uprav-
' ['^^ '^'"ganov združili v eno,
tako racionalizirali samo-
upravo. Z reorganizacijo bi
^^dre bolje izkoristili, ter do-
segli njihovo boljšo speciali-
zacijo, s tem pa tudi boljšo
kvaliteto dela. Hitreje bi tudi
dosegli tehnično moderniza-
cijo dela, ter z istim številom
zaposlenih prevzemali še no-
ve naloge. V novi organizira-
nosti naj bi opravljali naloge
tudi za Kmetijsko zemljiško
skupnost, za nekatere samo-
upravne sklade ter skupnost
požarnega varstva, v finan-
čno računovodski službi pa
bi opravlali še naloge za tiste
družbeno politične organiza-
cije, ki so financirane iz pro-
računa občine. Organizacija
bo zasnovana tako, da bodo
lahko opravlali tudi naloge
za krajevne skupnosti ter za
občinske zveze družbenih
organizacij in društev.
V začetku organizacija po
novem ne bo cenejša, kot mar-
sikdo pričakuje, čemur je
vzrok predvsem sedanja mate-
rialno tehnična opremljenost.
Za vzdrževanje in opremljanje
so namreč v zadnjih štirih letih
namenih komaj 3,4 odstotka
od celotnih odhodkov uprav-
nih organov, zato bodo v pri-
hodnjih letih potrebna na tem
področju večja vlaganja.
R. PANTELIC
So dosegljivi cilji Velenjčanov?
Načrtujejo višjo Industrijsko proizvodnjo
Velenjčani načrtujejo tri
odstotno rast industrijske
proizvodnje, kar pa bodo le
stežka uresničili. Za dosego
tega cilja, bodo morali po-
večati proizvodnjo v Gore-
nju, v premogovništvu bo-
do morali doseči enako pro-
izvodnjo kot lani, proizvod-
nja električne energije pa
lahko pade največ za dva
odstotka. Ob tem bodo mo-
rali intenzivno povečati
rast proizvodnje tudi v
ostalem velenjskem gospo-
darstvu. Konvertibilni
izvoz pa bodo morali po-
večati za najmanj 16 odstot-
kov, kar pomeni, da bodo
morali vso povečano proiz-
vodnjo prodati4ia konverti-
bilnem tržišču.
Da ne bo lahko doseči za-
stavljenega cilja, pričajo tudi
lanski rezultati velenjskega
gospodarstva. Industrijska
proizvodnja je opazno pora-
sla le v Gorenju in sicer za 9
odstotkov. V elektrogospo-
darstvu pa so zabeležili 10
odstotni padec proizvodnje,
ker so hidroelektrarne proiz-
vedle, zaradi ugodnih vre-
menskih razmer, več elektri-
čne energije kot se je priča-
kovalo. Podobno stanje je
tudi v premogovništvu. Ve-
lenjski rudarji so februarja v
primerjavi z enakim pdob-
jem lani izkopali kar 20 od-
stotkov manj lignita. Poda-
tek je še toliko bolj zaskrb-
ljujoč, ker rudarji v zimskih
mesecih običajno nakopljejo
največ premoga. Velenjski
rudarji bodo skušali zamuje-
no nadoknaditi s prostimi
sobotami, delah bodo šest-
najst sobot več kot so načrto-
vali. Ob tem je treba zapisati,
da rudarji niso izkopali manj
premoga zato ker so manj in
slabše delali, temveč zato,
ker niso dobih pravočasno
opreme za mehanizirane od-
kope.
NekoUko ugodnejši so izvoz-
ni rezultati, saj so Velenjčani
lani povečali izvoz kar za 21
odstotkov, od tega na konver-
tibilno področje za 18 odstot-
kov. Z doseženim so lahko Ve-
lenjčani vsekakor zadovoljni,
vendar to še ne porneni, da si
zastavljajo realne in dosegljive
cilje, kajti lani so v resoluciji
načrtovali 42 odstotno poveča-
nje izvoza. Resolucijska izvoz-
na predvidevanja pa je ure-
sničila le delovna organizacija
Elektrokovinarska oprema.
N^večji izvoznik v velenjski
občini je še vedno Gorenje, ki
je lani povečalo izvoz na tuja
tržišča za 19 odstotkov. Uvoz
pa so v velenjskih kolektivih
lani zmanjšali za 3,7 odstotka,
kar bi bilo mnogo bolj ugodno,
če ob tem ne bi povečali uvoza
iz konvertibilnega področja za
6,6 odstotka. V. E.
Socialna politika
odtujena delavcem
Kako se uresničuje stabilizacijski program v socialni
politiki in kako zagotavljamo socialno varnost najbolj
ogroženim kategorijam prebivalstva, se v zadnjem
času sprašujejo v sindikalnih organizacijah.
Več^jo se socialne razlike, imamo neučinkovit
davčni sistem, ki spodbuja neobdavčeno in neregistri-
rano delo in viša se število družin ter posameznikov, ki
prosijo za različne oblike socialnovarstvenih pomoči.
Medtem se življenjski stroški nenehno vzpenjajo, pri
čemer so najbolj narastli za prehrano in bivanje - torej
tisti del, ki predstavlja najbolj osnovne eksistenčne
pogoje.
Vse to je prizadelo zlasti delavce z nizkimi dohodki, z
več otroki, mlade družine, upokojence in vse tiste, ki si
z lastnim delom ne morejo sami zagotavljati življenj-
skega minimuma.
Seveda širjenje socialnovarstvenih pomoči ni reši-
tev. Treba pa je enkrat jasno povedati, kdaj gre za
življenje na tuj račun, da so razprave o socialni politiki
kot o nekakšni samostojni kategoriji nedopustne in da
moramo govoriti o njej le skupaj z gospodarskimi pro-
blemi. Planiranje socialnega razvoja mora postati del
celovitih planskih usmeritev, torej del ekonomskih
odločitev vsakega ozda ter motiv za dobro gospodarje-
nje, za večjo produktivnost dela in ustvarjanje večjega
dohodka kot realne podlage boljšega osebnega in
družbenega standarda.
Socialna politika, kakršna je sedenj, je namreč preveč
odtujena delavcem in tudi ni del celovitega družbenoe-
konomskega razvoja.
Pri pomoči socialno prizadetim prebivalcem bo veli-
kega pomena enotna evidena prejemnikov socialnih
pomoči. Sindikati morajo imeti posebej natančen pre-
gled socialnega položaja vsakega svojega delavca.
Čimprej naj bi dosegli točko, ko bodo delovni rezultati
poštah osnovno merilo za zadovoljevanje osebnih in
skupnih potreb.
To pa bi omogočilo tudi tako imenovano socialno
politiko, za katero se borimo.
ZDENKA STOPAR
POGLED V SVET S kovinotehno
Razdivjana vojna ob Zalivu
Po dolgih mesecih vojne, ki je
skoraj brez izjeme potekala v zna-
menju bombardirartja naftnih tan-
kerjev, ki so prihajali v glavno
iransko naftno luko na otoku Kar-
gu ali odhajali iz nje, je prišlo
4. marca do novega, veliko srdite-
jšega bojevanja.
Četrtega marca so namreč iraška
letala napadla jedrsko elektrarno v
izgradnji v Bušerju in jeklarno v
Ahvazu.Iranska stran je v povrači-
lo s topovi in raketami obstreljeva-
la Basro, drugo največje iraško me-
sto. Irak je nato napadel celo vrsto
iranskih mest, vštevši Teheran, ki
je bil napaden samo v prvih dneh
vojne pred skoraj 54 meseci.
Tako je bil torej razdrt lani juni-
ja sklenjeni sporazum med obema
vojskujočima se stranema, da v
vojni ne bosta napadali civilnih ci-
ljev, neoboroženega prebivalstva.
Sporazum je bil dosežen s posredo-
vanjem generalnega sekretarja
OZN de Cuellarja in nekateri opti-
mistični opazovalci te vojne brez
konca in kraja so v njem celo videli
prvo znamenje pomiritve, nekak-
šen uvod v premirje. To se ni zgo-
dilo.
»Vojna   mest«,   kot   imenujejo
medsebojno obstreljevanje mest-
nih naselij, divja dalje. Kaže, da je
žrtev že na tisoče, da o gmotni ško-
di ne govorimo.
Kako se je ta vojna zaostrila, ka-
že tudi dejstvo, da sta dejansko pr-
vič od začetka vojne hudim napa-
dom izpostavljeni glavni mesti
obeh držav, Teheran in Bagdad.
Spričo tega je mednarodni letalski
promet s Teheranom dejansko
ustavljen, z Bagdadom pa močno
omejen.
PIže Jože SirceU
Enajstega marca je prišlo do no-,
ve prvine v vojni, do iranske ofen-
zive v močvirjih severovzhodno od
Basre. Podrobnosti o njej še niso
znane. Irak sporoča, da je napadal-
ce povsem uničil, Iran govori, da so
uničili mostove na reki Tigris in
dosegli oba bregova reke. Eni trdi-
jo, da je šlo za manjšo ofenzivo -
12.000 mož na iranski strani - dru-
gi, da je bila to velika z najmanj
tremi divizijami vojakov. Čeprav
izid teh spopadov še ni povsem ja-
sen, vseeno drži, da so iranske eno-
te še naprej na iraškem ozemlju.
kamor so prodrle pred letom dni.
Prodor ni globok, mogoče kakih 20
kilometrov. Obenem drži, da iran-
ska vojska ni mogla doseči strateš-
ko ključne ceste sever-jug, ki
vzdolž meje z Iranom povezuje Ba-
gdad z Basro. Tudi Basra slej ko
prej ni ogrožena.
Silovita zaostritev iransko-iraš-
ke vojne je prineslo tudi okreplje-
no razvrščanje v arabskem taboru.
Po eni strani sta na obisk k iraške-
mu predsedniku Sadamu Huseinu
prihitela v Bagdad egiptovski
predsednik Mubarak in jordanski
kralj Husein, ki sodita med najtr-
dnejše iraške zaveznike v tej vojni.
Po drugi strani se je iranski zuna-
nji minister Velajati odpravil v Da-
mask, kjer zasedajo voditelji Siri-
je, Libije, Alžirije in Južnega Jeme-
na, ki so v vojni med Irakom in
Iranom nekoliko bolj, nekateri pa
celo izrazito naklonjeni Iranu.
Za zdaj ni znamenj, da bi ta
srečanja državnikov bila posveče-
na pogovorom in prigovarjanju,
naj državi nehata vojno. Bilo bi le-
po, če bi bili glede tega v zmoti in
bi res šlo za pomiritvene poteze, ne
pa za enostransko podporo tej ali
oni državi v spopadu.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
21. MAREC 198S
Do kakovostnelšega lekla
Kakovost, znanje In Inovacije so temeljna voillla nadaljnjega
razvoja železarne Štore
Štorski železarji za svoje
dolgoročne proizvodne, or-
ganizacijske in samouprav-
ne usmeritve pravijo, da so
naslonjene na rezultate mi-
nulega srednjeročnega ob-
dobja in pomenijo kontinui-
teto. Osnovne strateške
usmeritve so v dinamičnem
investiranju, povečanju
proizvodnih zmogljivosti za
izdelavo jekla in valjanih,
brušenih, vlečenih in lušče-
nih izdelkov, odlitkov, sklo-
pov in traktorjev z dopol-
nilnim programom.
Po mnenju podpredsedni-
ka kolegijskega poslovodne-
ga odbora železarne Štore
Srečka Senčiča so izhodišča
za povečanje v najboljšem iz-
koriščanju sedanjih zmoglji-
vosti v obstoječih proizvod-
nih prostorih, vendar ob so-
dobnejši tehnologiji, ki bi za-
gotavljala predvsem gospo-
darnejšo proizvodnjo, da bi z
njo lahko zadostili potrebam
kovinsko-predelovalne in-
dustrije in še posebej kovaš-
kega programa.
Trenutno so v teku naložbe
za povečanje jeklarske proiz-
vodnje in sicer prva faza, ki
naj bi bila končana do konca
1987. leta. Bistvo ni zgolj v
večanju količin, ampak kako-
vostnih jeklenih izdelkov, s
katerimi je moč konkurirati
na tujih tržiščih oziroma s tu-
jimi proizvajalci.
Svoje strateške dolgoročne
usmeritve so štorski železarji
opredelili z nekaj konkretnimi
cilji. Fizična rast proizvodnje
naj bi rastla v naslednjem sred-
njeročnem obdobju z 8,2 od-
stotno stopnjo, po 1990. letu pa
naj bi se umirila na stopnji 2,2.
Po besedah Nika Zakonjška,
podpredsednika KPO železar-
ne poleg fizičnih, koUčinskih
ciljev v dolgoročnih usmeri-
tvah izstopno zlasti kako-
vostni, razvojni in inovacijski
cilji. Zelo pomembna je nadalj-
nja finalizacija traktorskega
programa, ki naj bi s svojo ka-
kovostjo našel kupce doma, še
posebej pa v tujini. Odločilne-
ga pomena pri traktorski pro-
izvodnji je strukturna dopolni-
tev osnovnega in spremljajoče-
ga proizvodnega programa
traktorjev, naslonjena na do-
mačo proizvodnjo jekla, spe-
cialne litine in domačega
znanja.
Tuai sicer cilji dolgoročne
usmeritve slonijo na znanju.
bistveno večjem zaposlovanju
strokovnih kadrov, inventiv-
nosti, še tesnejšem povezova-
nju z univerzo in Metalurškim
inštitutom, s katerim so že do-
slej štorski železarji v sklopu
SOZD slovenske železarne
zgledno sodelovali, pa najsi je
šlo za tekoče, ali razvojno-ino-
vacijske probleme proiz-
vodrye.
V železarni Štore so že pred
leti začeli s samoniklim raz-
vojem v energetiki in tako po-
stavili osnove za določen inže-
niring, ki ima danes že odraz
na tržišču. Strokovnjaki žele-
zarne danes že obvladujejo ce-
lovita znanja v različnih tehno-
logijah, tako v pečni, pri stroje-
gradnji in drugod.
MITJA UMNIK
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
Sobota za novo
šivalnico
Pretekla sobota je bila za
kolektiv Tovarne nogavic na
Polzeli kot vsak drug delov-
ni dan, saj so delali v vseh
treh izmenah. Pa vendar je
bila drugačna. Na pobudo
sindikata TOZD Ženske no-
gavice so se delavci namreč
odločih, da bo delo te udar-
niške sobote namenjeno za
izgradnjo nove šivalnice.
Vodja tozd Ženske nogavi-
ce inž. Ivan Vasle: »Zaradi
povečanega števila zaposle-
nih in vedno večjega obsega
proizvodnje čutimo čedalje
hujšo prostorsko stisko. Ker
vemo, da je treba za vsako
investicijo zagotoviti velika
sredstva, smo se odločili, da
bo ta zadnja sobota, ki smo
jo delali, za izgradnjo šivalni-
ce. Delalo je okrog 1100 za-
poslenih od 1200 kolikor nas
je vseh. Vsi smo delali v pro-
izvodnji, pakirali smo noga-
vice. S tem smo prispevali za
šivalnico 3 milijone di-
narjev.«
T.TAVČAR
Gotovinska izplačila OD so
premajhna, četudi se večina
OD izplačuje preko banke
Sektor poslovanja s prebivalstvom
Ljubljanske banke, Splošne banke Celje
je pripravil analizo izplačevanja osebnih
dohodkov 83 delovnih organizacij z
49.765 zaposlenimi delavci in pri tem
ugotovil, da največji delež po številu de-
lavcev in delovnih organizacij predstav-
ljajo tisti, ki OD stoodstotno izplačujejo
preko banke. Takšnih OD je 41 od-
stotkov.
Kljub temu pa je še veliko delovnih
organizacij, ki svojim delavcem izplača-
jo del OD tudi v gotovini z različnimi
mejnimi zneski - od 2000 do 9000 di-
narjev. Ti mejni zneski pa so postali
večinoma že premajhni, zlastitisti pod
5000 dinarji. Se vedno je 23 delovnih
organizacij, ki izplačuje 11.261 zaposle-
nim po 2000 dinarjev gotovine, 15 de-
lovnih organizacij, ki 8752 zaposlenim
izplačujejo po 3000 dinarjev gotovine,
ena delovna organizacija, ki izplačuje
2257 zaposlenim po 4000 dinarjev goto-
vine, le 6 pa je delovnih oranizacij, ki
svojim delavcem izplačujejo gotovinske
deleže OD med 5000 do 9000 dinarjev.
v LB, Splošni banki Celje si prizade-
vajo pridobiti čim več delovnih organi-
zacij, ki bi gotovinska izplačila povečale
vsaj na 5000 dinarjev ali celo na 10.000
dinarjev. Največ izplačil OD je v dekadi
med 11. in 20. mesecu, zato bo banka
priporočila pofeg povišanja mejnih zne-
skov za izplačilo v gotovini vsaj na 5000
dinarjev, tudi to, da delovne organizaci-
je, ki stoodstotno izplačujejo OD preko
banke, del teh dohodkov izplačajo v go-
tovini. Na ta način v banki računajo, da
se bo »pritisk« v omenjeni dekadi na
bančna okenca bistveno zmanjšal, kajti
večji gotovinski znesek bo vsaj nekaj
časa zalegel in delavci po osebni doho-
dek ob večjem gotovinskem izplačilu ne
bodo hodili v banko že takoj ob izplačil-
nem dnevu ali dan kasneje.
To pa pomeni, da bi se lahko izboljša-
le tudi bančne storitve in predvsem
zmanjšala gneča v bankah v »špici« iz-
plačilnih dni OD. To bi se še najbolj
poznalo v bančnih enotah v Vodnikovi
ulici in v Celjski mestni hranilnici, ki
vključujeta največ, skoraj 60 odstotkov
od skupnega števila vseh zaposlenih, ki
prejemajo OD preko banke. Sem pa ka-
že šteti še veliko zaposlenih, ki preje-
majo OD na svoje tekoče račune in jih
je po podatkih LB, SB Celje preko 9000.
Ljubljanska banka. Splošna banka
Celje torej predlaga, da zlasti V svojih
delovnih okoljih, v delovnih organizaci-
jah kot delegati na različnih ravneh, ra-
zmislite o bančnem predlogu in prispe-
vate tudi na ta način k izboljšanju ban-
čnih storitev in manjšim stroškom.
Razvesellivl izvozni rezultati
Iz žalske občine v Izvoz predvsem Industrijski Izdelki'
Lani je gospodarstvo žal-
ske občine izvozilo za do-
brih pet milijard dinarjev
blaga, tako da je bil izvoz v
primerjavi z letom poprej
za šestnajst odstotkov višji.
Na konvertibilno področje
so izvozili za dobre štiri mi-
lijarde dinarjev blaga ali za
tretjino več kot v letu 1983,
izvoz na klirinško področje
pa se zmanjšuje in je znašal
nekaj manj kot milijardo
dinarjev. V izvozu je torej
gospodarstvo žalske občine
doseglo boljše rezultate kot
veljajo za celjsko regijo in
Slovenijo.
Dobre tri četrtine vsega
izvoza odpade na industrijo,
kije izvozila za štiri milijarde
dinarjev izdelkov, od tega za
tri milijarde na konvertibil-
no področje. OstaU udele-
ženci v mednarodni menjavi
so izvažali izključno na kon-
vertibilno  področje.
Vrednost uvoza je znašala
dve milijardi 760.000 dinar-
jev, kar pomeni, da je bilo
uvoza za devet odstotkov
več kot leto poprej. Uvoz s
konvertibilnega področja, se
je povečal za osemnajst od-
stotkov, znašal pa je dve mi-
lijardi 300.000 dinarjev. De-
lež uvoza gospodarstva žal-
ske občine v celotnem uvozil
celjske regije znaša štirinajst
odstotkov. Še vedno pa s
strukturo uvoza niso najbolj
zadovoljni, saj predstavlja
kar 88 odstotkov vsega uvo-
za uvoz repromateriala, 1^
dvanajst odstotkov pa uvoz
opreme. To je zaskrbljujoč
podatek, če vemo, da znaša
stopnja odpisanosti oprem^
v občini kar 86 odstotkov'
Stopnja pokritja uvoza ^
izvozom se izboljšuje iz ob;
dobja v obdobje in je precej
višja kot v celjski regiji '
znaša namreč 185 odstotkov,
v regiji pa 134 odstotkoV;
Vzpodbuden podatek je tud'
ta, da gospodarstvo žalsk^
občine izvaža predvsem i^'
delke višje stopnje obdelav^'
kar pove tudi podatek, da
dobre tri četrtine vsega izvo-
za odpade na industrijo. ^
JANEZ VEDENI^
Izgube v žalski občini
z izgubo sta lani v žalski občini poslovali dve organiza-
ciji združenega dela: Aero tozd Kemija v Šempetru ter
Ingradov tozd Gradbena operativa v Žalcu. Vrednost
izgub je znašala 72,5 milijona dinarjev, obe organizaciji
združenega dela pa sta izgubo pokrih iz sredstev rezerv
delovnih organizacij.
Za izgubo v Aerovem tozdu Kemija je več vzrokov.
Slaba je bila kakovost surovin, kije pri odjemalcih povzro-
čila reklamacije, to pa je pomenilo izpad dohodka. Močno
so narastle tudi cene surovin.
Upadanje del v gradbeništvu ni nov pojav. Zaradi tega
so bih tudi v Ingradovem tozdu Gradbena operativa prisi-
ljeni prevzemati dela pod težjimi pogoji, kar ob politiki
avansov zahteva fiksne cene. Tako seveda prih^a do raz-
koraka med danimi avansi in podražitvami gradbenega
materiala. JANEZ VEDENIK
Cometova ticainica v Ločaii
v konkurenčnem boju z opeko je zmagal železobeton in
tako je po zakonu šibkejšega začelo pred leti usihati tudi
opekarstvo v Ločah. V Cometovem tozdu v Ločah in v
delovni organizaciji so edini izhod našli v prestrukturi-
ranju proizvodnje.
Postavili so tkalnico, v njej pa stroje za tkanje,impregna-
cijo in izsekovanje. Stekleno tkanino, impregnirano s
fenolno smolo, uporabljata izključno domača tozda Coflex
in Iba-Ada za armiranje brusov. Tako so se v Cometu rešili
dragega uvoza te surovine. Za cilj so si postavili: narediti
dovolj armature za bruse za lastno uporabo in ustvariti
viške, ki bi jih ponudili konvertibilnemu trgu. V Ločah so
sicer predvideli še več tehnologij. Najprej bodo zgradiU
novo, večjo taklnico, v kateri bo proizvodnja stekla že
prihodnje leto. Medtem ko je zmogljivost zdajšnje, zača-
sne, 15 milijonov kvadratnih metrov tkanine, je bodo v
novem obratu izdelali dvakrat toliko. S takšnim progra-
mom bodo v prvi fazi lahko zaposlili 20 delavcev, kasneje
pa še več. Na prostor, ki kmetijsko ni zanimiv, naj bi
namreč preselili tudi zdajšnji obrat za predelavo higien-
skih peskov za male živali. Da bodo naložbo v tkalnico
lahko uresničili, gre zasluga tudi konjiškemu Konusu, ki
je dal lani Cometu 40 milijonov dinarjev z namenom, da bi
lahko odprU nova delovna mesta, predvsem za ženske.
g1. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
premagovanje nasprotij z dogovori
zaradi ekonomske nule le pripravllenost za sodelovanle med občinami celiskega območja vse
¥ečja
Kolikor ljudi, toliko želja, kolikor občin, toliko različnih intere-
sov. Želje posameznika so cesto v nasprotju z željami drugih in
enako je z interesi občin. Poiskati tisto pravo pot, da ostane koza
cela in volk sit je težko, pogosto na videz nemogoče. O tem,
liolikšna je pripravljenost na celjskem območju, da tako pot
sploh najdemo in kolikor smo pri tem uspešni, smo se pogovarjali
s predsednikom Medobčinskega sveta Socialistične zveze v Celju
jožetom Vebrom, saj je Socialistična zveza med vsemi družbeno-
političnimi organizacijami najbolj poklicana, da usklajuje
različne interese.
O medobčinskih družbenopo-
litičnih organizacijah se cesto
postavlja vprašanje, ali so
sploh potrebne. Pravice od-
ločanja nimajo in tudi prave
odgovornosti ne. Kakšna je to-
rej njihova vloga?
J. Veber: Njihova vloga je
odvisna od tega, kako je oprede-
ljena regija. V Jugoslaviji je to
različno - v Srbiji so na primer
regije širše družbenopolitične
skupnosti z vsemi strokovnimi
službami in razdeljenimi pri-
stojnostmi. V Sloveniji smo
uspešno odpravili nekdanje
okraje in pri nas regija v nobe-
nem primeru ne more biti druž-
benopolitična skupnost. Vendar
so potrebe po usklajevanju med
posameznimi občinami na eni
strani in potreba republiških
institucij in organov pri ure-
sničevanju republiško dogovor-
jenih akcij zahtevale oblikova-
nje medobčinskih skupnosti.
Celjska je v Sloveniji med n^-
večjimi, občine, ki jo sestavljajo,
pa se povezujejo tudi v druge,
sosednje regije. Razumljivo je
torej, da v regiji ne moremo
sprejemati odločitev. Tako je tu-
di prav. Lahko pa uskl^ujemo
•stališča.
Ali ta usklajena stališča koga
obvezujejo?
J. Veber: Ko so sprejeta v vseh
občinah, so tudi zavezujoča.
Vendar na to cesto pozabljajo. V
regiji se dogovorimo, izoblikuje-
mo skupno stališče. Ko pa bi
morali v občinah sprejeti odloči-
tve, pozabijo na dogovor, pre-
vladajo ozki občinski interesi in
zopet zahtevcgo uskl^evanje.
Očitno ne ločimo odgovornosti
pri nast^anju in pri izvajanju
dogovorov. Mislim, da je to n^-
bolj šibka točka v našem si-
stemu.
Če so slabosti pri uresničeva-
nju dogovorov, so verjetno že
pri njihovem oblikovanju?
J. Veber: Pripravljenost za so-
delovanje med občinami je se-
daj veliko večja, kot je bila. O
vsakem problemu smo se pri-
pravljeni pogovarjati. Pobud je
pravzaprav vedno več - iz posa-
meznih občin in iz organizacij,
institucij. Vprašanja pravoso-
dnih organov, zdravstva, usmer-
jenega šolstva, informiranja, vo-
dnega in cestnega gospodar-
stva, energetike, preskrbe, šir-
ših združb. Ob zapiranju občin
je tega vedno več. Precej je tudi
pobud republiške konference
SZDL in v zvezi s tem različnih
posvetov, kjer oblikujemo
frontna stališča, zaokrožimo
mišljenje regijskega prostora in
izmenjamo izkušnje o delu.
Dejali ste, da se občine vse
bolj zapirajo. Kakšne posledice
to prinaša?
J. Veber: Občine se ne zapira-
jo le zaradi svojih ozkih pogle-
dov - razlogi so tudi objektivni.
Sistem solidarnosti še vedno ni
izdelan, odgovornost občin je
občinska. Zgovoren primer je
cestno gospodarstvo. Občine se
zanimajo le za ceste na svojem
območju. Tam so večino cest
uredili, regija kot celota pa je v
Sloveniji naravnost izolirana.
Cestna povezava z Ljubljano ni
samo stvar Žalca, prav tako za
to občino ni prednostna poveza-
va s koroško regijo - za Velenje
pa je to osnovni problem.
Ali lahko s političnimi dogo-
vori presežete zapiranje v
občine?
J. Veber: Samo z njimi težko.
Do povezanosti, skupnega reše-
vanja težav, prih^a predvsem
zaradi objektivne ekonomske
nujnosti. Občine si avtarkije
enostavrio ne morejo več pri-
voščiti. Če vzamemo za primer
bolnišnico v Topolšici. Politični
interes velenjske občine je, da
ostane ta bolnišnica njihova,
občinska. Ekonomski interes pa
jasno kaže, da je problem Topo-
išice mogoče rešiti le v okviru
celotnega zdravstva v prostoru.
Po logiki bo moral ta interes
prevladati. Ali pa na primer po-
slovna skupnost Hm.ezad-Merx.
Veliko govorjenja je bilo o nuj-
nosti tesnejšega sodelovanja
med tema organizacijama, a do-
kler niso sami spoznali, da bodo
le tako lahko storili korak na-
prej, do povezave ni prišlo.
Uspešno je tudi reševanje šport-
no rekreacijskega centra Golte,
čeprav to že dolgo traja. Omeniti
velja tudi uresničevanje dogo-
vora o gradnji industrijskih
obratov v manj razvitih okoljih.
tesno sodelovanje pri preskrbi
in pospeševanju proizvodnje
hrane in uveljavljanje družbene-
ga dogovora o domicilnem
načelu. Ta sicer vseh želja že ni
uresničil, a drugi niti tega nima-
jo. Zgled sodelovanja je tudi
modernizacija bolnišnice. Vse-
mu so botrovale potrebe.
Potreb je še cela vrsta. Kate-
re so v tem času najbolj
pereče?
J. Veber: Težko je oceniti, ka-
teri problem je globji, bolj po-
treben regijskega reševanja. Tu
so na primer še odprta komu-
nalna vprašanja pa vodooskrba
in energetska oskrba Celja. Zanj
je dolžno skrbeti kar 16 družbe-
nopolitičnih skupnosti, a ker je
v Celju, je nosilec pobude celj-
ska občina. Istočasno nast^a že
problem sanacije Pokr^inskega
muzeja.
Mar ni edina prednostna na-
ložba v negospodarstvu regije
modernizacija bolnišnice?
J. Veber: Je, vendar je tudi vse
drugo potrebno. Če ne bo med-
sebojno usklajeno, predvsem pa
s sredstvi, bo zato še veliko sla-
be volje.
Je Socialistična zveza spo-
sobna doseči nujno usklaje-
nost?
J. Veber: Kot frontna organi-
zacija je to sposobna. Dogovori-
mo se, kaj bo kdo opravil - kaj
zveza komunistov^kaj sindikati,
kaj svet občin. Ce to poteka
skupno, lahko veliko uskladi-
mo, če pa potekajo akcije posa-
mično, potem ni mogoče.
Že v krajevnih organizacijah
SZDL so težko kos vsem zahte-
vam, v občinah še težje. Kdo pa
sploh lahko obvlada vso zaple-
teno problematiko celega ob-
močja?
J. Veber: Področij je res toli-
ko, da se ti v glavi zavrti. Na dan
se srečaš tudi s po petnajstimi
različnimi problemi, na pamet
pa jih ni mogoče reševati. Če
hočeš biti uspešen, se moraš po-
globiti v vsakega posebej. Ko
stvari dalj časa spremljaš, jih tu-
di poznaš širše, regijsko. Potem
pa gre v bistvu za sistem demo-
kracije. Vprašanja osvetli/no z
vseh zornih kotov in se dogovo-
rimo za rešitev. To naredimo
običajno kar hitro, le z uresniči-
tvijo dogovorov gre počasi.
Kakšna izkušnja je delo
predsednika medobčinskega
sveta SZDL za vas?
J. Veber: Velika. Ko bom od-
hajal, bom bogatejši za veliko
spoznanj o težavah naše družbe
in širšega prostora, predvsem
pa za način pristopa k težavam,
za izkušnje pri delu z ljudmi in
ne nazadnje za razumevanje od-
govornosti. Dogovarjanje je le
do neke meje - naprej je odgo-
vornost. Kadar to pozabimo, nas
na to kmalu opozorijo primeri,
kot je Gorenje ali Cinkarna.
Kakšen osebni cilj ste si posta-
vili ob prevzemu odgovorne
dolžnosti?
J. Veber: Da bi v regiji prese-
gli konflikte in se dogovarjali na
osnovi objektivnih argumentov.
Ne odhajam sicer zadovoljen, a
že spoznanje, daje dogovarjanje
edina pot reševanja težav, je ve-
liko vi-edno. Pri meni in pri
drugih.    MILENA B. POKLIC
Gasilci na
olimpiado
Konjiški prostovoljni ga-
silci se vneto pripravljajo na
gasilsko olimpiado, ki bo čez
približno štiri rnesece v so-
sednji Avstriji. Konjičani, ki
so si pravico do udeležbe na
olimpiadi priborili lani, ko
so zmagali na državnem pr-
venstvu med prostovoljnimi
gasilskimi društvi, imajo za-
enkrat le kondicijske pripra-
ve, vadijo pa štirikrat na te-
den. Prepričani so, da se bo-
do tudi na olimpiadi dobro
odrezali.
Na olimpiado pa bodo od-
potovali tudi poklicni gasilci
celjskega Zavoda za požarno
varnost, ki so na državnem
prvenstvu zasedli drugo me-
sto med poklicnimi gasilci,
le da bodo morali Celjani sa-
mi pokriti stroške za ude-
ležbo.
S. Š.
Poziv medvojnim izgnancem v SR Srbijo
Manifestacija bratstva
in enostnosti
Manifestacija pod nazivom »Vlak bratstva in enotnosti« se orga-
nizira kontinuirano že od leta 1961. Ta manifestacija je odraz
stalnih prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slove-
nije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov in
njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi
dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri
skrbnih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave
vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenja.
Značilno za manifestacijo je, da je vlak tradicionalni simbol
ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter
pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in
enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal
največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in
njihovimi gostitelji, posta! je porok, da velike revolucionarne
izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucio-
narna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove.
Medobčinska koordinacija odbora za organizacijo Vlaka brat-
stva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi
sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu organiziramo
Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije popeljal bivše
izgnance in njihove najožje družinske člane k njihovim gostite-
ljem v SR Srbijo.
Vlak bo odpeljal iz Maribora oziroma Jesenic 11. oktobra, vračal
pa se bo iz Kraljeva oziroma Titovih Užic 15. oktobra.
Zato pozivajo občinske konference SZDL vseh sodelujočih
občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medob-
činski svet SZDL Ljubljana vse slovenske medvojne izgnance in
njihove najožje člane, da se čim prej povežejo s svojimi bivšimi
gostitelji v SR Srbiji ter se nato na osnovi njihovega povabila,
najkasneje pa do 15. maja 1985, zglasijo na sedežih svojih občin-
skih konferenc SZDL, Mestne konference SZDL Maribor in Med-
občinskega sveta SZDL Ljubljana, zaradi prijave svoje udeležbe v
letošnjem letu Vlaka bratstva in enotnosti.
Vse udeležence Vlaka bratstva in enotnosti obveščamo tudi, da
bodo morali ob prijavi udeležbe plačati svoj delež za kritje stroš-
kov prevoza. V znesku so zajeti stroški vozovnice na osnovi cene
vozovnice po tarifi JŽ in komplet značk.
Vse ostale informacije v zvezi s potovanjem z Vlakom bratstva
in enotnosti dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih
konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medob-
činskem svetu SZDL Ljubljana.
Medobčinski koordinacijski odbor
Vlaka bratstva in enotnosti Slovenije
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO
Komisija za podelitev Priznanja občine Laško - 2.
julij
RAZPISUJE
na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi
»Priznanja občine Laško - 2. julij« (Uradni vestnik
občine Laško. št. 1-1/75
za leto 1985
DESET PRIZNANJ
Priznanja podeljuje Skupščina občine Laško za izre-
dne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodar-
skega in družbenega razvoja občine, dosežene v
daljšem časovnem obdobju.
Priznanja lahko prejmejo posamezniki in skupine
občanov, ki stalno prebivajo na območju občine
Laško, temeljne organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, sa-
moupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti,
družbene organizacije in društva, ki imajo svoj sedež
na območju občine.
Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in orga-
nizacije, ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na
območju občine Laško, imajo pa zasluge za razvija-
nje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi naro-
di in narodnostmi, kakor tudi pri razvijanju med-
občinskega sodelovanja na gospodarskem in druž-
benem področju.
Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine
Laško.
Predlog za podelitev priznanja občine Laško - 2.
julij, lahko podajo temeljne organizacije združenega
dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organi-
zacije, družbene organizacije in društva, krajevne
skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in po-
samezniki.
Predlog mora biti primerno obrazložen.
Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja
1985.
Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravna-
vala.
Predloge je treba poslati na naslov: Skupščina obči-
ne Laško - Komisija za podelitev priznanj občine
Laško - 2. julij.
i^esmotrna ukinitev
Topolšico povezati s celjskim Internim
oddelkom
Republiška zdravstvena
skupnost še vedno vztraja,
da se interni oddelek v To-
polšici ukine. V velenjski
zdravstveni skupnosti in
Zdravstvenem centru pa
menijo, da ukinitev interne-
ga oddelka ni stabilizacij-
ska. Predlagajo, da se odde-
lek strokovno in organiza-
cijsko poveže z internim od-
delkom v Celju ter se z njim
dogovori o delitvi dela v in-
ternističnem zdravstvenem
varstvu.
Velenjčani menijo, da je
interni oddelek v Topolšici
nujno potreben za uporabni-
ke Titovega Velenja in Mo-
zirja, ker so zmogljivosti so-
sednjih bolnišnic neustrezne
in premajhne. Ustrezno in-
ternistično zdravstveno var-
stvo tako ne bi bilo mogoče
brez dodatnega vlaganja v
zmogljivosti sosednjih bol-
nišnic, kar pa bi bilo, ob že
obstoječih zmogljivostih v
Topolšici, nestabilizacijsko.
Da je interni oddelek v To-
polšici vzorno voden in oskr-
bovan, pričajo ugotovitve
strokovne nadzorne komisi-
je, ki jo je Komite za zdrav-
stveno in socialno varstvo
Slovenije poslal v Topolšico
kar dvakrat, ker ni bil zado-
voljen s prvotnim poroči-
lom. Komisija je namreč
ugotovila, da sta zdravstveni
standard in oprema v neka-
terih pogledih celo nadpov-
prečna. Poročilo komisije tu-
di v drugo ni bilo drugačno,
vendar Repubhška zdrav-
stvena skupnost kljub temu
vztraja pri ukinitvi oddelka.
Velenjčani s strokovnimi in
ekonomskimi argumenti ni-
so prodrli niti na ponovnem
sestanku, ki je bil pred krat-
kim in so se ga udeležili tudi
predstavniki Republiške
zdravstvene skupnosti in ko-
miteja za zdravstveno in so-
cialno varstvo.
Velenjski izvršni svet se je
odločil za interni oddelek v
Topolšici in sklenil, da se
mora oddelek v bodoče po-
stopoma preusmerjati v kar-
diovaskularno dejavnost z
diagnostiko, terapijo ter
zgodnjo postinfarktno reha-
bilitacijo, revmatološko de-
javnost in v ostalo internisti-
čno patologijo, kar je v skla-
du z območnim in širšim slo-
venskim dogovorom. Občin-
ski svet zveze sindikatov pa
je podprl predlog, da se od-
delek strokovno in organiza-
cijsko poveže z internim od-
delkom v Celju.
V. E.
OGLAS V
NOVEMTEDNIKU
JE POT
K USPEHU
6. STRAN - NOVI TEDNIK
21. MAREC 1985
Novi telefoni v Smartnem
200 tisočakov za priključek v Šmartnem ob Dreti
Kot kaže bo akcija nape-
ljave novih telefonskih pri-
ključkov, ki so jo pred tre-
mi leti pričeli v Šmartnem
ob Dreti, zaključena že v pr-
vi polovici letošnjega leta.
Po nekaterih zapletih so se
izvajalci le potrudili, ven-
dar pa bodo svoje delo tudi
krepko zaračunali. V pov-
prečju naj bi namreč pri-
ključek veljal več kot 200
tisoč dinarjev.
V krajevni skupnosti
Šmartno, ki je bila v občini
Mozirje doslej s telefoni naj-
slabše povezana, bodo mora-
li zbrati kar 8 milijonov di-
narjev, da bodo lahko tudi v
najbolj oddaljene zaselke,
kot je na primer Rovt na Me-
nini planini, napeljali tele-
fonski kabel. Ob tem so v
Šmartnem krajani sami, s
svojimi sredstvi in prosto-
voljnim delom, zgradili tudi
prostor za novo telefonsko
centralo, ki naj bi jo vgradili
v kratkem. Z deli so pričeli
že pred tremi leti, a akcijo
zaradi zapletov s financami
in ker ni bilo telefonskega
kabla, zaključujejo šele le-
tos. Kljub temu, da so samo
do Rovta krajani sami posta-
vili 300 drogov, ter dali tudi
les zanje, pa bo priključek
veljal več kot 200 tisoč dinar-
jev. Zaključne kalkulacije še
ni, zato se v Šmartnem boji-
jo, da ne bo cena še višja. A
na takšne cene bodo morali
pristati, če bodo hoteh, da
bodo tudi pozimi nedostopni
kraji povezani s krajevnim in
občinskim središčem. Prvi
naročniki bodo lahko svoje
drage telefone uporabljali že
po prvem aprilu.
..._______ ,.&.FAmMUC
Sindikalni turizem
oživlja
Delovne organizacije v
konjiški občini so pred le-
ti dobro poskrbele za last-
ne počitniške zmogljivosti
na morju ali na Rogli.
To se jim zdaj, ko sindi-
kalni turizem spet oživlja,
močno obrestuje. V nekate-
rih delovnih organizacijah
so že objavili razpise za le-
tovanja delavcev. Povsod
pa n^ bi bili dokončno
oblikovani do aprila. Tako
bo ostalo dovolj časa za
koordinacijo med kolekti-
vi. V občini je namreč že v
navadi, da tiste delovne or-
ganizacije, ki imajo na vo-
ljo še proste počitniške
zmogljivosti, le-te ponudijo
onim, ki jih im^o manj.
MP
Krajani zaskrbljeni
zaradi slabega zraka
v celjski občini je vedno
več krajevnih skupnosi,
kjer iščejo odgovore na
vprašanja o onesnaženosti
zraka, o oskrbi z vodo in
njeno nadaljnjo bodo-
čnostjo.
Prebivalci krajevne skup-
nosi Dolgo polje so v za-
dnjem času imeli dva zbora,
na obeh pa so zahtevali od-
govore na gornja vprašanja.
Na zadnjem so odgovarjali
strokovnjaki s posameznih
področij, ki niso povedali
nič novega, z obrazložitvijo
pa so le delno zadovoljili
krajane Dolgega polja.
Največ pripomb je bilo na
onesnaževanje zraka v no-
čnih urah, pri čemer so krivi-
li Cinkarno, tovarno Emo,
bolnišnico, kurilne naprave
v vojašnici, terjali pa so tudi
odgovore na vprašanja o
dušikovih spojinah in težkih
kovinah v vodi.
Zanimiv je bil odgovor, da
obrata titanovega dioksida
nima noben soinvestitor na
svojem ozemlju. Že na prejš-
njem zboru krajevne skup-
nosi Dolgo polje je predsed-
nik občinske skupščine Ce-
lje Edi Stepišnik dejal, da bo
občinska skupščina vztrajala
pri sklepih iz leta 1978, ki
podrobno opredeljujejo na-
loge Cinkarne pri ekološki in
ekonomski sanaciji.
Raziskave o težkih kovi-
nah v vodi so delaU že pred
kakimi desetimi leti, rezulta-
ti pa so pokazali, da niso do-
segle koncentracij, ki bi bile
škodljive za podtalnico.
O oskrbi z vodo niso kraja-
ni Dolgega polja slišah nič
novega. Vse skupaj že mo-
čno spominja na zgodbo o
jari kači in steklem polžu.
Vodstva se vsako toliko let
menjajo, zgodba pa ostane.
Medtem naraščajo stroški za
raziskave, zlasti če se zače-
njajo vedno znova. Medtem
pa inflacija požre denar za
študije in raziskave, ki se ra-
zraščajo kot gobe.
Če bi hoteh imeti v celjski
občini dovolj vode in z njo
oskrbovati gospodinjstva ter
industrijske objekte, bi mo-
rala biti voda vsaj trikrat
dražja, kot je zdaj.
Rešitev ni v graditvi novih
cevovodov, temveč vzdrže-
valnikov. Teorij in načrtov
za zadostnost celjske vode je
še več, a so nekatere prave
utopije, ki bodo morda ure-
sničene tja do leta 2000. Ob
vse tem pa Celjani še danes
ne vedo, kakšno vodo pijejo,
oporečno ali neoporečno. Na
srečo imamo dokaj nedolžen
pravilnik o sestavi vode, do-
končne podatke pa bodo Ce-
ljani dobili do meseca junija.
Nakazanih rešitev je veli-
ko, a kaj ko sta ekonomika in
ekologija skregana kar na-
prej.
ZDENKA STOPAR
Pomoč ob
pravem času
Enotna evidenca o social-
ni varnosti občanov v ko-
njiški občini bo veliko pri-
pomogla k pravočasnemu
ukrepanju tam, kjer bo to
potrebno. Akcijo, ki je repu-
bliškega značaja in ki naj bi
stekla maja, organizirajo
strokovne službe samo-
upravnih interesnih skup-
nosti v sodelovanju z občin-
skim sindikalnim svetom.
Za začetek bodo pripraviU
skupen posvet s strokovnimi
delavci v delovnih organiza-
cijah, kajti enotni formularji
so dokaj zapleteni in podrob-
ni predvsem zato, da ne bi
prišlo do nepravilnosti ali
krivične ocene. Z njimi bodo
morali biti natančno sezna-
njeni tudi v krajevnih skup-
nostih, kjer najbolj poznajo
razmere, v katerih živijo nji-
hovi krajani.
Podatke bo potrebno us-
kladiti z delovnimi organiza-
cijama. Natančno evidenco
bo nato vodil center za so-
cialno varnost, od koder bo-
do prihajale tudi pobude za
nudenje pomoči.
MP
EiicrojBve
liiače v San
Francisco
v Elkroju v Nazarjah,
ki so znani najbolj po
proizvodnji moških hlač,
so v zadnjem petletnem
obdobju povečali flzični
obseg izvoza na konver-
tibilno področje za se-
demkrat.
Samo lani so na tuja tr-
žišča poslali že več kot
pol milijona hlač, od tega
kar 490 tisoč na konverti-
bilno in ostalo na klirinš-
ko področje ter s tem
ustvarili 400 milijonov di-
narjev pretežno konverti-
bilnega izvoza.
Letos jim je uspel po-
seg na novo zanimivo in
vabljivo področje v ZDA,
konkretno za firmo Ra-
fael v San Franciscu. Ta-
ko bo Elkroj skupaj z
Bačo iz Podbrda in Jugo-
tekstilom v klasični obh-
ki izvoza moških hlač iz
volnenega blaga letos
izvozil na ameriško tr-
žišče okoh 50 tisoč hlač.
Kupec zagotavlja, da jih
bo prihodnje leto kupil že
80 tisoč in če bo zadovo-
ljen s kvaliteto, lahko v
Elkroju računajo na naj-
manj deset-letno sodelo-
vanje. S prodorom na
ameriški trg se bo Elkro-
jev izvoz povečal za deset
odstotkov.
T.VRABL
Bo društvo za zaščito živali
le dobilo primerne prostore?
Društvo za zaščito živali
iz Celja, katerega člani edi-
ni na širšem celjskem ob-
močju preprečujejo nehu-
mano ravnanje z živalmi,
pri tem pa so pred poginom
rešili tudi precej goveda in
prašičev, je po petih mese-
cih prošenj in čakanja kon-
čno dobilo svoje prostore,
vendar takšnih kot so, ne
morejo prevzeti in jih tudi
urediti.
kljub prizadevanju in pod-
pori koordinacijskega odbo-
ra za sodelovanje z društvi in
družbenimi organizacijami
pri OK SZDL Celje in pred-
sednika SO Celje Edija Ste-
pišnika, jim je Samoupravna
stanovanjska skupnost do-
delila prostor v Aškerčevi
ulici 8, ki pa nikakor ni pri-
meren za opravljanje njihove
dejavnosti. Posebno še, ker
društvo z letno dotacijo štiri-
desetih tisočakov nima de-
narja, da bi skrajno zanemar-
jen objekt, v katerem ni ne
električne napeljave, ne vo-
de, tudi uredilo. Ob tem je
prostor, ki si ne zasluži dru-
gega naziva kot zidana dr-
varnica, za stranke težko do-
stopen in kar je še pomemb-
neje, predviden za rušenje:
»Res je nerazumljivo, da po
tolikšnih prošnjah in podpo-
ri SZDL in predsednika sku-
pščine občine dobimo takš-
ne prostore, ki so primerni
kvečjemu za kakšno začasno
skladišče, nerazumljivo pa je
tudi, da člani komisije pri
stanovanjski teh prostorov
prej sploh niso videli. Bili
smo prepričani, da bomo do-
bili prostore v Zidanškovi
ulici, ki pa so jih dodelili čev-
ljarju. Tudi s tem se še stri-
rijamo, saj vemo da je čev-
ljarstvo danes potrebna in
deficitarna obrt, ne moremo
pa biti zadovoljni z nemo-
gočimi prostori, ki so nam
jih dodelili za določen čas.
Vem vsaj za dva prostora, ki
bi ustrezala in sta že nekaj
časa prazna. Prvi je kletni
prostor v Razlagovi ulici 13,
ki je prazen eno leto, drugi v
Gregorčičevi 6 A, tudi pra-
zen že približno 8 mesecev,
če bi iskali še kje, pa bi mo-
goče še našh kakšno luknjo,
kjer je vsaj žarnica, voda in
kamor bi lahko postavili mi-
zo, stol in omaro ter pozimi
električno pečico, kjer bi
lahko spodobno sprejeli
stranke in se sestajali tudi
sami,« je povedal Alojz Bor-
nšek, predsednik društva.
Društvo je zaradi prostor-
skih problemov, že nekaj
časa se stiskajo, skupaj s ta-
borniki, v enem letu zapusti-
la skoraj polovica članov, ki
v takšnih razmerah niso pri-
pravljeni delati, ostali pa, ki
za opravljanje svoje prosto-
voljne humane dejavnosti
dajejo tudi svoja sredstva, še
vztrajajo. Kako dolgo še, ne
vedo, vendar škoda bi bilo,
da bi v Celju izgubih dru-
štvo, ki si za svoje delo zaslu-
ži vse priznanje in ki bi jim
ga lahko izrekli vsaj z dodel-
tvijo primernih prostorov.
R. PANTELIČ
Praznik na Resevni
Letos je krajevna skup-
nost Šentjur-center svoj
praznik počastila na Resev-
ni. Številni borci iz šentjur-
ske in sosednjih občin ter
mladina so se v nedeljo
zbrali pri spomeniku Cvet-
ke Jerin in Dušana Laha.
V programu sta nastopila
Moški pevski zbor skladate-
ljev Ipavcev in skupina iz Ja-
1 koba, nato pa so podelili pri-
znanja krajevne skupnosti.
Prejeli so jih: Krajevna orga-
nizacija Zveze borcev NOV
Šentjur, Ženski pevski zbor
skladateljev Ipavcev, Mirko
Škorc, Zdenko Horvat in Ja-
nez Cmok. Vsi so s svojim
delom prispevali k razvoju
krajevne skupnosti, ki se
lahko pohvali, da je v prete-
klih letih sodelovala pri iz-
gradnji vrtca, šolske kuhi-
nje, kanalizacije, pri poso-
dabljanju cest in jšvne raz-
svetljave, napeljavi telefon-
skega omrežja... Krajani pa
so pri tem s samoprispev-
kom sodelovaU s 30 milijoni
dinarjev. Glavna naloga v
naslednjem odobju je uredi-
tev vodooskrbe, pri čemer
pa bodo morah zopet pri-
skočiti na pomoč krajani z
lastnimi prispevki.
Ob letošnjem prazniku so
bile prireditve že ves teden
pred osrednjo proslavo.
Vsak dan je bilo kakšno
športno tekmovanje ah raz-
stava. Šahovsko društvo je
organiziralo turnir, na odpr-
tem prvenstvu so se pomeriU
kegljači, pripravili so
medobčinsko tekmovanje v
streljanju z zračno puško,
ekipe iz osnovnih organiza-
cij Zveze mladine so se po-
merile v različnih športnih
disciplinah. X. c
Teden staršev na OŠ Fran Roš
s predavanji Družina in zdravje ter Vzgojni problemi otrok
se je v torek pričel teden za starše na celodnevni osnovni šoli
Fran Roš v Celju.
Teden za starše organizira šola že tretje leto zapored. Program
vsebine predavanj pa je nastal na pobudo sveta staršev. Namen
predavanj je, da starši s pomočjo strokovnjakov razčistijo neka-
tere dileme, ki jih imajo pri vzgoji svojih otrok.
Osrednji program tedna bo danes popoldne. Ob 16. uri bodo
istočasno tri predavanja in sicer Duševne motnje otrok. Preven-
tiva nezgod in Družbeni interesi v konceptu usmerjenega izo-
braževanja.
Ob 17. uri pa bo okrogla miza, ki jo bo vodila dipl. sociologinja
Antonija Marinček in bo to pravzaprav razgovor s starši o vzgoj-
nih in zdravstvenih problemih otrok.
VVE
Drugi računalnišifi dnevi Junija
Drugi računalniški dnevi v Celju bodo od 4. do 8. junija,
organizirala pa jih bo, tako kot tudi prve, Zveza organizacij za
tehnično kulturo iz Celja. Na drjevih računalništva bodo sode-
lovali domači proizvajalci računcilnikov in delovne organizacije,
ki zastop^o tuje proizv^alce in tudi tiste delovne organizacije,
ki so računalnike že vključile v delovni proces. Ob računalniš-
kih dnevih bo organiziran tudi začetni in nadaljevalni tečaj
računalništva in številna predavanja in okrogle mize namenjene
predvsem učencem in vsem ostahm, ki se zanim^o za to pod-
ročje tehnološkega razvoja. VVE
Uspeli tečaji
nege bolnikov
Celjska občinska orga-
nizacija Rdečega križa je
resno prevzela republiško
pobudo o organizaciji po-
staj Rdečega križa in teča-
jev nege bolnikov.
Dobro obiskani tečaji o
negi in oskrbi bolnikov ter
poškodovancev*, v miru in
izrednih razmerah so bili
doslej v treh krajevnih
skupnostih: Novi vasi, Voj-
niku in Šmartnem v Rožni
dolini. Zanimanje zanje je
veUko, saj takšnih teč^ev v
Celju že vrsto let ni bilo.
Tečaje bodo pripravili tudi
v drugih kr^evnih skup-
nostih, naprej v Ljubečni
in Aljaževem hribu.
MBP
Jože Bauer - 90 let
Nanizanka devetdese-
tih let, ki jo je v tem tednu
dočakal Jože Bauer,
predvojni revolucionar,
sedaj pa že dvanajst let
oskrbovanec v Domu
upokojencev v Celju, ni
samo polna spominov, le-
pih in krutih doživetij -
ampak je nekaj več.
To je obletnica, ki jo
sam ne pričakuješ, jo pa s
toliko večjim spoštova-
njem obeležijo drugi, so-
tovariši, tisti, s katerimi
dehš tegobe in radosti
vsakdanjega življenja.
Ob njegovi obletnici so
se ga spomnih oskrbo-
vanci Doma, pa tudi dru-
gi, o katerih bo naš staro-
sta Jože spregovoril sam.
Njegov spomin ne sega
samo v preteklost. Vsak
dan mu je doživetje, ki ga
zna zvečer do potankosti
obuditi.
Zdravje, le noge ga sla-
bo nesejo, ker ima zme-
hčane podplate - ostanek
mučenja, ki ga je kot
predvojni partijec presta-
jal v Glavnjači. Pre-
meščali so ga iz zapora v
zapor, pa ni nikjer ničesar
priznal, zato so ga pogoj-
no izpustili, vendar poh-
cijskega spremstva se ni
otresel.
»Štiriintrideset hišnih
preiskav sem imel pred
vojno, pa nikoh niso našh
nobenega partijskega ma-
teriala. Samo moja žena
je vedela zanj, a ona je bi-
la še trdnejša od mene.
Vse to se je dogcgalo v Sr-
biji, ker v Slovenijo me
niso spustih in ob napadu
Nemcev sem šel v Srbiji
takoj v partizane. Ker
sem bil v prvi svetovni
vojni ranjen v roko, puš-
ke nisem mogel držati, za-
to sem potem ves čas de-
lal kot aktivist.
Po vojni sem bil službe-
no premeščen v Rogaško
Slatino in tu sem delal
dvEOset let, do 1969 leta,
ko sem bil upokojen.
Pa so se me Rogačani
spomnih. Voščit mi je pri-
šel nekdanji in sedanji di-
rektor in prinesla sta mi
darilo, tako dragoceno,
da si ga komaj upam vzeti
v roke.«
Resnično, prečudovito
vazo-unikat so izdelah
zanj in dodah, da je to sa-
mo drobec kristala, ki ga
je Jože Bauer vgradil v
njihovo delo.
Očka Jože je svojo viso-
ko obletnico praznoval
tudi v krogu svoje druži-
nice. Treh hčera, treh
vnukov in petih pravnu-
kov. Radi ga obiskujejo,
ker je poln življenjskih
domislic in modrosti.
In še načrt za dolgo živ-
ljenje? »Stodeset let«, je
ustrehl kot iz topa, »po-
tem pa ncy umre kdor
hoče!«
In na kaj je najbolj po-
nosen? »Na to, da sem
najstarejši partijec v Ce-
lju in v Sloveniji.«
ZDENKA STOPAR
21
MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
se bo ponudba zmanjšala?
zasebni gostinci pravijo, da so dlskrlmlnlranl
Zasebni gostinci tarnajo
paradi vedno večjega izpa-
da dohodka, ki je pogojen s
spremenjenim načinom
obračunavanja temeljnega
prometnega davka, ki pred-
videva nižje davčne stopnje
v višini 30 odstotkov samo
^a družbene gostinske obra-
te. Gostinci pravijo, da je to
prava diskriminacija.
Da jim gre pritrditi, pove
tale primer. Pri prodaji 5000
litrov piva letno, bo moral
zasebni gostinec plačati
235.500 dinarjev temeljnega
prometnega davka, gostin-
ska organizacija združenega
dela pa le 70.650 dinarjev. To
seveda povzroča vrsto pro-
blemov, vsekakor pa je kot
na dlani, da bodo morale biti
v zasebnih gostiščih prodaj-
ne cene precej višje kot v
družbenih. Izračunali so, da
morajo biti prodajne cene
pri pivu višje za 16,4%, vinja-
ku za 20,4% ter pri likerju
kar za 42,2%. Prodajanje ne-
katerih pijač pomeni čisto iz-
gubo, saj prodajna cena po-
kriva le nabavno z obračuna-
nim prometnim davkom. Ce-
lo višja prodajna cena ne bo-
truje odpravi izgube, ker to
pomeni obenem višjo osno-
vo za obračun temeljnega
prometnega davka.
Kakor koli že - novo
obračunavanje temeljnega
prometnega davka bo zaseb-
ne gostince prisililo v po-
večanje cen hrane in vina in
postali bodo nekonkurenčni.
Ce bodo hoteli biti bolj kon-
kurenčni, bodo morali nujno
zniževati svoj pribitek in s
tem dohodek, kar spet po-
meni, da se bodo raje preu-
smerili na pijače slabše vr-
ste, ki imajo nižjo nabavno
ceno. Vse to pa prav gotovo
ni v prid celotni turistični
ponudbi v Sloveniji in Jugo-
slaviji.
Zveza obrtnih združenj je
takoj po sprejetju zveznega
zakona ukrepala in poslala
pristojnim zveznim organom
pobudo za spremembo zvez-
nega zakona, vse kar je bilo
mogoče so storili tudi ustrez-
ni republiški upravni organi,
zaenkrat pa vse ostaja še pri
starem.
JANEZ VEDENIK
V Žalf^u študentski večer
Klub študentov iz Žalca, ki letos praznuje petindvajset-
letnico obstoja, pripravlja v soboto, 23. marca, tradicio-
nalni študentski večer.
Študentski večer bo v Žalcu letos že štiriindvajsetič zapo-
red. Tudi letos bodo študentom odstopili svojo dvorano
delavci Hmezada, študenti pripravljajo poseben program,
nastopila pa bosta tudi ansambel Vokali in plesna skupina iz
Titovega Velenja.
Prejšnji konec tedna pa so se v krajevni skupnosti Trnava
zbrali tudi klubaši žalske občine. Najprej so skupaj z Lucia-
nom Viharjem iz Maribora in Jožetom Artnakom iz repu-
bliškega centra za organizirano preživljanje prostega časa
pripravili okroglo mizo, sledil pa je klubski večer s progra-
mom. V programu so nastopili domači mladinci, dva kant-
avtorja in pet plesnih skupin iz žalske_občine. Sodelovalo je
šest osnovnih organizacij mladine iz Žalca.
IVANA FIDLER
Proslava bo v
Sedražu
Letos bodo praznik obči-
ne Laško praznovali v kra-
jevni skupnosti Sedraž.
Do praznika, ki bo 2. juli-
ja, bodo skušali v tej kra-
jevni skupnosti končati
tri naloge iz programa
krajevne skupnosti in iz
sredstev, ki se v te namene
zbirajo iz občinskega sa-
moprispevka.
Obnovili bodo streho za-
družnega doma in pobelili
fasado doma v Sedražu.
Namesto, da bi zgradili nov
strelski dom, kot so prvot-
no načrtovah, bodo zgradili
le prizidek k obstoječi stav-
bi, ki je namenjena skla-
dišču v Sedražu. To bo pro-
stor v velikosti kakšnih sto
kvadratnih metrov in bo
namenjen tudi ostalim
društvenim dejavnostim v
kraju in sedežu krajevne
skupnosti. Kot zadnje, bo-
do asfaltirali še cesto Se-
draž-Trnovo.
Sredstva, ki so na voljo
ne bodo v celoti zadoščala,
zato bo v uresničitev teh
nalog vloženo tudi veliko
prostovoljnega dela in tudi
prispevkov krajanov.
VVE
Kie prileti za
delo
Konjiška občina je edi-
na na Celjskem in ena
redkih v republiki, kjer
je število brezposelnih
narastlo.
Pri skupnosti za zapo-
slovanje je bilo konec mi-
nulega meseca prijavlje-
nih 153 iskalcev zaposli-
tve. Med njimi je največ
mladih, izobraženih ka-
drov, ki iščejo prvo zapo-
shtev. Zlasti veliko je
žensk. Zaposlovanje
žensk je v konjiški občini
poseben problem, ki se
vleče že nekaj let, čeprav
podatki kažejo, da dopol-
nilno, pogodbeno in nad-
urno delo upada. Svoje je
pridalo tudi usmerjeno
izobraževanje, ki je prine-
slo obvezno opravljanje
pripravniškega staža po
končani šoli.
Na seznamu iz februar-
ja je 13 pripravnikov, ki
jim ni bilo omogočeno
opravljanje pripravniške-
ga staža. V glavnem so to
prodajalci, kmetijski,
gradbeni in tekstilni te-
hniki in učitelji. In vsi ti
pripravniki so ženske.
Prav zanje je zaskrblju-
joča tudi štipendijska po-
litika, saj je bilo 109 de-
kletom na voljo le 43 šti-
pendij.
Ob dani situaciji se po-
stavlja vprašanje, kako
bodo organizacije združe-
nega dela prišle do boljše
kvalifikacijske strukture
zaposlenih, kot to predvi-
devajo v svojih dolgoro-
čnih programih razvoja.
MP
Razumevanje za probleme šole
Osnovna šola Franja Ma-
lagaja v Šentjurju že vrsto
let uspešno sodeluje s kra-
jevno skupnostjo Šentjur-
center, kar je del uresniče-
vanja podružbljanja osnov-
ne šole. Ta ima s 34 rednimi
oddelki in podružničnima
šolama na Blagovni in Ka-
lobju 999 učencev.
Krajani so v preteklih letih
vedno rtašli razumevanje za
razreševanje vzgojnoizobra-
ževalne problematike in ma-
terialnih okvirov vzgoje in
izobraževanja. V preteklih
samoprispevnih obdobjih so
namenili precej sredstev za
posodobitev prostorov in de-
lovnih pogojev na šoU. Sku-
paj s krajani okolice, Blagov-
ne in Kalobja so prispevali k
posodobitvi kuhinje na šoli v
Šentjurju, nabavi opreme za-
njo in nekaj večjih učnih
sredstev in ureditvi okolice
šole ter igrišč na Kalobju in
Blagovni. Letos načrtujejo
ureditev škarpe pri šoli v
Šentjurju, semaforiziranega
križišča in okolice šole. Ve-
lik dolg pa je še sanacija stre-
he na prizidku šole, ki naj bi
bila končana med počitni-
cami.
Pričakujejo, da bodo svoje
mesto našli tudi v srednje-
ročnem razvojnem- načrtu,
saj je sedanja šola s skoraj
1000 učenci prevelika in bi
zato bilo potrebno zgraditi še
eno. To bi pomenilo s peda-
goškega, organizacijskega in
varnostnega vidika boljše
delovne pogoje. K tem načr-
tom pa bo lahko veliko pri-
speval načrtovani samopri-
spevek v naslednjem sred-
njeročnem obdobju.
Osnovna šola Franja Mal-
gaja, ki vsako leto sodeluje
ob prazniku krajevne skup-
nosti Šentjur-center, seje tu-
di letos predstavila. V petek
so učenci razstavili svoja li-
kovna dela, tehnične izdel-
ke, učila iz elektronike, ki so
jih sami izdelali, poleg tega
pa še računalniške programe
in tehnologijo. Pri opremlja-
nju s temi pripomočki pa so
na žalost sami, saj občinska
izobraževalna skupnost ni-
ma pravega posluha za uva-
janje računalništva, izobra-
ževanje kadrov in fakultativ-
nega pouka s tega področja.
FRANC KRAMPL
Tako so se usposabljala za šivanje dekleta z Brodic.
Oživeli aktivi kmečkih žena
v kmetijski zadrugi Laš-
so se odločili, da letos
oživijo aktiv kmečkih žena.
Pobudo in organizacijo pa
vzela v svoje roke po-
speševalka Mojca Ratej. Že
'^b prvih razgovorih z žen-
skami po aktivih so le te po-
kazale izredno zanimanje za
^^^^osabljanje v obliki
tečajev.
Tako so izvedh štiri kuhar-
?^ke in en šiviljski tečaj. Ku-
*^arski tečaji so biU na Bre-
zah, na Vrhu, v Lažišah nad
Rimskimi Toplicami in na
Svibnem, šiviljski pa na Bro-
dicah pri Jurkloštru. V ku-
hanju si je izpopolnilo zna-
nje 63 žena in deklet ter pet
fantov, v šivanju pa devet-
najst deklet.
»Letošnjo zimo se je teča-
jev udeležilo veliko število
mladih, kar je gotovo vzpod-
budno,« meni Mojca Ratej.
»Tako se bodo mlade gospo-
dinje raje zatekale v kuhinjo
in pripravljale tudi take jedi,
ki ne jemljejo preveč časa.
Naša želja pa je tudi, da bi se
dekleta raje odločala za kme-
tijstvo. Šivanje je danes po-
stalo takorekoč nuja, ker so
oblačila za marsikoga pre-
draga. Zato bomo s tečaji na-
daljevali tudi prihodnjo zi-
mo, poskušale pa bomo najti
še druge oblike dela aktivov
kmečkih žena, ki bodo zani-
mive in zanje privlačne.«
V.Marot
IMP Industrijska montažna podjetja
n. sol. o.
61000 Ljubljana, Titova 37
»Klima« Celje
Delovna organizacija,
n. sol. o.
Celje, Delavska 5
Delavski svet TOZD Industrijska roizvodnja
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
vodje razvojnega sektorja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje po-
goje:
- imeti morajo visokošolsko izobrazbo strojne
smeri in 5 let delovnih izkušenj,
- imeti morajo pozitiven odnos do socialisti-
čne družbene ureditve,
- biti morajo aktivno vključeni v družbeno živ-
ljenje in
- predložiti morajo predlog koncepta o načinu
realizacije razvojnega pograma ter opredeliti
lastno vlogo pri njegovi realizaciji.
Kandidat, ki bo izbran, bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev lah-
ko pošljejo kandidati v roku 8 dni od dneva
objave javnega razpisa na naslov:
IMP »KLIMA« Celje, Delavska 5, Celje - »za
razpisno komisijo«.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate
obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju
prijav.
RO »SIPAD-KOMERC«
OOUR VELEPRODAJA
NAMJEŠTAJA
»NAMJEŠTAJ« SARAJEVO
SARAJEVO
Džemala Bijediča 185/8
objavlja oglas
za zbiranje ponudb prevoza blaga -
pohištva
Objavljamo oglas za zbiranje ponudb za prevoz po-
hištva iz skladišča v Celju, Kosova v grosistična
skladišča in v maloprodajne objekte trgovskih orga-
nizacij na področju mesta Celja in oddaljenosti do
100 km.
- Pogoji:
1. Na oglas se lahko prijavijo vse pravne in fizične
osebe registrirane za tovrstno dejavnost.
2. Vozilo mora biti prilagojeno za prevoz pohištva in
sicer:
- nosilnosti preko 3 t
- s cerado
3. Vozilo mora biti tehnično brezhibno.
4. Pogodba se sklene za vsako tekoče leto posebej.
- Ponudba mora vsebovati:
1. Ime in naslov ponudnika.
2. Opis kamiona.
3. Ceno prevozov.
- Kriteriji za izbiro so sledeči:
1. Najnižja cena.
2. Garancija kvalitete izvršenih uslug.
Ponudnik naj pisno prijavo pošlje v osmih dneh po
objavi oglasa na naslov:
RO »ŠIPAD-KOMERC,« OOUR Veieprodaja namješ-
taja »Namještaj« Sarajevo, 71000 Sarajevo, Džemala
Bijediča 185/8.
Z izbranim ponudnikom se v roku osem dni sklene
pogodba.
Potrebne informacije na telefon (071) 445-431 ali
_(063) 24-052.___
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
RAZPISUJE
v tej izobraževalni sezoni še zadnje izobraževalne
oblike:
- začetni tečaj angleškega jezika
- začetni strojepisni tečaj
- kuharski tečaj
- tečaj strojnega pletenja
- osnovno šolo za odrasle ob delu
Vse izobraževalne oblike bodo začele še ta mesec
zato pohitite s prijavami. Vse informacije dobite na
DU Žalec vsak dan od 7. do 16. ure ali po telefonu
710-616.
8. STRAN - NOVI TEDNIK .
21. MAREC 198S
Za narodov blagor v SLG^
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo jutri uprizorilo novo premiero v tej sezoni, Cankar-
jevo komedijo Za narodov blagor. Delo je režiral Vinko Moderndorfer, ki se s to režijo prvič
predstavlja celjski javnosti. Dramaturg je bil Janez Žmavc, sceno je zasnoval Jože Marolt,
kostume Alenka Bartl, lektor je bil prof. Jože Faganel. Nastopil bo domala ves gledališki
ansambel.
Na fotografiji od leve proti desni so igralci: Ljerka Belakova, Mija Mencejeva, Bruno
Baranovič, Janez Bermež in Iztok Valič.
»Zame je 13 srečna številka«
Bojanu Umeku se trema na odru raztopi kot meglica
Bojan Umek, novi član
SLG Celje, se bo jutri dru-
gič v tej sezoni predstavil
prcmierski publiki. Po Pra-
vopisni komisiji stopa zdaj
na oder kot Kadivec v delu
Ivana Cankarja Za narodov
blagor. Z istim ustvarjal-
nim nemirom bo zamišljeno
topal za zavesami za odrom,
preganjal tremo, ki nava-
dno spremlja vsakega igral-
ca pred nastopom in ne sa-
mo začetnika, in ko se bo
zastor odprl in ko bo stopil
na oder, bodo minute kon-
centracije za odrom pozab-
ljene. V soju reflektorjev se
bo trema razkropila kot me-
gla. Ostala bo le še igra in
želja: igrati, čimveč dati!
- Bojan, v resnici sploh
nisi začetnik, saj si vendar
igral v Slovenskem stalnem
gledališču v Trstu. In
potem?
»...sem šel k vojakom in
ko Gem se vrnil, za trinajste-
ga člana na plačilnem sezna-
mu ni bilo več denarja.«
- Je zate 13 srečna ali ne-
srečna številka?
»Pravzaprv srečna, saj je
prav v tistem času izšel raz-
pis za igralca v celjskem gle-
dahšču. Pa sem se »natip-
kal« v Celje. Da bi mi bilo
žal? Kje pa? Doma sem iz
Krškega. Celje mi je mnogo
bliže kot Ljubljana. Pred-
vsem pa bliže srcu.«
~ Smem postaviti kakšno
vprašanje o jutrišnji pre-
mieri?
»Čisto kratko.«
- Kakšni so tvoji
občutki?
»Ravno o tem ne bi rad ve-
liko govoril. Tudi če bi bili
slabi, se ne bi izdal. Trudil se
bom, da ne bi bil patetičen.
I Včasih zapadem v kaj take-
ga. Na Akademiji me je pro-
■ fesor Polde Bibič skušal vse-
lej  trgati od takšnih sla-
•bosti.«
- Pustiva ta hip igranje.
Imaš kakšen hobi?
»Razen branja in iskanja
sob v Celju, kjer bi lahko v
miru študiral nove vloge,
skorajda ne. Ja, včasih se-
dem za klavir.«
- Kaj pa Slavnostna
večerja...
»v pogrebnem zavodu?
Brešan, da. Igral bom prvega
grobarja. Vlogo imam že pod
vzglavjem.«
MATEJA PODJED
Bojan Limek se je rodil
leta 1959 v Brežicah. Po
maturi se je vpisal na
AGRTF v Ljubljani.
Dramsko igro je absolvi-
ral pri prof. Poldetu Bi-
biču. Že med študijem se
je predstavil javnosti z
nastopom v Racionovem
Britaniku v Mali drami
SNG v Ljubljani, v
Ivšičevi igri Kralj Gor-
dogan in Dušovi Jaslice,
pa je nastopil v Eksperi-
mentalnem gledališču
Glej. Sodeloval je pri
Radiu Ljubljana v odda-
ji Mladi mostovi, odigral
pa je tudi naslovno vlo-
go v Goethejevem Fau-
stu. Diplomski predstavi
stamu bili: Harold Pin-
ter, Stari časi in Eugene
lonesco. Učna ura. V letu
1982 je bil nagrajen s šti-
pendijo iz Severjevega
sklada. Po sezoni v SSG
v Trstu je postal član
SLG Celje.
Trušč lamenjuje s slikanjem narave
Milica Zupan Iz Mozirja s slikanjem beži oH grUega k lepoti, ki nas oMaja
Ob 8. marcu so v galerijskih
prostorih v Mozirju odprli pr-
vo razstavo domačinke Milice
Zupan, sicer učiteljice na mo-
zirski osnovni šoli. Čeprav je
resneje začela risati šele pred
letom dni, pa je za prvo raz-
stavo pripravila kar 53 zani-
mivih likovnih del.
»Vse skupaj sem dolgo nosi-
la v sebi. Začelo se je pravza-
prav na učiteljišču, ko so mi
predlagali, da bi vpisala likov-
no akademijo. Ker pa ni bilo
denarja, sem takoj odšla v služ-
bo, poučevat, ter sem ob delu
končala pedagoško akademijo
za razredni pouk. Deset let tu-
di vodim likovni krožek za ra-
zredno stopnjo, tako da čisto
brez ukvarjanja s slikanjem tu-
di nisem bila. V meni se je na-
biralo in ker sem hotela pobeg-
niti od trušča civilizacije, sem
prijela za čopič in začela.«
Milica je največ risala na
morju, kjer imajo na Krku tudi
manjši prostor za poletno do-
movanje. Tam so nastajaU
morski motivi, doma v glav-
nem v večernih urah pa slike z
motivi Mozirja in okolice, na-
rava, tihožitja. »To je izbruh in
zato sem lahko tudi toliko na-
redila,« skromno pripoveduje
v svojem stanovanju v Mozir-
ju, kjer stene in police krasijo
slike in skulpture mnogih slo-
venskih likovnikov. Tisnikar,
Dolenc in še cela vrsta drugih.
»Rada hodim na razstave in
si ogledam vsako, če je le mo-
goče. Rada imam ekspresioni-
ste. Vehko tudi berem hkovno
hteraturo. Tako sem se učila in
lani začela. Prva razstava je bi-
la izredno lepo sprejeta, prišlo
je mnogo ljudi, ki znajo sliko
brati. Ta razstava mi je dala
moč za nadaljnje delo.«
Zveza kulturnih organizacij
Mozirje je ob tej priložnosti iz-
dala tudi katalog z nekaterimi
Miličinimi slikami, uvodno be-
sedo pa je napisal dr. Cene Av-
guštin, ki med drugim pravi:
»Likovni svet slikarke Mili-
ce Zupan obsega širok izbor
motivov od tihožitij do najra-
zličnejših krajinskih slikarskih
posnetkov. Prav krajina je bila
tisto vabljivo področje, ki je
zbudilo avtoričino slikarsko
pozornost, krajina, ki si je po-
sebej v njeni domači Savinjski
dolini nadela tako raznolike
oblike in barve, da so kar klica-
le po upodabljanju. Milica Zu-
pan je izrazita koloristična sli-
karka. Ena izmed najbolj izsto-
pi očih krajin na shkarski raz-
stavi so Gola drevesa. Iz barv-
nega obilja rastlinskih oblik iz-
stopajo gola stebla dreves, ki
sestavljajo ogrodje shkarske
kompozicije, vendar ne motijo
celote, temveč se kot neločljiv
del krajinskega okolja vračajo
vanj... Barvna umirjenost in
skladnost ter topla razpolo-
ženjskost, ki se ji bo ob delu
lahko kmalu pridružila tudi
oblikovna izdelanost, so pogla-
vitne lastnosti slikarstva Mili-
ce Zupan.«
Mihca največ ustvaija s tem-
pera in vodenimi barvicami ter
pri tem pohvali kvaliteto Aera.
Zal je problem kvaliteten pa-
pir, ki ga doma ni, vendar se
obetajo boljši časi, ker nekaj
podobnega, kot je zd^j možno
dobiti v tujini, obljublajo v Ve-
včah. Pove tudi, da je v m.ozir-
ski občini kar precej takšnih,
ki se ukvarjajo s slikarstvom,
žal pa zaenkrat še nimajo svo-
jega združenja, tako da delajo
kar vsak za sebe. Kako naprej?
»Menda že me^ja bi naj pri-
pravila samostojno razstavo v
Savinovem salonu v Žalcu. To
si tudi zelo žeUm, saj sem bila
rojena v Latkovi vasi, tako da
imam v tistem predelu veliko
prijateljev, katerim želim po-
kazati, kaj delam. V slikah je
beg od trušča in neprijetnega
ropota civilizacije. Bežim od
»grdega« v lepi svet med cvet-
je v naravi. Ne gre za reševanje
socialnih problemov, kar se vi-
di tudi na mojih slikah, ki niso
temne, utesnjene, temveč
obratno. Spočijem se v mojih
slikah in to bom poskušala ob-
držati tudi v bodoče.«
TONE VRABL
Mladi muzikanti
Kadrovske težave na glasbeni šoii w
Šentjurju
število učencev na šent-
jurski Glasbeni šoli sklada-
teljev Ipavcev je že nekaj
let približno enako, njihova
dejavnost pa se kljub temu
širi. Na Ponikvi, kjer že
četrto leto deluje oddelek
šole, pridno vadi ansambel
harmonikarjev, prav tako
tudi v Šentjurju, kjer igra
skupina kitaristov. Lani pa
so ustanovili godbo na pi-
hala, v kateri so učenci šole
in člani nekdanje godbe.
Njihovo delo financira kul-
turna skupnost.
Oddelke pa bi radi im.eli
tudi drugi kraji v občini, kar
pa ni mogoče zaradi kadrov-
skih težav. Na glasbeni šoli
je zaposlenih sedem pedago-
gov, štirje pa so zunanji so-
delavci. Vsi ti pa komaj za-
dostujejo za opravljanje re-
dnega programa šole. Ker pa
je šentjurska glasbena šola
ena redkih v Sloveniji, ki šti-
pendira svoje učence pri na-
daljnjem šolanju, računajo,
da bodo te težave že v nekaj
letih rešili. Hkrati pa bodo
morali v celoti urediti pro-
store šole, še zlasti, ko se bo-
do izselili stanovalci v zgor-
njem nadstropju stavbe.
Na šoli ugotavlj^o, da je
zanimanje za glasbo vedno
večje, družbena skrb za
načrtno vzgojo pa še vse pre-
majhna. Glasbeni pouk na
osnovnih šolah je povsem
postranska dejavnost, glas-
bene šole pa lahko to vrzel
zapolnijo le, če starši pripe-
ljejo otroke v šolo dovolj
zgodaj. Po tretjem razredu
osnovne šole jih namreč v
prvi razred glasbene več ne
vpišejo. Zato morajo vsako
leto zavrniti kar precej otrok,
ki so se prepozno odločili, da
bi hodih na glasbeno šolo.
Največ zanimanja je še ve-
dno za učenje harmonike in
klavirja, manj pa za pihala,
trobila in godala. Pa tudi tu
se bodo začele kazati social-
ne razlike, saj si klavir lahko
danes le še redko kdo pri;
vošči. Prispevek staršev ni
tako velik, da ga ne bi zmo^
gli, na šoli pa posojajo tudi
note in instrumente.
Ker širitev šole zaenkrat ni
možna, si bodo prizadevali
za čim večjo kvaliteto pouka
z izobraževanjem učiteljev,
radi pa bi, da bi bil tudi izbor |
učenja instrumentov večji- '
T. C.
Neporavnan dolg do preteklosti
Nove sekcije društva Anton Aškerc v Šmarju
Letos bodo imeli v kultur-
nem društvu Anton Aškerc iz
Šmarja pri Jelšah veliko več
dela kot lani. Številne po-
membne in zahtevne naloge
so si namreč naprtili na letni
seji društva, ki je bila prete-
klo sredo v Šmarju, ko so oce-
nili tudi bero preteklega ob-
dobja.
_ Lansko leto je bilo uspešno.
Številni nastopi, prireditve,
predstave, gostovanja, razsta-
va. Najbolje so delah v pev-
skem zboru, kije za nekaj časa,
zaradi objektivnih težav, sicer
umolknil, ter v dramski skupi-
ni. Tej je uspelo naštudirati
dve zanimivi in zahtevni gleda-
hški deh.
V Šmarju je veliko kultur-
nozgodovinskih in etnograf-
skih spomenikov, ki jih neu-
smiljeno razjeda zob časa. Gre
predvsem za graščino Jelšin-
grad, za sveti Rok, slovenski
spomenik, ki je učvrščen v pr-
vo kategorijo, kalvarijo, zna-
menja, tipične domačije, ki
propadajo. V društvu menijo,
da bi lahko in morali nekaj na-
rediti, da bi vsa ta dediščina
ostala poznejšim rodovom. Za-
to so ustanovili sekcijo društva
za varovanje naravne in kul-
turne krajevne dediščine.
Sekcija za klubsko dejav-
nost naj bi organizirala klub-
ske večere s predavanji, sreča-
nji z literati, glasbeniki, hkov-
niki. Lutkovna bo imela več
dela zlasti okoli Novega leta,
ko je treba v kraju poskrbeti za
otroški praznični program.
Ustanovitev folklorne skupine
spremljajo vprašanja, kako za-
gotoviti denar za razmeroma
draga oblačila, narodne noše
in strokovnjaka na tem podro-
čju. Manj težav bo s plesno-
ritmično skupino, ki. bo prav
tako kot ostale, popestrila kul-
turno ponudbo v kraju in širše,
komisija za organizacijo prire-
ditev v Domu kulture v Šmar-
ju pa bo skrbela za usklajenost
in pestrost ponudbe. oziroma
prireditev ter razstav.
V Šmarju pripravljajo tudi
razstavo z naslovom »Šmarje,
ki ga ni več« z bogatim foto-
grafskim gradivom domačina
Slavka Ciglenečkega, ki daljše
obdobje spremlja razvoj in
spremembe v kraju.
V živahni razpravi so člani
društva opozorili na številne
probleme in slabosti, kot je na
primer slaba turistična ponud-
ba v kraju, ki bi se s kulturno
lahko s pridom povezovala.
MARJELA AGREŽ
Srečanje s Partijičem in mumi:n
Svet za kulturo pri OK SZDL Celje je pripravil javno tribuno o
vlogi Društva slovenskih pisateljev, ki bo v torek, 26. marca ob
17. uri v veliki dvorani Narodnega doma. O vlogi slovenskih
književnikov in o zadnjih večjih in družbeno pomembnih akci-
jah bosta govorila književnika predsednik Tone Partljič in Ciril
Zlobec. V javni tribuni pa bo sodeloval tudi član izvršnega
odbora predsedstva RK SZDL Jože Osterman. j
Biiten veienjsicih Iculturnib
organizatorjev
»Dolga leta smo živeli v prepričanju, da sodi kultura v
za to namenjene prostore, ter da je domena za to
posvečenih ljudi. Da prebijemo to miselnost, zato smo
tukaj, mi organizatorji kulture!«, je v uvodu prvega
biltena velenjskega kluba organizatorjev kulture zapi-
sal Janez Pušnik, predsednik izvršnega odbora kluba.
Javna predstavitev biltena je bila konec prejšnjega
tedna.
Klub organizatorjev kulture se je odločil za izdajo bil-
tena, ki bo odslej naprej izbral vsaka dva meseca, ker
Velenjčani velikokrat niso bili obveščeni o njihovem delu
in prizadevanjih. Glede na to, da so kulturni organizatorji
ustanovili klub tudi zato, da bi bolj smotrno in pogosteje
uporabili obstoječe prostore, ki so primerni za knlturne
prireditve in z namenom, da bi v velenjskih kolektivih
ukčinkoviteje porabili za kulturo namenjena sredstva, je
sprotno obveščanje o njihovi dejavnosti vsekakor zaže-
leno.
Med pomembnejšimi prispevki v biltenu pa so gotovo:
pravila kluba organizatorjev kluture, predstavitev Zveze
kulturnih organizacij Velenje in Kulturnega centra Ivan
Napotnik ter priprave na kulturni plenum Centralnega
komiteja Zveze komunistov Slovenije. Pomembnejša pri-
reditev, ki jo bodo letos organizirali velenjski kulturni
orjganizatorji, pa je 9. delovno srečanje kovinarjev Slove-
nije, ki bo konec junija v Titovem Velenju. Ob tej priložno-
sti bodo velenjčani pripravili tudi razstavo hkovnih del
kovinarjev Slovenije in razstavo inovacij, ki jo bodo obo-
gatih tudi s posvetom o inovacijski dejavnosti.
V.E.

NOVI TEDNIK   STRAN 9
ffonc Ban
Stane Bizjak
Marjan Ašič\
Jože Verbančič
Zoran Vudler
Turizem mora biti regijsifo zasnovan
Do konca novega srednjeročnega obdobja naj bi v Sloveniji s turizmom zaslužili med
450 in 500 milijoni dolarjev (lani okoli 210 milijonov). Tega ne gre podcenjevati, saj je
turizem že sedaj po neto deviznem učinku v naši republiki na tretjem mestu, takoj za
papirno in lesno industrijo, zato se je potrebno tudi vprašati, kakšno je pri tem mesto
širšega celjskega območja, kjer sedaj ustvarjamo približno osmino domačih in desetino
vseh tujskih prenočitev v republiki in kjer je tudi polovica vseh postelj slovenskih
naravnih zdravilišč. Prav v slednjih in še v sozdu Merx imajo pred seboj malce jasnejšo
vizijo tega, kako v prihodnje, medtem ko v regiji pogrešamo enoten koncept turističnega
razvoja, podobno kot drugod pa na tem področju šepa tudi združevanje dela in sredstev,
slabo je nagrajevanje, slaba kadrovska politika, slaba kakovost izvenpenzionske
ponudbe in še kaj. To je potrdil tudi regijski posvet komunistov-delavcev v turizmu, ki
ga je prejšnji teden na pobudo Poslovne skupnosti za turizem sklical Medobčinski svet
ZKS Celje. S posveta objavljamo tiste dele razprav nekaterih udeležencev, ki najjasneje
prikazujejo stanje na tem področju.
Franc Ban, predsednik
KPO SOZD Merx: »Najvaž-
nejše je, da se v regiji dogo-
vorimo in povemo, kakšen
bo naš konkreten delež k
ustvarjanju milijarde dolar-
jev v Sloveniji do leta 2000.
Takšne ambicije terjajo ja-
sen odgovor, brez godrnja-
nja o težavah ter brez prekla-
danja resnic, vendar pa ob
tem rabimo neko koordina-
cijo. Imamo takšne mož-
nosti, da ne bi smeli zaostaja-
ti za ostalimi območji, za slo-
vensko obalo in Gorenjsko,
-4 ju sedaj največkrat obrav-
navajo kot edino, kar nekaj
pomeni v slovenskem turi-
zmu. Rabimo koordinacijo,
la bbmo v republiškem ko-
miteju nastopali enotneje in
uspešneje, in ne tako kot do-
slej, vsak hotel ali gostilna
zase. To koordinacijo mora
opravljati Poslovna skup-
nost za turizem, ter celjska in
velenjska gospodarska zbor-
nica ter Poslovna skupnost
slovenskih naravnih zdra-
vilišč.
Delavci v gostinstvu in tu-
rizmu moramo v regiji, takš-
ni kot smo in tohko kot nas
je, najprej sami več narediti,
za kar imamo dovolj rezerv.
To je praksa dobro pokazala,
zato mislim, da bi se morali
bolje povezati med seboj tu-
di znotraj posameznih občin.
Po logiki bi torej morali po-
vezati Golte z Mozirjem ter
tudi Roglo s tistim, kar je v
Slovenskih Konjicah.
Res je že pravi fenomen
Pomanjkanje gostinskih ka-
drov ter slabo nagrajevanje,
Vendar ni druge izbire kot ta,
da se drugače organiziramo
in kadre bolje plačamo. Če ni
dohodka, si moramo izmisli-
li drugačne - boljše progra-
fne, ki bodo dajali dohodek,
kar pomeni, da rabimo tudi
drugačne in boljše organiza-
torje. Pri tem bi morali bolje
izrabiti kadrovski potencial
laše srednje gostinske šole.«
Stane Bizjak, direktor
Zdravilišča Dobrna: »Edini
izrazito usmerjen je le zdra-
)'iliški turizem, vse drugo pa
je še nedefinirano, ker nima-
^0 organizatorjev, povezo-
valcev, komercialistov, ki bi
'o prodajali, ne linij, s kateri-
bi turisti prišli k nam. Od
'iolgoročnih načrtovalcev
"loramo torej zahtevati, da
•zoblikujejo regijski odnos
^0 turizma, če pa govorimo o
fUrizmu v posameznem kra-
pa se moramo zavedati,
i^a tega ne predstavlja le ho-
p^l, temveč ves kraj. Pri tem
fiismo opravili izpita, saj
"triamo veliko krajevnih zna-
"l^enitosti, ki namesto da bi
Jinar, vložen za njihovo ob-
Jovo, tudi prodajah. Kot
iružba tudi nismo organizi-
'^ni, da bi gost pri nas čim-_
več zapravil. Tudi zaradi te-
ga, ker v posameznih tudi
čisto turističnih krajih niso
vsi turistično usmerjeni. Ne
bi se sicer dogajalo, da v kra-
ju, kot je Dobrna, opravlja
komunalno dejavnost Zdra-
vilišče, ter z vlaganjem v to
dejavnost slabi svojo osnov-
no dejavnost. Poleg tega na
primer na Dobrni ni poštene
trgovine, blagovnice, kjer bi
lahko turisti pustili kakšen
dinar, prav tako pa kraj s 136
tisoč nočitvami letno nima
redne avtobusne povezave s
Titovim Velenjem.
Tudi kadri so naš velik
problem, saj jih ni niti, če jih
hočemo drug drugemu kra-
sti. Vemo tudi, da so gostin-
sko turistični delavci
najslabše plačani, da se zanje
zgradi najmanj stanovanj, da
je med njimi zaradi pogojev
dela največ ločitev. Akumu-
lacije ni, pa naj bo to posledi-
ca lastnih ali sistemskih sla-
bosti, zato moramo rešitev
iskati v tem, da bodo svoje
interese s sovlaganji v turi-
zmu našli tudi drugi, komu-
nale!, trgovci, industrija. Če
bomo še naprej tako kot do-
slej vse hoteli doseči sami,
bo položaj ostal enak.«
Marjan Ašič, član UO
CTZ: »Mislim, da bi morah
najprej poskrbeti za varstvo
našega okolja, saj se lahko
sicer zgodi, da nam bodo inš-
pekcije zaprle hotele. Tako
je npr. v Rogaški Slatini, kjer
so ogromno investirali v iz-
gradnjo novih hotelov, pri
tem pa pozabih na čistilno
napravo. Stanje je kritično
povsod in najprej se moramo
lotiti infrastrukture, ter tako
zagotoviti osnovne pogoje za
nadaljnji razvoj turizma. To
pa so ceste, to je voda, ki jo
skoraj povsod v regiji pri-
manjkuje. Prav tako nam
propadajo kulturnozgodo-
vinski spomeniki, ker se ne
znamo dogovoriti, kdo bo
skrbel zanje, za varstvo oko-
lja ter prizadevanja za lepši
izgled krajev pa sodi tudi to,
da bodo občani na balkonih
in oknih namesto zelenjave
gojiU cvetlice. Pri naporih za
lepše okolje bodo morali več
narediti tudi v vzgojnih orga-
nizacijah.«
Jože Verbančič, Emona
hotel Evropa: »Zelo težko je
na celjskem formirati dober
turistični proizvod. Zdaj v
marcu se na primer pričenja-
jo turistične borze, pa pri
tem ne vemo, ali bo drugo
leto obratoval zimski center
na Golteh ali ne. Slaba in
neorganizirana je tudi trgo-
vina, saj gostje nimajo kje za-
pravljati. Dober primer je, če
ostanemo kar v Celju, da ne
znamo ponuditi in prodati
svetovno znanih izdelkov
Topra, takšnih primerov pa
je še več. Sem tudi proti tak-
si, s katero naj bi pokrivali
izgubo na Golteh, saj gostu,
če mu k njegovim stroškom
pripišemo tudi to takso, pre-
malo ponudimo. Do Žekov-
ca ni pozimi niti ene redne
avtobusne linije, smučarji
morajo prestopati ali stopati,
včasih pa je vse skupaj odvi-
sno od nekega Franca, ki je
ali pa ni pripravljen peljati iz
Mozirja do Žekovca. Nismo
institucionalno povezani, pa
še subjektivnih slabosti ima-
mo precej.«
Zoran Vudler, podpredse-
dnik Celjske turistične zve-
ze: »Ob tem, da se moramo
povezati znotraj regije ter
dogovoriti, kdo je kaj in kdo
je za kaj zadolžen, bo treba
najprej urediti in posodobiti
obstoječe zmogljivosti in in-
frastrukturo, se povezati s tr-
govino, komunalo, prome-
tom, obrtjo. Šele ko bo to
urejeno, se lahko pogovarja-,
mo o novogradnjah, ki z ne-
katerimi izjemami ni poteeb-
na. Naše zmogljivosti so na-
mreč zasedene komaj 30 od-
stotno, kar je katastrofa.
Ne smemo tudi pozabiti
turistične društvene organi-
zacije in vloge društev, saj si
brez urejenega kraja, brez
dobrega turističnega vzdušja
in brez vzgoje v regiji in
občini ne morem predstav-
ljati dobrega turizma. Ob iz-
boljšanju kvalitete storitev
pa bomo morali tudi bolj mi-
sliti na domačega turista.«
Nalog v turizmu na celjskem je veliko, prva in
najbolj potrebna pa je povezava znotraj regije. Na
aktivu so zadolžili Poslovno skupnost za turizem, da
skupno z obema zbornicama na osnovi analize pri-
pravi predlog ukrepov za turistično gostinske in
ostale gospodarske dejavnosti, s čimer bo znan tudi
konkreten prispevek regije k ustvarjanju našega
skupnega turističnega prometa. Potrebna je spre-
memba miselnosti o vlogi turizma, vendar tega ne
bomo dosegli, dokler ne bo jasnih ciljev. Te pa potre-
bujemo, da se tudi v prihodnje ne bomo spraševali
ali graditi kakšen hotel ali ne, ali pa zato, da bomo
vedeli, kdo vse je kriv za komaj 10,20 ali 30 odstotno
zasedenost posameznih turističnih objektov in hote-
lov. Res je namreč, da so bili grajeni posamezni
hoteli zaradi poslovnega in tranzitnega turizma, ven-
dar je od takrat, ko nas je obšla magistralna cesta že
toliko časa, da bi lahko poiskali nove načine, kako
napolniti prazne hotelske sobe.
PLANINSKI
KOTIČEK
Občni zbor PD
Rimske Toplice
Planinsko društvo Rimske
Toplice je bilo ustanovljeno
leta 1953 in šteje danes sko-
r^ 300 članov. Na Kopitniku
nad Savinjo in Savo ima svoj
planinski dom, ki je znan v
bližnji in daljni okolici kot
koča na Kopitniku. Priza-
devni člani društva sami skr-
bijo za to, da je dom odprt
vsako soboto, nedeljo in
praznik.
Kakor vsako leto bodo
tudi letos imeU redni občni
zbor, na katerem bodo ob
pregledu doseženih rezulta-
tov sprejeli tudi program de-
la za letos. Poudarek v pro-
gramu bo dan skrbi za
vključevanje mladih v vrste
društva, sodelovanju s pla-
ninskimi društvi v Zasavju
ter sodelovanju s pobrate-
nim planinskim društvom
Mosor iz Splita. Na občni
zbor, ki bo v nedeljo 24 mar-
ca ob 10. uri v koči na Kopit-
niku, vabi PD Rimske Topli-
ce vse člane pa tudi druge
prijatelje Kopitnika.
FK
Orientacila
Andraž-Gora Olika
Na startu letošnje prve
orientacije je bilo 25 pionir-
skih, 5 mladinskih in 3 član-
ske ekipe, tako da so kljub
slabemu vremenu pot od
Andraža do Gore Oljke opra-
vili 103 udeleženci. Prvo me-
sto so zasedli pionirji iz^ Žal-
ca (661 točk), drugo iz Šem-
petra (596) in tretje Polzele
(586). Razlika med mladinci
je bila še manjša, saj so prvi
Zabukovčani osvojili 706
točk, drugi Polzelani pa le
točko manj. Tretji so bili Žal-
čani s 580 točkami. Še uvrsti-
tev članskih ekip: Šempeter
(726), Zabukovica (715) in
Žalec (676).
Čeprav čas ni bil odločilen
povejmo, da so mladi vso pot \
opravili približno v eni uri. ^
Progo so pripravili planinski
vodniki, ki so za to porabili
nad 100 ur prostovoljnega
dela, kar so za takšno pravil-
no izrabo prostega časa mla-
dine in občanov radi štorih.
Š. J.
Ne znamo izicoristiti našega
narodopisnega bogastva
»Slovenci se do našega oko-
lja obnašamo tako, kot da je
naša pokrajina med največji-
mi na svetu, saj smo našo kra-
jino pripeljali do kulturološ-
kega in ekološkega propada.
Zgubili smo občutek za iden-
titeto, kopiramo neokusne
vzorce iz sosednjih dežel in
predvsem pozabljamo, da
vsakemu turistu, ki nas
obišče, najbolj pade v oči kul-
turna krajina...« To je le ne-
kaj misli prof. magistra Jane-
za Bogataja, ki jih je izrekel
na nedavnem seminarju o tu-
rizmu v Gornje Savinjski do-
lini.
V naših prospektih ne sko-
parimo z romantičnimi stavki,
ki pa so večkrat v nasprotju s
tistim kar nudimo, ali pa, v naj-
boljšem primeru, marsikaj
imamo, pa tega ne znamo pra-
vilno predstaviti. Naši mlini,
stare žage in kašče propadajo,
namesto teh pa po naši krajini,
ki ni nastala sama od sebe in ki
je plod garanja rok, rastejo be-
tonske stavbe, ki jim je težko
določiti identiteto. Namesto
tega, da bi tam, kjer te mož-
nosti imamo, bila vsaka kme-
čka hiša hotel zase (penzion,
turistična kmetija), razmišlja-
mo, kako bi sredi gozdov, ali
prijazne vasice zgradili beton-
ski hotel, ter tako pokrajini da-
li pečat, ki si ga ne zasluži. V
Gornje Savinjski dolini so se
sicer temu izognili in tudi dru-
gače so lahko pri ohranjanju
krajine za zgled ostalim podro-
čjem, vendar so tudi tam
»grešili«. Najbolj zgovorne so
freske slikarja Jakija, ki že ob
vstopu v dolino krasijo poslop-
je Cinkarninega tozda Kemija
in še marsikatero stavbo v
občini. Ne glede na umetniško
vrednost, takšne poslikave go-
tovo ne sodijo v krajino Gornje
Savinjske doline. Narodopisno
bogastvo pa niso le krajina, to
je tudi urejenost lokalov, kul-
tura hrane, še marsikaj, česar
pa z nekaterimi izjemami ne
znamo predstaviti ne s spo-
minki ne na prireditvah. Vino
z geografskim poreklom, čeva-
pčiči, ansambel in plesišče
(»tancpodn«) to je ponavadi ti-
sto, kar krasi naše prireditve.
Namesto da bi bučo dali v
izložbo in s tem drugim pred-
stavili, kako cenimo hrano, jo
po vzoru iger brez meja in osta-
lih TV iger uporabljamo za raz-
ne vaške olimpiade.
Podobno ne znamo predsta-
viti naše kuhinje, ki se, tako
kot naša kultura močnatih je-
di, lahko postavi ob bok vsaki
svetovni kuhinji. Žganjekuha
ali izdelava domačih klobas je
za turista vsekakor bolj po-
membna in zanimiva kot pa
zrezek Tornedo Rossini.
Gre torej tudi za spremembo
miselnosti, in tudi vzgoje. Kaj-
ti grešimo že od leta 1945, ko
smo na primer domače
slaščičarstvo in medičarstvo
zamenjali z albanskim
slaščičarstvom. V teh letih
smo tudi pozabili na domačo
'obrt in dali prednost capljam,
osličkom, plastiki in krožni-
kom z vžganimi ornamenti, ne
ponudimo pa preprostega gli-
nastega vrča ali pletene koša-
re. Res je, tudi kič mora biti,
vendar šele takrat, ko bo pre-
vladala kvaliteta. Za to pa bo
potrebno kaj več narediti tudi
v šolah in naše otroke kdaj pe-
ljati na obisk k pravemu ple-
tarju, namesto da pri pouku
delajo izdelke iz jogurtovih ko-
zarčkov.
Seveda vse navedeno, kar je
povedal priznani etnolog Ja-
nez Bogat^, ne leti na Gornjo
Savinjsko dolino, z njo je vse
skupaj v povezavi le toliko, da
so se tam spomnili in organizi-
rali seminar o tem, kje v našem
turizmu grešimo in kaj bi lah-
ko izboljšali.
RADO PANTELIČ
V soboto, 23. marca ob 20. uri
lil. GASILSKI PLES
- ansambei Savinjsiclii 7
- gost večera presenečenje
Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da vam zavod Golovec
omogoča igranje tenisa tudi pozimi, in sicer v glavni pri-
reditveni dvorani vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.
do 14. ure. Rezervacije igrišča pri varnostniku dvorane
Golovec tel. 33-098.
Ostanite zdravi in čili, obiščite bazen, kegljišče, savno, ki
so odprti: bazen od 8. do 19. ure, kegljišče od 12. do 22.
ure, savna od 15. do 21. ure.
Avtosejem rabljenih avtomobilov vsako soboto od 8. do
12. ure.
Vabljeni!
10. STRAN - NOVI TEDNIK
21. MAREC 198S
Nerazumna so pota našega kmetij^iMa
Bo moral KK Šmarje nekatere nrolzvotinle ukinjati?
Da bi Hmezadov Kmetijski kombinat v Šmarju zagoto-
vil v domači občini in v občinah na Celjskem dovolj
hrane, se je pred leti odločil za pospešeno rast proizvod-
nje. Tako je danes po obsegu živinorejske prireje v regiji
pri vrhu, v govedoreji pa je celo na prvem mestu. Trend
vsakoletne rasti v celoti je 15 odstotkov, najhitrejša rast
pa je v mlečni pridelavi, ki so jo v zadnjih treh letih
podvojili. Da bi bili kos takšni rasti, so se odločili tudi za
večja vlaganja.
Za večanje proizvodnje in za
naložbe so se odločili v perut-
ninarstvu in prašičereji in si od
tega tudi sami veliko obetali.
Obetali so si zlasti dohodek za
nadaljnjo rast za stabihzacijo
gospodarskih razmer v delovni
organizaciji, in za dodatni do-
hodek kmetov. Žal so se pri
tem grdo ušteli in spoznali, da
je načrtovanje na daljši rok v
kmetijstvu lahko tudi jalovo
početje, ki s sabo prinaša tudi
izgubo.
Smarski Kmetijski kombi-
nat je že dve leti izgubar. S
predlansko so se še nekako
sprijaznili, sgj je bila le-ta v
pretežni meri rezultat drugih
naložb in so zato tudi leto 1984
začeli z načrtovano izgubo, ki
n^ bi po sanacijskem progra-
mu znašala 55 milijonov dinar-
jev. In namesto, da bi to izgubo
lani za kakšen milijonček
zmanjšali, so jo do konca leta
povečah na 88 milijonov dinar-
jev. Da je stvar še bolj zaskrb-
Zaradi naravnih prednosti
je kmetijstvo v občini Šmarje
pri Jelšah tudi prednostna pa-
noga gospodarstva. Z nada-
ljevanjem hitre rasti proiz-
vodnje, zlasti v živinoreji, bi
se ta občina lahko hitreje ra-
zvijala in lažje lovila korak z
razvitejšimi. Žal je trenutno
stanje precej drugačno, kot so
si ga zamišljali načrtovalci
razvoja v občini. Tudi obeti
za naprej niso nič kaj spod-
budni.
ljujoča, sta z negativnim rezul-
tatom poslovali obe »kmetij-
ski« temeljni organizaciji: tozd
Kooperacija in tozd Kmetij-
stvo.
Na področju perutninarstva
so Vlagali v proizvodnjo valil-
nih jajc, predvsem za izvoz na
Bližnji Vzhod (družbeni se-
stor) ter v proizvodnjo brojler-
jev v kooperaciji.
V ■ prašičereji je šmarski
Kmetijski kombinat pravza-
prav edina pomembnejša kme-
tijska organizacija na Celj-
skem, ki se ukvarja tako z vzre-
jo plemenske živine kot z rejo
bekonov, zato je ta živinorej-
ska panoga za celjsko območje
še posebej pomembna. Vzreja
lanskih 11 tisoč bekonov je re-
zultat naporov nekaj let, zato
bi bilo vsakršno zmanjševanje
te prireje velika izguba za na-
daljnja leta. Negativni finančni
rezultat ne nastaja samo v pe-
rutninarstvu in prašičereji,
ampak tudi v govedoreji, res
pa je, da sta ti dve panogi glav-
ni vir izgub v Kmetijskem
kombinatu oziroma v obeh že
omenjenih temeljnih organiza-
cijah. Od kod izvirajo negativ-
ni učinki gospodarjenja?
Problematika je dobro poz-
nema, le da je za njeno hitrejše
Hmezadov Kmetijski kom-
binat v Šmarju je lani »prigo-
spodaril« 88 milijonov izgu-
be. Ta je nastala v dveh izra-
zito kmetijskih temeljnih or-
ganizacijah, v tozdu Kmetij-
stvo (72 milijonov) in v tozdu
Kooperacija (16 milijonov).
Celjska mesna industrija je
lani odkupovala prašiče po
ceni 225 dinarjev za kilogram,
v Kmetijskem kombinatu
Šmarje pa so izračunali, da
jih je stal kilogram 325 di-
narjev.
in bolj učinkovito reševanje
premalo skupnih in složnih
moči. Kako naj bo perutninar-
stvo pri sedanji astronomski
ceni koruze in nerazumljivo
dragih krmilih za proizvajalca
še gospodarsko znosna pano-
ga? Enako, ah pa še bolj, velja
to za prašičerejo. Razhka med
stroški proizvodnje in odkup-
no ceno proizvodov se iz mese-
ca v mesec veča na škodo pri-
marnega proizv^alca. V praksi
V Hmezadovem Kmetij-
skem kombinatu Šmarje je
zaposlenih 270 delavcev, nji-
hov osebni dohodek pa je lani
v poprečju znašal slabih 22 ti-
soč dinarjev.
Če v Jugoslaviji ne bomo
znali rešiti problema koruze,
(ki je v razvitem svetu najbrž
edinstven), potem se upra-
vičeno lahko vprašamo, kako
bomo reševali mnogo bolj za-
pletene in celovitejše proble-
me naše ekonomike.
to pomeni 10 dinarjev izgube
pri kilogramu piščanca, pri
proizvodnji 1600 ton pa že pol-
drug milijon in več izgube. V
prašičereji je imel kombinat la-
ni pri proizvodnji 8 tisoč ton (v
kooperaciji) pri vsakem kilo-
^ gram.u 50 dinarjev izgube! Po
vseh strokovnih ocenal v
občini je izguba v Kmetijskem
kombinatu Šmarje objektivne
narave, v glavnem rezultat ne-
mogočih cenovnih razmerij, ki
so na trgu in v okviru repro-
dukcijske verige, nerazum-
ljiva.
Šmarski kmetijski kombinat
je znan po tem, da se zavzema
in tudi že v praksi izvaja naj-
višje oblike sodelovanja s
kmeti. Gre za odnos, ko kme-
tijska organizacija s svojo poli-
tiko nosi glavnino odgovorno-
sti za ekonomičnost poslova-
nja, v današnjih pogojih go-
spodarjenja torej tudi glavnino
rizika in izgub. Preprosteje po-
vedano nudi kmetijska organi-
zacija kmetu pomoč, od nalož-
benih posojil do dragih krmil
in ostaUh sredstev za pospeše-
Žal je celjska regija v Slove-
niji znana po trdnih občin-
skih mejah, zlasti pri proiz-
vodnji (in predelavi) hrane.
Se je mar naš potrošnik že na-
vadil, da nosi glavno breme
regijskih zagat?
Sklep zadnje seje delavske-
ga sveta KK Šmarje: Če se v
regiji ne bodo našla sredstva
za pokrivanje izgub (beri: ce-
novnih nesorazmerij), bo tre-
ba nekatere proizvodnje po-
stopoma ukinjati. Kaj to po-
meni za naše »mesno« tr-
žišče ...
vanje vzreje in pridelave. Kme-I
tov delež je prostor, energija,
veliko dela, torej le tisti del so-
delovanja, ki ni v tolikšni meri
podvržen cenovni in dohod-
kovni zmedi. Zato pomeni viš-
ja oblika sodelovanja s kmeti-
kooperanti za Kmetijski kom-
binat tudi večjo izgubo. Je po-
krivanje izgube samo stvar
Kmetijskega kombinata
Šmarje?
Lanska izguba je skoraj v ce-
loti pokrita. Solidarnostno se
je odzvalo združeno delo obči-
ne Šmarje pri Jelšah in zagoto-
vilo dve tretjini za pokritje iz-
gub, tretjino pa so prispevali
večji centri izven celjskega ob-
močja. Šmarska kmetijska
proizvodnja, zlasti živinorej-
ska, se preko regijske predela-
ve seli v večje prehrambene
centre predvsem v celjski, ne-
koliko manj pa še v žalski, ve-
lenjski in še kateri občini. Je
potem neumestna zahteva
Kmetijskega kombinata Šmar-
je po subvencioniranju proiz-
vodnje, ki bi pomenilo norma-
liziranje stanja in izhod iz labi-
rinta izgub? Poleg občin oziro-
ma njihovih skladov za inter-
vencije pri proizvodnji hrane.
bi morali svoj lonček pristaviti
še predelovalci hrane v regiji,
mešalnice krmil, trgovci. Do-
govarjanja z občinami poteka-
jo namreč prepočasi, interven-
cijskih sredstev ni od nikoder,
izguba pa se v Šmarju veča iz
meseca v mesec. V Kmetij-
skem kombinatu v Šmarju
pravijo, da bodo proizvodnjo,
ki jim prinaša izgubo, postopo-
ma zmanjševali, če iz občin do
konca marca ne bo ustreznih
odgovorov. Kaj to pomeni za
trg in za potrošnika pa menda
ni treba zopet načenjati.
Zmanjševanje obsega proiz-
vodnje (zlasti) v perutninar-
stvu in prašičereji ima lahko še
drugačne posledice. Zmarvjše-
vanje in ukinjanje težko pri-
dobljenih čred, staleža .živine,
bi bil velik korak nazaj ob vseh
dosedanjih prizadevanjih
šmarskih kmetij cev za večanje
proizvodnje. V živinoreji se ta-
kšno stanje ne da kar čez noč
popraviti. Ukinjanje proizvod-
nje pomeni preveč delavcev v
kmetijski organizaciji, in ne
povsem zanemarljivo dejstvo,
da je na prodajnih policah po-
tem tudi manj mesa in ostalih
prehrambenih proizvodov. In
prav o ukinjanj^u proizvodnje v
kombinatu v Smaiju zelo re-
sno razmišljajo, kljub temu, da
so v planskem dokumentu raz-
voja za letos zopet napovedah
rast v vseh panogah.
Celjsko območje res ne slovi
po uspešnem dogovarjanju.
Bodo šele takšne ali drugačne
Nadaljnji razvoj kmetijstva
je pri današnji ceni kapitala
nemogoč. Kmetje vse bolj od-
klanjajo vlaganja po sedanjih
previsokih obrestnih merah.
Bo koga začel skrbeti poda-
tek, da sodijo prav kmetijsko
naravnane občine v Sloveniji
med manj razvite?
Lani so se izgube v sloven-
skem kmetijstvu povečale za
pet in pol krat več kot v osta-
lem gospodarstvu republike.
motnje na trgu opozorile na
problem po že kar utečenem
pravilu, da je požar lažje gasiti
kot pa ga preprečiti!
MARJELA AGREŽ
Zložbe zemljišč v Zadobravl
Hidromelioracije na območju Arclina, Škofje vasi
in Trnovelj bodo zaključene še ta mesec, a jih name-
ravajo razširiti še na zapuščene glinokope v l^u-
bečni. S tem pa so že dani pogoji za zložbe zemljišč na
188 hektarjev velikem območju.
Pobudo za hidromelioracije in s tem tudi za zložbe so~
dale sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci
Socialistične zveze v krajevnih skupnostih. Oboje je
bilo tudi sestavni del temeljev srednjeročnega družbe-
nega plana občine Celje za obdobje od 1980 do 1985.
Ker pa zložbe zemljišč v samem družbenem planu niso
predvidene, so med lastniki in uporabniki zemljišč s
tega območja zbirah pristopne izjave. Podpisalo jih je
33 kmetov, lastnikov 42 hektarjev in pol zemlje. To pa
pomeni skupno s 121 hektarji površin v družbeni lasti
in v lasti nekmetov 163 in pol hektarjev oziroma 87
odstotkov površin, predvidenih za zložbe.
Ocenjujejo, daje predlog za zložbe utemeljen, saj je
to območje zamočvirjeno in zelo-razdrobljeno, kar je
doslej onemogočalo intenzivno obdelavo zemljišč.
Celjski izvršni svet je podprl odločbo o uvedbi koma-
sacijskega postopka. Geodetski zavod je že izdelal tudi
idejno zasnovo ureditve tega območja. Mesec dni bo
zasnova razgrnjena na sedežih KS ŠkoQa vas, Trnovlje
in Ljubečna. Stroške za zložbe zemljišč bosta pokrila
investitor Kmetijska zadruga Celje v višini 90 odstot-
kov ter Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje
preostahh 10 odstotkov vrednosti del.
MILENA B. POKLIC
Veterinar in agronom z roko v roki
zaravstveno varstvo živali je celovito vključeno v razvoj živinoreje
Regijski posveti o sodelovanju med
veterinarji in kmetijci, zlasti zadružni-
mi in drugimi kmetijskimi pospeševal-
ci so dali novih spodbud, zato jih na
skoraj vseh ravneh ocenjujejo zelo pozi-
tivno. Tako tudi celjskega, o čemer smo
obširno že poročali. Poskusimo strniti
nekaj vprašanj, na katera dokončnih
odgovorov še ni, čeprav bi si že takoj na
začetku morali postaviti vprašanje, ka-
ko to, da tako pozno, po dokaj usklaje-
nem nastopu vseh v bitki za hrano in
posebej za kruh, govorimo o povsem lo-
gični povezavi in soodvisnosti zdrav-
stvenega varstva živali in razvoja živi-
noreje.
Veterina in veterinarstvo kot dejavnost
posebnega družbenega pomena se res ne
more povsem podrediti gospodarskim
zakonitostim in še posebej tržnim, ki ve-
ljajo v živinoreji, vendar si brez soodvi-
snosti od teh zakonitosti tudi ne more
rezati svojega kosa kruha. Prav tako je
res, da mora biti tudi živinoreja in vse
njene spremljajoče dejavnosti - repro-
dukcija, selekcija, rodovniška služba in
podobno - naravnane v glavnem dolgo-
ročno.
Nerazčiščenih pa je vendar ostalo tudi
po posvetih nek^ vprašanj, predvsem o
nagrajevanju in plačevanju veterine po
njenem deležu za razvoj živinoreje. Leo
Frelih, predsednik zadružne zveze Slo-
venije, je na nedavnem pogovoru z novi-
narji posebej poudaril, z njim pa so se
strinjali tudi vodilni predstavniki veteri-
ne iz republike, da se zdravstveno var-
stvo živali celovito vključuje v razvoj ži-
vinoreje, ne sme biti več nepotrebne in
škodljive zaplankanosti, ali na strani ve-
terinarjev (Na Celjskem zatrjujejo veteri-
narji, da so že davno podrli občinske plo-
tove) ah kmetijcev, čemer so, žal, n^več-
krat botrovale občinske in drugačne, tu-
di sozdovske, meje.
Tudi strokovni problemi veterine ozi-
roma zdravstvenega varstva živali sodijo
v gospodarski okvir celotne živinorejske
proizvodnje in razvoja. Strokovna raz-
čiščevanja med veterinarji in kmetijci,
najpogosteje pospeševalci, je potrebno
izvesti pred obiskom in delom na terenu,
med kmeti, ne pa, da je prih^alo do raz-
čiščevanj celo z nasprotnimi stahšči šele
na kmetovi njivi ali v njegovem hlevu. In
še to dostikrat z edino motivacijo, kdo bo
koga, ah kdo bo pametnejši: veterinar ali
agronom.
Še zlasti bo moralo biti v prihodnje vet
sodelovanja med obema strokama pri
pridelovanju krme. Tudi osemenjevanje
krav ne more biti edini zveličavni kriterij
za ugotavljanje pla^^rla veterinarskih sto
Vse pomembnejše v živinoreji je zava
rovalništvo oziroma zavarovanje pl&
menske živine, pri tem v Sloveniji pred
njačijo Gorenjci, čeprav je bilo tudi za
širše celjsko območje ugotovljeno, di
zavarovanje plemenske živine dobro
napreduje in se z leta v leto veča delež
zavarovanih živali, pri tem pa se v sofi-
nanciranje tehničnih premij dobro
vključujejo regijski in občinski skladi
oziroma sisi za pospeševanje osnovne
kmetijske proizvodnje in za preskrbo.
ritev, ampak bomo morah najti še več
kriterijev: ali dodatno še število in uspehi
obrejitev, ah živorojenih telet po kravi ir
podobno. Nekaj delitve dela zaradi iz-
boljšanih kriterijev so prevzeli Korošci,
nekaj pa Gorenjci, ki so menda najdlje
P" tem. MITJA UMNIK
21. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Lep 8. marec
Odbor RK Slavko Šlander
je povabil na praznovanje 8.
marca vse ženske starejše od
65 let. Od 160 povabljenih se
je vabilu odzvalo nad 90
žensk, prišle so tudi najsta-
rejše. Praznovanje je bilo v
družbenih prostorih KS 6.
marca. Prisrčen program je
slavljenkam pripravil vrtec
Anice Černejeve iz Čopove
uhce. Ljubki cicibančki so
vsaki ženski čestitali, ji
izročili spomladanski šopek
in voščilnico, ki sojo izdelali
sami. Zbrano sta pozdravila
predsednica RK Željka Vov-
kova in podpredsednik KO
SZDL Frido Gradišnik. Ve-
sela domača pesem je zbliža-
la devetdeset žena, ki so si-
cer na ulici tuje in marsikdaj
osamljene.
RUDI BIZJAK,
Celje
Ženske v KS Marija Reka
smo svoj praznik praznovale
v soboto v planinskem domu
pod Reš^o planino. Vse naj-
lepše nam je najprej zaželel
predsednik KS Jože Zupan.
Nato so mladinci, pionirji in
cicibančki pripravili lep kul-
turni program, po katerem
so vsaki ženski podarili na-
gelj in darilce. Za dobro raz-
položenje je poskrbel Reški
trio, da nismo bili lačni in
žejni pa oskrbnika doma
Franci in Lojzka. Vesela
družba se je razšla šele zgo-
daj zjutraj.
TEREZIJA SINKOVIC,
Marija Reka
Zmanjkalo ie
benzina
v mrzlem zimskem dnevu
so mnogi avtomobili pustih
lastnike na cedilu. Bil je 7.
januar. Na hišni zvonec je
pozvonila neznana tovarišica
in me prosila, če ji lahko po-
sodim nekaj litrov benzina
češ, da jim ga je zmanjkalo.
Ker da me je že velikokrat
videla delati, verjame, da
sem dober in da ji bom naj-
brž benzin posodil, ona pa
mi ga bo vrnila.
Sam sem tudi voznik in
vem, da ni prijetno v takem
vremenu ostati na cesti.
Načrpal sem nekaj benzina
iz rezervoarja hčerkinega av-
tomobila ter ji ga dal. .
Po kakšnih štirinajstih
dneh je prišla ta tovrišica mi-
mo s svojim možem in oblju-
bila, da bosta benzin vrnila,.
da pa imajo sedaj pokvarjen
avto. Dal sem jima še nasve-
te, kako naj omenjene napa-
ke odpravita.
Februar se je že iztekel,
benzina pa še od nikjer. Ne
gre mi za benzin kot za
strošek, moti me, kako ljudje
ocenjujejo druge, ne zaveda-
jo pa se, kakšni so sami. Moj
odnos do drugih v prometu
se ne bo spremenil. Se vedno
bom pomagal ljudem v sti-
ski, pa čeprav sem bil na ta
način že ob več stvari, na ka-
tere so izposojevalci kar radi
pozabili.
ZVONKO KOKALJ,
Celje
Pozabljeni smo
Imam nekaj pripomb na
izjave predsednika KS Pod
gradom v vaši reportaži iz le-
tečega uredništva. Gre za
področje zgornjih Polul, kjer
med drugim živi tudi osem
upokojencev, borcev in so-
cialnih podpirancev, starih
od 70 do 86 let. In ki so od
krajevne skupnosti pozab-
ljeni.
Cesta od kmeta Vrečerja
do vrha zgornjih Polul je dol-
ga okoli 1000 metrov. Ze pet
let na ta del ceste ni bil do-,
stavljen material za posipa-
nje. Lani smo krajani sami
nabavili 10 kamionov peska,
ki ga je še dovolj za letošnje
pomladansko posipanje. Kje
je sedaj tu »precej denarja in
časa« za urejanje hribovskih
cest, ki ga je omenjal pred-
sednik KS. Pismeno sem že
pred tremi leti prosila za od-
govor na to vprašanje, pa ga
se do danes ni.
Zimsko čiščenje tega odse-
ka ceste je pod kritiko. Ja-
nuarja je bil sneg očiščen še-
le po urgenci občana. Ponov-
ni sneg februarja ni bil
očiščen. 11. 2. in potrebne so
bile tri urgence. 14. februarja
sem šla na redno zdravniško
kontrolo po snegu do kolen,
kot leta 1939. Če kdo od ome-
njenih osmih občanov zboli,
ne more do zdravnika, kar pa
za predsednika KS očitno ni
pomembno.
V tretjem odstavku repor-
taže navaja predsednik KS
izgradnjo vodovoda Zgornje
Osence in Zgornje Košnice.
Kaj pa je z Zgornjimi Polula-
mi? Je spet pozabil na ta pre-
del? Ob koncu lahko dodam,
da je edina stvar, ki jo je v
zadnjih petih letih naredila
za ta predel napeljava telefo-
na. Ali ni žalostno, da so ta-
korekoč na pragu Celja s
strani KS pozabljeni upoko-
jenci, borci in socialni podpi-
rane!. Madež, ki ga je KS ta-
ko pridobila, se lahko
izbriše, pozabi nikoh.
ŠTEFKA ANDELKOVIČ,
Polule
Letna konferenca
borcev
Konec februarja smo se na
redni letni konferenci zbrali
člani ZZB Medlog. Udeležba
članstva je bila polnoštevil-
na, ni pa bilo vodilnih pred-
stavnikov KS in mladine. Z
enominutnim molkom smo
počastili umrle tovariše v le-
tu 1984. Govornikov ni bilo
veliko, na delo organizacije
ni bilo pripomb. Bilo pa je
nekaj • graje na neaktivnost
krajanov, ki bi naj opravljali
funkcije v krajevni samo-
upravi. Spomnili smo se tu-
di, da letos slavimo 40-letni-
co svobode in kritizirali ma-
nipulante, ki hočejo rehabili-
tirati belogardizem in oku-
patorjeve pomagače.
FRANC JAGER,
Babno
Zahvala
Zgodilo se mi je 21. 2. okoU
8. ure. V Laškem sem stopila
na avtobus, ki vozi iz Brežic
v Celje. Šla sem v bolnišnico
na kontrolo. V Celju so vsi
potniki izstopili* na stari po-
staji, le jaz sem se še peljala
do nove. Tam je voznik usta-
vil avtobus, ker sem mislila
izstopiti. Stopnišče pa je vi-
soko in ker imam sklepno
revmo nisem mogla izstopiti.
Padla sem vznak na hrbet
pred avtobusom, se udarila
na komolec in rebra. Obleža-
la sem in nisem mogla vstat,
saj se nisem mogla opreti na
kolena, ker me hudo bolijo.
Nikjer ni bilo nikogar, da bi
mi pomagal vstati, sama pa
sem bolj nepokretna kot ne.
Naenkrat je pritekla k meni
neka ženska v rdečem
plašču, ki je nisem poznala
in mi pomagala vstati, zatem
pa je odšla. Vem, da sem ji
rekla hvala, čeprav sem bila
čisto vrtoglava. Žehm pa se
še enkrat zahvaliti neznani
tovarišici za pomoč.
Drugače je z voznikom av-
tobusa, ki je najbrž tudi vi-
del, kako sem padla in ki je
bil še v avtobusu, ko sem se
jaz spravljala ven. Naj bo
bolj vljuden do starejših lju-
di, saj bo tudi sam enkrat
star in bo morda še rabil po-
moč drugih.
AVGUSTA KALUDER,-
Rečica
Cene, cene
Potožiti vam moram stisko
samplačnikov v celjskem
domu upokojencev. Dnevno
plačujemo oskrbnino 750 di-
narjev, kar je mesečno kar
23.250 din. Vsak nima tolikš-
ne pokojnine, da bi plačal in
da bi mu ostalo še za najnuj-
nejše. Ker seje mleko podra-
žilo, nam za april obetajo po-
višanje oskrbnine. Poveča-
nje pokojnine pa še visi v
zraku. Vse bolj nas skrbi, če
bo pokojnina zadostovala.
Za julij nam že napovedujejo
dnevno oskrbnino 960 din,
kar bo mesečno zneslo sko-
raj tri stare milijone. Tiste, ki
je ne bodo zmogU, tolažijo
češ da bo pomagalo socialno
skrbstvo. Upokojenci bi pri-
čakovali večje spoštovanje
in pozornost, mnogi smo
prestah vojne grozote, neka-
teri imajo še posledice ustaš-
ke surovosti. Smo to zasluži-
li? Ožemajo nas kot limone
in ne upoštevajo, kako težko,
z velikimi žrtvami smo pri-
borili sedanjo domovino.
Tudi varčevaU bi lahko
malo bolj. Voda teče marsi-
kje po nepotrebnem, prav ta-
ko po nepotrebnem gorijo
luči, cene pa rastejo.
P. K. Celje
Vrba v napoto?
v bUžini križišča Ljubljan-
ske in Čopove ulice v Celju
je do nedavnega stala visoka
lepa in košata vrba žalujka,
ki je bila okras bližnje okoU-
ce. Konec februaija pa so jo
delavci Komunale brez ra-
zloga posekali in na tem me-
stu je zazijala praznina. NT je.
že lani pisal o »pokolu« dre-
ves v Celju, vendar je očitno,
da se sekanje dreves in s tem
uničevanje zelenih površin
kar nadaljuje. Na seznam
»žrtev« je tako prišla tudi
omenjena vrba. Je bila v na-
poto odgovornim, ki so v Ce-
lju zadolženi za varstvo oko-
lja? Kdo so tisti, se sprašuje-
mo kragani otoka, ki tako sa-
movoljno posegajo v naše
okolje? To je skrb nas vseh,
ne pa samo nekaterih, ki jim
je očitno mar vse drugo, ne
pa lepo in zdravo okolje. Se-
kanje dreves v Celju je dobi-
lo zastrašujoč obseg in bil bi
že čas, da se s tem početjem
neha. Odgovorni pa naj
občanom pojasnijo, kakšne
cilje sledijo z uničevanjem
zelenja v mestu.
ALOJZ LIPOŠEK,
Celje
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje  •
četrtek, 21. marca ob 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Za abonma I. mladinski in izven.
Petek, 22. marca ob 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOIJ. Za abonma Premiera in izven.
Sobota. 23. marca ob 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Za abonma Sobota in izven.
Ponedeljek, 25. marca ob 12.: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Za abonma IV. mladinski in izven.
Ob 19.: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Za abonma
Žalec in izven.
Torek 26. marca ob 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Zaključena predstava za Tekstilni center Sevnica.
Dom kulture Titove Velenie
V domu kr£yanov bo jutri nastopila šaleška folklorna sku-
pina Koleda. Nastop, na katerem bodo prikazali jugoslovanske
plese, se bo pričel ob 20. uri.
V sredo, 27. marca pa bo v domu kulture gostovala Drama
Slovenskega narodnega gledalšča iz Ljubljane. Ogledali si
boste lahko komedijo Georgesa Feydeaua Barillonova poroka,
predstava pa bo ob 19.30 uri.
Dvorana gostišča Turist Frankoiovo
v dvorani gostišča Turist bo v soboto, 23. marca ob 18. uri
premiera komedije Marjana Marinca Ad acta, ki jo bo izvedla
gledališka skupina Prosvetnega društva Anton Bezenšek. Isto
predstavo pa si bodo krjuani Frankolovega lahko ogledali v
nedeljo, 24. marca ob 16. uri.
Kulturni dom Vojnik
v dvorani kulturnega doma bo v soboto, 23. marca ob 19. uri
letni koncert Moškega pevskega zbora kulturno umetniškega
društva France Prešeren Vojnik. V programu pa, bo sodeloval
tudi moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja.
Narodni dom Celje
Ob 20. letnici krajevne skupnosti Center bo v ponedeljek, 25.
marca ob 19. uri koncert, na katerem bodo nastopili Otroški
pevski zbor. Mlajši mladinski pevski zbor, Mladinski pevski
zbor, Matjaž Železnik na klavirju in učenci kitare Glasbene
šole, sicer pa vsi učenci osnovne šole I. celjske čete.
Isti večer ob 19.30 uri pa bo v Narodnem domu šesti abon-
majski koncert, ki ga organizira Zavod za kulturne prireditve
Celje. Prisluhnili boste lahko pianistu Dmitriju Aleksejevu iz
Sovjetske zveze, ki bo izvajal dela Schuberta, Prokofjeva in
Schumanna.
Dom Svobode Radeče
v domu Svobode bo v soboto, 23. marca ob 19. uri Večer
domačih pesmi, ki jih bo prepeval Moški pevski zbor Papir-
ničar Radeče.
Dom krajanov Vrbje
v domu kr^anov v Vrbju pri Žalcu bo v soboto, 23. marca
gostovala folklorna skupina kulturno umetniškega društva
Anton Tanc iz Marija Gradca, ki bo prikazala več kot 100 let
star običaj, naslovili pa so ga Ohcet bo, ohcet. Predstava bo ob
18. uri.
Zdraviliški dom Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma bo danes ob 19.30 uri Večer
jugoslovanske folklore v izvedbi folklorne skupine France
Prešeren iz Celja.
Dvorana kina Šempeter
V dvorani šempetrskega kina bo v nedeljo, 24. marca ob 15.
uri nastopila folklorna skupina Koleda iz Titovega Velenja.
Predstavili bodo plese jugoslovanskih narodov.
Promocija kasete Alekandra Ježa
Kantavtor Aleksander Jež iz Trbovelj bo v petek, 22. in v
soboto 23. marca v Laškem predstavil novo kaseto. V petek,
22. marca bo promocija ob 20. uri v Zdravilišču, v soboto, 23.
marca pa prav tako ob 20. uri v gradu Tabor.
Knjižnica Titovo Velenje
V razstavnem pqostoru knjižnice bodo jutri ob 19. uri odprli
razstavo tapiserij Cvetke Miloš in Nede Ružec. V kulturnem
programu ob otvoritvi razstave bo sodeloval pianist Aci Ber-
toncelj, razstavo pa si boste lahko ogledali do 10. aprila.
Savinov razstavni salon Žalec
v Savinovem razstavnem .salonu je odprta razstava likovnih
del Mojce Smerdu. Razstava bo odprta do sobote, 23. marca.
Koncert v Libojah in na Polzeli
v nedeljo, 24. marca pripravljata narodnozabavna ansambla
Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta in Slovenija iz Polzele
dva koncerta. Prvi bo v Libojah ob 16. uri, zvečer ob 19. uri pa
se bosta oba ansambla predstavila še na Polzeli.
Dom Svobode Griže
Teater mladih iz Griž organizira v petek, 22. marca ob 18. uri
koncert s plesom ansambla Joker iz Celja, ki bo izvajal
sodobno ročk glasbo.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava likovnih del akadem-
ske slikarke Nives Kavurič-Kurtovič iz Zagreba. Razstava bo
odprta do 30. marca.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom
Odsevi celjskega področja v leposlovju. Razstava je odprta v
času, ko knjižnica posluje za bralce, do 24. aprila.
Jože Vurcer
KOZJANSK01944
Oris narodnoosvobodilnega boja in delovanja organov ljudske
oblasti na osvobojenem ozemlju Kozjanskega v letu 1944
10
v neuradnem središču osvobojene-
ga Kozjanskega, na Planini pri Sevnici
so bile volitve 22. oktobra 1944. Kra-
jevni odbor OF s sekretarjem Jožetom
Kolmanom je pripravil volilni imenik.
Pred volitvami so bili sestanki o vlogi
in pomenu voUtev organov ljudske
oblasti. Volišče za Planino je bilo v
gostilni Ludvika Šešerka. Pred voli-
tvami je igrala godba na pihala. Na šoh
je bil ogromen napis: »Ne boš nas več
tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo, naš
rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše
pravo!«. Volitve so bile tajne, vsak vo-
livec je na volilnem listku zaokrožil
»DA« ali -NE«. Predlagani so bili: dva
kandidata za predsednika KNOO, trije
ta t£ynika KNOO, 19 za odbornike in
trije za okrajno narodno NO skupšči-
no. Okrajna volilna komisija je rezulta-
te volitev objavila takoj po zaključenih
volitvah z objavo vohlnih rezultatov in
številom glasov posameznih kandi-
datov:
»Za predsednika: Repič Franc 144
glasov, Zalokar Jože 7 glasov«.
Za tajnika: Gorišek Tinka 45 glasov,
Rauter Tilka 94 glasov, Span Jula 12«.
Za odbornike: Jagodic Rudolf 125
glasov, Udovč Jože 116 glasov, Kuko-
vič Milko 79 glasov. Jazbec Angela 107
glasov. Sluga Mira 59 glasov, Skober-
ne Kati 25 glasov, Špan Anica 102 gla-
sova, Zalokar Silva 19 glasov. Leveč
Pepca 98 glasov, Rauter Albert 99 gla-
sov, TiseS Viktor 51 glasov, Repič
Franc 62 glasov, Zalokar Jože 55 gla-
sov, Gorišek Tinka 41 glasov, Rauter
Tilka 22 glasov, Špan Julka 60 glasov.
Jazbec Jože 79 glasov, Rauter Ivan 70
glasov in ŽvegUč Fanika 42 glasov.
Za odposlance: Jazbec Jože 53 gla-
sov, Rauter Ivan 82 glasov in Žveglič
Fanika 16 glasov.
KNOO je pod predsedstvom Franca
Repiča prevzel oblastne funkcije v
kraju, izvoljeni odborniki so si razdeU-
li posamezne referate. Kot predstav-
nik družbeno-političnih organizacij je
naprej deloval KO OF Planina. KNOO
Planina je vršil svoje delo do vdora
okupatorja na osvobojeno Planino 10.
decembra 1944.
Težavno in zapleteno nalogo gospo-
darjenja v izrednih razmerah osvobo-
jenega ozemlja, gospodarske blokade
in še večjega napora vseh sil za zado-
. voljevanje osnovnih potreb vojske, po-
litičnih oblasti in civilnega prebival-
stva je urejal odsek za gospodarstvo
okrožnega odbora OF. V njem so delo-
vali odseki za trgovino, za obrt in indu-
strijo, za kmetijstvo in za gozdarstvo.
Vodih su jih okrožni referenti ter njim
odgovorni okrajni referenti. Po izvoU-
tvi KNOO je to delo prešlo na nje.
Okrožni referenti so vodih natančno
evidenco gospodarskih razmer, po-
treb, proizvodnje in delovne sile.
Odsek za gradnje j.e pomagal pri ob-
novi porušenih domačij, popravljal
mostove, urejal cestišča. Bilo je izre-
dno težko za gradbeni material, pa tu-
di za delovno silo. Odsek za obrt in
industrijo je organiziral čevljarske,
sedlarske, krojaške, puškarske in dru-
ge delavnice za potrebe vojske, sanite-
te, zalednih ustanov in civilnega prebi-
valstva. Odsek za kmetijstvo in pre-
hrano je organiziral obdelovanje zem-
lje, skrbel za preskrbo s semeni, za
plemensko živino, organiziral jesen-
sko setev in poskrbel za spravitev še
nepobranih pridelkov. Zbiral je žito za
vojsko in vojaške ustanove, skrbel za
mletje. Gospodarski referent okrožne-
ga odbora je bil Ivan Luskar-Dušan.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Jutri pride moja mama
Vlado Je spoznal svojo mater pri dvalntrldesetlh
Kakšna je moja mama, se je
Vlado ničkolikokrat vprašal.
Zakaj je odšla sama, brez mene?
Me je kdaj pogrešala? Kako živi,
če sploh še živi? In... kje živi?
Vsa ta vprašanja so se tihotapi-
la občasno, potem so izginjala
kot meglica v življenju mladega
človeka, ki ga buri še na tisoče
drugih vprašanj, problemov,
iskanj.
Vsa Lužarjeva družina je bila do-
ma. Dvaintridesetletni kovinostru-
gar Vlado, njegova žena Karla, pet-
letna Suzana in petmesečna Ines. V
bloku na Hudinji v Celju so predla-
ni dobili lepo dvosobno družbeno
stanovanje. Nič jim ne manjka, ker
so dolgo živeli v vlažnem, po plesni
zaudarjajočem bivahšču v Gornji
vasi pri Preboldu. S skromnimi
prejemki ni da bi človek razmišljal
še o čem drugem, kot o nakupu
pralnega stroja, o takšnih navidez-
nih banalnostih kot je vsakodnev-
na prehrana in o stoterih drugih
nakupih, kijih terja življenje mlade
družine.
Vlado ima konjička, ki je razme-
roma drag in brez katerega ne mo-
re. Srečen je, kadar njegov model
letala poleti v višave in ko ladjica
pušča za sabo drobne valčke. Da-
nes je čisto drugače kot pred leti.
Malo Suzano ne moti novi obraz
v hiši. Teti z beležko v roki res ni
očitati kaj drugega kot to, da kar
naprej nekaj sprašuje in se za nove
igračke ne zmeni kaj dosti. Ines je
pridna, kot rečemo dojenčkom, ki
ne jokajo. Naš pogovor spremlja
škrebljanje drobnih, pisanih ropo-
tuljic, ki so nasnute na trak in pri-
vezane na obeh straneh otroške po-
stelje. Mamica Karla hiti v kuhinjo.
Zadiši po kavi. Vlado je videti ner-
vozen, rad bi kar v eni sapi povedal
vse, razkril vsa svoja čustva in doži-
vetja zadnjih dni. Pod vso to ogro-
mno težo klone. Obraz si ovije z
rokami in zajoka.
»To se z besedami ne da opisati.
Še vedno ne morem verjeti, da je
vse res, kar se je zgodilo. Da imam
tudi jaz mamo. Če mame ne poz-
naš, je tako, kot če je nimaš, kot da
nisi sin. Sedaj sem tudi jaz sin...
Moja mamica je dobra, ni takšna
kot so mi jo... in mlada je videti,
sploh jih ne kaže čez petdeset. Re-
kla mi je, da me je tudi ona sprva
iskala, potem pa je obupala, ker so
Vlado z enim od svojih mnogih modelov, ki so poleteli v višave.
bili za mano zabrisani vsi sledo-
vi...« To se ne da opisati, je potem
še velikokrat ponovil. Kot da hoče
resnico ves čas potrjevati.
Začelo se je iskanje
Bilo je lani decembra. Karla in
Vlado sta zimski večer na toplem
prekrižarila s spomini na dogodke,
doživetja, z načrti drugega in na-
slednjega dne. Kot meteor se mu je
na lepem utrnila misel, da bi poi-
skal svojo mamo. Zakaj ne? Slišal
je že za takšna srečanja po mnogih
letih. Če nič drugega, velja vsaj po-
skusiti. Naslednji dan o tem nista
več govorila. Kot da sta prejšnji
večer zabredla pregloboko v ne-
mogoče.
Kaže da je Karla razgovor vzela
resneje. Razmišljanje o tem, da bi
možu poiskala mater, jo je iz dneva
v dan bolj glodala. Vladu ni o tem
črhnila besede. Kako naj začne in
kje? Podatki so bih skopi. Materino
ime in priimek, nepreverjen poda-
tek, da nekje v Šentjurju živi Vla-
dova stara mati in da je mama na-
zadnje bivala v Ljubljani. K sreči so
dobili Lužarjevi v tistih dneh tele-
fon in iskanje se je pričelo.
Karla: »Najprej sem klicala na
socialno v Ljubljano. Tam mi niso
V Lužarjevi družini (na sliki) se je veliko spremenilo: Vlado ima mamo, Karla taščo, Suzana in Ines pa babico.
vedeh nič povedati, vsi papirji so
izginili. Rekli so mi, naj pokličem
še socialno v Celju. Enak odgovor
in nasvet, naj kličem na občino,
matično službo. Spet nič. Lužar
Angele niso imeli v evidenci. Ker
sem imela podatek^ da Ladijeva
stara mama živi v Šentjurju, sem
poklicala na občino v Šentjur. Tam
pa se je začel klobčič odvijati. Pri-
jazna referentka podatkov o Ladi-
jevi materi sicer ni imela, se je pa
spomnila, da v Šentjurju živijo Lu-
žarji, menda edini v tem kraju. Do-
bila sem naslov stare mame in še
podatek, da ima ta še eno hčerko,
torej Ladijevo teto, ki živi v Celju.
Da se piše Zupančič sem še izvede-
la in da ji je ime Sonja...«
Enajst Zupančičev...
Karla je vzela v roke telefonski
imenik in svinčnik. Zgrozila se je,
ko je videla dolgo vrsto Zupan-
čičev. Kateri so pravi? Kar po vrsti
je šla in upala, da ji ne bo treba
poklicati vseh enajst številk. »Vsa-
kič sem rekla, da bi rada Sonjo.
Šestkrat so mi odgovorili, da pri
njih ni nobene Sonje, sedmič pa se
je le posrečilo, le da Sonje takrat ni
bilo doma. Naslednji dan sem jo
poklicala v službo. Vse sem ji lepo
povedala in dobila naslov Ladijeve
stare mame«, je še ponosno pove-
dala Karla, očitno zadovoljna nad
svojevrstnim uspehom.
Zakaj sta se Vlado in
mama tako zgodaj
ločila?
To je pravzaprav žalostna zgodba
in nihče je nima pravice ocenjevati,
soditi. To je zgodba, ki jo je zapisa-
lo življenje mladega dekleta, neza-
konske matere, ki ji je bilo okolje
vse prej kot naklonjeno.
Angelino pričakovanje otroka je
bilo v znamenju družinske sramo-
te, značilne za tisti čas in zlasti še za
podeželje. Oče je bil trd in neizpro-
sen. Angela je morala od doma, mo-
rala si je poiskati delo, prostor zase
in za sinka. Sprva sta živela s sestro
Filomeno v Celju. Za vsako delo je
prijela. Potem se je preselila v
Ljubljano, kjer naj bi ji šlo bolje, pa
se je zopet srečala z bedo najslabše
vrste. Z otrokom je živela v hiši, ki
naj bi jo kmalu porušili. Večkrat je
bila lačna kot sita, zapostavljena,
nesrečna. Otrok je bil zaradi težkih
razmer ogrožen in na vrata so potr-
kah od socialnega in ji otroka vzeli.
Ko si bo uredila osnovne življenj-
ske pogoje, naj se oglasi, so ji rekli,
in da bo takrat dobila nemara otro-
ka nazaj. Obupana je odpotovala s
prvim ženskim »transportom« v
Zahodno Nemčijo, v Berlin. Ni bila
edina, ki je sanjala o sreči v deželi
sanj.
Pri dobrEH ljudeh
Ker je bil Vlado rojen v Celju, so
o njegovi nadaljnji usodi odločali
socialni delavci v tem mestu. Siro-
to brez staršev so izročili rejniški
družini in v njej je preživlj^al otroš-
tvo, prva mladeniška leta. Zvižejevi
so bili dobri kot kruh, pravi Vlado.
»Posebno rada me je imela mama,
nobenih razlik med lastnimi otroci
in mano ni delala. Ko sta umrla,
sem se želel osamosvojiti. Stanoval
sem zdaj tu, zdaj tam, se zaposlil in
spoznal Karlo.« To pa je že druga
zgodba.
Halo, je tam Berlin?
Karla in Vlado sta se v Šentjur
odpravila z negotovostjo, kako ju
bo stara mama sprejela. Morda se z
njima sploh ne bo hotela pogovar-
jati, potem ko bo izvedela, kdo sta
in kaj iščeta, sta ugibala. Pa se je
pokazalo, da je bil strah odveč. Se-
daj sta imela materin naslov in tele-
fonsko številko.
Karla je šla naravnost domov,
\1ado pa še po opravkih. Zavrtela
je številčnico in na oni strani se je
oglasila ženska, tista, o kateri je
Vlado tako dolgo razmišljal. »Kje je
moj sine?...« Med stavki, beseda-
mi, so bile dolge pavze. Angela Lu-
žar bi o neurju, ki je tisto pozno
popoldne burkalo njeno telo, lahko
vehko povedala. Samo ona. Žal je
dan pred našim prihodom odpoto-
vala nazaj v Berlin.
Zvečer se je vrnil Vlado. Kako bo
sprejel dejstvo, da seje pogovarjala
z njegovo mamo, se je spraševala
Karla. Je prav naredila, ker jo je
prva pokhcala? »Zdaj sedi, da te ne
pobere«, ga je previdno posvarila
in povedala včliko novico. Vlado je
nekaj takega pričakoval, slutil, po-
tem pa dvignil slušalko in prvič v
življenju zaslišal materin glas »Si-
ne, si ti? ...«
Še bo prišla, velikokrat
Prvega marca je s prijateljico in
njenim nečakom prišla v Celje. Pr-
vič k sinu, snahi in vnukinjama na
obisk. »Si lahko predstavljate, ka-
ko mi je bilo ves čas pričakovanja!
To so bili dolgi dnevi, nervoza, pri-
prave. In potem sem zadnjega fe-
bruarja lahko rekel: Jutri pride mo-
ja mama.«
Prišla je. Potem se je začelo kolo
tridesetih let vrteti nazaj. Pravza-
prav dvoje koles. Dolga, nepoznana
pot dveh ljudi je dobivala vsaka
svojo podobo. Dve različni zgodbi,
dvoje življenj, ki sta imeli skupen
le začetek. Življenje pa teče dalje...
Mama je obljubila, da bo spomla-
di spet prišla. Tohko si imata še
povedati.
MARJELA AGREŽ
Od Župneka do Grumoveje dobriin
navzgor. Silva mu rada priskočita
preveriti, če je Silva doma, speti
konjaka, tretjič pa pride, ker radi
Pobegni
Franc Župnek preživlja
Celjani se vse bolj staramo, ker
si občani, ki so še pri močeh, vse
manj prizadevajo za podmladek.
Mladi, ki smo jih hote, še bolj pa
nehote le proizvedli, pa se običaj-
no otepajo skrbi za starejše kot
hudič križa. Tako mnogim na sta-
ra leta ne preostane drugega kot
da se zatečejo v dom upokojen-
cev, kjer po svojih močeh skrbijo
zanje, vendar nikjer ni tako kot
doma. Franc Župnek, ki nima
svojcev in je kar dvakrat pobeg-
nil iz doma upokojencev, ima
srečo, da v krajevni skupnosti
Pod gradom starejših krajanov
ne odvržejo kar med staro in ne-
potrebno šaro.
Zasluga za to gre predvsem Zin-
ki Jazbec, predsednici socialne
komisije in mladincem, ki brez
pomisleka zavihajo rokave, ko je
treba pomagati starejšim in invali-
dnim krajanom. Za Franca Žup-
neka pa skrbi kot mati za svoje
otroke, Silva Grum, ki pravi:
»Družba mi ni nikoli ničesar odre-
kla, zato se čutim dolžno, da tudi
sama kaj storim zanjo.«
Župnek je star že 78 let, vendar
je še tako pri močeh, da mu te
starosti ne bi nihče prisodil. Zase
sicer ne more več skrbeti, še ve-
dno pa lahko pobegne iz doma
upokojencev, tudi v copatah, če
ne gre drugače, kar je dvakrat že
dokazal. Prvič je pobegnil leta
1979, v domu je zdržal tri tedne,
drugič, leta 1981, pa gaje bivanje v
Francu Župneku je letos ja-
nuarja delno pogorela hiša. Tleti
je začelo ponoči na podstrešju,
^utraj pa je iz tega nastal že pra-
vi požar. S pomočjo prvih sose-
dov je bil požar pravočasno po-
gašen, tako da ni bilo večje ško-
de. Hiša pa kljub temu ni bila
primerna za bivanje. Zato so v
krajevni skupnosti še isti dan po-
pisali kaj je zgorelo in ugotovili
kaj potrebujejo za obnovo. Za po-
moč so prosili tudi delovno orga-
nizacijo Lik Savinja iz Celja, ki
jim je poslala brezplačno ves po-
treben material. Tako je bila hiša
popravljena že v tednu dni.
domu minilo že po sedmih dneh.
Zato so se v krajevni skupnosti
odločih, da ga ne bodo več pošilja-
li v dom in Župnek se je razjokal
od sreče, ko je zvedel, da bo lahko
ostal pri Silvi Grum. ki zanj skrbi
že od leta 1976. Župnek se ne pri-
tožuje nad oskrbo v domu, z njo je
bil več kot zadovoljen, v strežnico,
ki ga je kopala, se je celo zaljubil,
vendar ga tudi ljubezen ni obdrža-
la v domu upokojencev. O bivanju
v domu pravi: »V dom pridejo sa-
mi starci, ki kar naprej nekaj go-
dejo ali pa se hvalijo, kaj vse so
imeh. Doma se uležem na poste-..

NOVI TEDNIK - STRAN 13
metro v hoda po strmi poti, za to Župnek le s teža vo zmore pot
1^, čeprav se tudi nekajkrat na dan oglasi pri njej. Včasih pride
f 5e boče prepričati, če resnično v tem dnevu ne bo več dobil
Silvo pri domačih opravilih... j
kar v copatah
iost ob pomoči Silve Grum
ipazujem skozi okno naravo
|am svoj mir.«
em o ljubezni
IZ Iconjaka Župnek ne bi pre-
da pa preživi tudi z njim,
Silva Grum, ki mu vsak dan
iovoljeno dozo. Zato Župnek
h zakolne: »Prekleta baba,
rideš v leta, si ne moreš več
Igati sam.« So pa to le trenut-
ievolje, ker ga Silva kaj hitro
ni, koUkokrat je obležal v
em jarku ali nakakšnem
Iku, kjer je včasih skoraj
liil. Iz tega obdobja se raje
ti^a svojih obiskov v gostilni
Išek, kjer je v mladih letih ka-
j[a nergača mahnil po zobeh,
dve povedati. »Enkrat so me
iimastem skoraj zaprli, ker
aa cesti nagnal falota, ki se je
piil vame, češ da sem rad pi-
l^eliko pa sem preigral tudi
, šnops, dureka, lustik in rad
liodil v družbo, kjer so veliko
fvali. Všeč so mi lepe domače
li, ki govorijo o ljubezni, trav-
I, rožicah...«
pnek je živel z Roziko iz Bu-
laka na koruzi, vendar je tr-
Prepričan, da je bil z njo po-
' Spominja se vseh podrob-
poroke, kije ni bilo: »Z Rozi-
fa pokleknila pred duhovni-
i nama je zabičal, da si mora-
ti zvesta do groba, zaželel ve-
•trok in zahteval, da hodiva v
^ in spoštujeva duhovnike,
ske ima Župnek nasploh zelo
najbolj všeč pa so mu mla-
[Postavne. Zato se je tudi za-
' v Micko, ki ga je kopala v
'upokojencev. Domov je pri-
^ omotičen, pravi Silva. Pri
'ah je zelo izbirčen, vendar bi
'^vedno poročil, n^r^e kar s
brez upanja v očeh pravi
lek: »če me pa noče.«
|nček je vreden
l^sa gnarja«
'° pravi Silva Grum, ki go-
^0 ravna s Frančkovo po-
r^- O njegovih denarnih za-
vodi pravo knjigovodstvo,
y Poseben zvezek zabeleži
"^gove prihodke in odhodke.
;j^esec daje Frančku okoli
^airiarjev za žepnino, skrbi,
j^^manjka pijače, del denarja
^azuje na bančno knjižico.
I^J bi morala družba plačevati
,p Za človeka, ki ima dovolj
denarja;, se sprašuje Sil-
Ij'^tem ko Frančku nataka še
'kozarček konjaka. Župnek
|."vinim gospodarjenjem za-
^J^n; »Kaj rni pg manjka?
, ^enar, meso, kruh in ko-
to natančnostjo pa so bili
nezadovoljni nekateri so-
^ okohški fantje, ki so Žup-
Ij ?,^krat opeharili in izko-
jp.^inka Jazbec je v zvezi s
iv 1 ■ "^^^ ^^ta, ko je Žup-
^J^še sam, so ga mladi fant-
je izkoriščali. Tako mu je na pri-
mer nekoč nek fant prodal čevlje
za 6.000 dinaijev, takrat so stali
vs^j pol manj, potem mu jih je
ukradel in ponovno prodal.«
Brez konjaka Župnek ne bi preži-
vel, da pa preživi tudi z njim,
skrbi Silva Grum, ki mu vsak
dan daje dovoljeno mero.
Socialna komisija krajevne
skupnosti Pod gradom vsako leto
ob vseh praznikih skupaj z
Rdečim križem obišče vse nepo-
kretne in starejše krajane.
Obiščejo tudi krajane, ki so v do-
movih upokojencev, v Celju, Pol-
zeli in v domu Nine Pokom. So-
cialno ogroženim družinam iz-
plačujejo nadomestila. Organizi-
rali so podmladek Rdečega križa,
ki skrbi za sprehode starejših
občanov. Mladinci nažagajo in
nasekajo drva vsem, ki tega ne
zmorejo sami. Lani pa so popisali
tudi vse starejše in nepokretne v
krajevni skupnosti, ki še nimajo
osebnih izkaznic in večini so jih
tudi že uredili. Zinka Jazbec pa
pravi: »Najbolj mi je hudo, kadar
vidim, da so krajani, ki nimajo
dovolj denarja niti zase, priprav-
ljeni prispevati svoj delež za vse
kar se dogovorimo v krajevni
skupnosti, samo da ne bi bili izje-
ma, nekateri, ki imajo vsega do-
volj, pa se nemalokrat izmikajo.«
Tudi zato ima Franček rad svojo
skrbnico Silvo, kajti zaveda se, da
pošteno ravna z njim in z njego-
vim denarjem. Živi sicer v svoji
hiši, vendar pride kar nekajkrat na
dan k njej na obisk. Zato si Silva
velikokrat ne upa z doma, ker ne
ve, kdaj jo bo obiskal. Franček je
pa tudi ljubosumen in Silvi le ne-
rad dovoli, da gre od hiše. Kako jo
ima rad in kako je ljubosumen
zgovorno priča že to, da seje kljub
svojim letom z grabljami lotil so-
seda, ki seje spri s Silvo, ker seje
ob nekem nesporazumu potegnila
za Francka.
VILI EINSPIELER
FOTO: EDI MASNEC
Radio Celje v družbi s Slovenijalesom
Toplina ¥ ¥sakem prostoru In skrb za kupca sta prvo
Radi smo v družbi s Slovenijalesom, pa najsi bo doma, v
prijetno urejenem stanovanju, šoli ali v poslovnem pro-
storu. S Slovenijalesom tudi radi gradimo, ali pa se pove-
selimo skupaj z njihovimi delavci ob poslovnih uspehih.
Ena takih priložnosti se nam je ponudila v petek popol-
dne, ko so v Medlogu pri Celju odprli novo urejene, razšir-
jene razstavno prodajne prostore. V prijetno urejenem
ambientu je bilo dovolj prostora, da smo skupaj postavili
prizorišče za javno radijsko oddajo Radia Celje in nanjo
povabili nekatere znane izvajalce s Celjskega in od dru-
god, ki so skupaj ustvarili prijetno razpoloženje med
delavci Slovenijalesa in obiskovalci.
Lepi slovenski pesmi vselej radi prisluhnemo. Če jo zapoje
Frankolovčani, še posebej. Kvintet prav v tem času pridno
vadi za snemanje kasete, ki se je bodo brez dvoma razveselili
mnogi ljubitelji narodne pesmi. Vodja kvinteta Tone Gregorc
je v kratkem pogovoru povedal, da naša, slovenska pesem,
ogreje tudi dlani poslušalcev v drugih republikah. Fantje so
že večkrat gostovali zlasti v Sarajevu in bili gostje sarajevske
televizije. Prav njim gre v marsičem zahvala, da lepa sloven-
ska pesem ne bo šla v pozabo.
'Sina. nv hodi proč, ostani še vsaj to noč... umakni va se z dežja, sonca bo za oba." Tako je za
uvod vabil in ogreval ansambel Plamen z uspešnico s pop delavnice, »Nina*. V prostorih, kjer
napisi opozarjajo, da ogenj tudi uničuje, je bil tokrat Plamen dobrodošel gost, saj je s svojim
nastopom švisnil po žilah vseh poslušalcev. Čeprav so skoraj vse pesmi že napisane, je
Plamenu izredno uspela skladbica Jaz in moj Riki. Naj jih tudi izdamo, da so se uspeli prebiti v
izbor popevk za opatijski festival. Vse kaže, da se bo Plamen v prihodnje še bolj razgorel.
Gledalcev, oziroma poslušalcev javne radijske oddaje v Medlogu se resda ni trlo, so pa vsi, ki
so se odzvali vabilu gostitelja, z zanimanjem spremljali celo prireditev in si seveda vzeli čas
tudi za ogled novih razstavno prodajnih prostorov. Med obiskovalci sta bila tudi srečna
dobitnika nagradne igre. Drago Prtenjak iz Celja in Stanko Nedeljko iz Titovega Velenja.
Prvega, ki je pravilno odgovoril na vprašanje o Slovenijalesu, je le-ta nagradil s toaletno
omarico, drugega pa z večerjo za dve osebi v gostilni Bomšek. Oboje se je prileglo!
V razstavno prodajnih pro-
storih Slovenijalesa v Medlo-
gu dobi kupec ali naključni
obiskovalec najboljšo pred-
stavo o tem, kaj potrebuje za
dom ali za gradnjo. Lično po-
stavljeni paviljoni ali vitrine
ponujajo sanitarno kerami-
ko, keramične ploščice,
opremo kopalnic in razkriva-
jo detajle, kako naj bo objekt
pravilno izoliran, da bi bila
naložba v času energetske
krize res upravičena. Hidro
in termo izolacijski material
sta najboljša naložba za to-
plino v vsakem prostoru. Pri
Slovenijalesu obljubljajo tu-
di občasne demonstracije
teh materialov, da bi kup-
cem čim bolj nazorno prika-
zali, kako se ti različni mate-
riali uporabljajo.
V Slovenijalesu v Medlogu
je bilo zabavno in zanimivo.
Zabavno po zaslugi vseh na-
stopEoočih, med katerimi je z
domačimi vižami vžgal tudi
ansambel Braneta Klavžaija
in gledališki igralec Miro
Podjed, ki je prebral humo-
resko Jaroslava Haška o
tem, kako se pravilno skuha-
jo jajca v mehko. Zanimivo
pa predvsem za vse tiste obi-
skovalce, ki so v novem raz-
stavno prodajnem prostoru
odkrili tudi kaj zase.
Tekst:
MATEJA PODJED
Foto:
TONE TAVČAR
Stane Pinter, direktor regij-
skega predstavništva Slove-
nijalesa v Celju je med dru-
gim dejal: »Trudimo se, da bi
svoje poslanstvo opravili kar
najbolje, zato ponujamo kup-
cem tako širok izbor stavbne-
ga in gradbenega pohištva,
mizarskih plošč, gradbenih
materialov, rezanega lesa,
itd. Pomemben korak smo na-
redili tudi pri opremljanju
stanovanjskih, poslovnih in
šolskih prostorov. Prisotni
smo sirom po Jugoslaviji in
na vseh kontinentih sveta.*
Ivan Čakš, vodja prodajnega
centra Slovenijales v Medlo-
gu: »Z razširitvijo prodajnih
prostorov se želimo še bolj
približati kupcu in mu sveto-
vati. Lahko se pohvalimo, da
smo ena prvih delovnih orga-
nizacij, kije začela s servisom
in dostavo na dom, montažo
na domu in s svetovanjem.
Naši prodajalci so tudi sveto-
valci, izobražujejo se in se
sproti seznanjajo z novostmi,
ki jih nato ponudijo potroš-
niku.*
Temperamentno dekle je pev-
ka Laura Budal, ki sicer naj-
več prepeva na goriškem in
portoroškem^ koncu, a rada
pride med Štajerce, je pove-
dala. Čeprav se pripravlja za
nastop na festivalu Melodije
sonca in morja, pa tudi na Ve-
selo jesen in se hkrati nadeja
tudi snemanja kasete, je v No-
vi Gorici sedla na avtobus in
se pripeljala na našo javno ra-
dijsko oddajo. Bila je toplo
sprejeta, razgrela je poslušal-
ce v Slovenijalesu in pri ra-
dijskih sprejemnikih. Zal ji je
le bilo. da ni mogla priti s šop-
kom cvetočih češenj, ki bi v
tem času na Goriškem že mo-
rale cveteti, pa jih je zatrla
zima. Pa nam je zato ponudila
pesmico z naslovom Cvetoči
kostanji...
14. STRAN " NOVI TEDNIK
21. MAREC 1985
Pohod Dramlje -
Frankoiovo
v soboto, 9. februarja, smo se
planinci Planinskega društva Za-
bukovica in pionirji Osnovne šo-
le Nade Cilenšek Griže že petič
odpravili na pohod po poteh
XIV. divizije.
Pohod se je pričel pri Osnovni
šoli Miloša Zidanška v Dramljah
kjer je predsednik ZZB Dramlje
spregovoril nekaj besed o štiri-
najsti diviziji, član Planinskega
društva Maribor pa nam je poka-
zal diapozitive z dveh zadnjih po-
hodov.
Po ogledu spominske razstave
na šoli in po ogledu diapozitivov
smo krenili do rojstne hiše Mi-
loša Zidanška, kjer smo se malo
okrepčali, požigosali dnevnike
pohoda in transverzalne dnevni-
ke »Planinske spominske poti po
poti XIV divizije« ter dobili spo-
minske značke.
Nato smo krenili dalje po zelo
lepi poti in kmalu prišli do do-
mačije Šelah na Zgornjih Sleme-
nah, kjer smo zopet imeli prilož-
nost okrepčati se in dobiti žige.
Nato smo se skozi Črešnjice od-
pravili v Stranice pri Frankolo-
vem, kjer se je pohod tudi
končal.
Na Stranicah smo pri spomeni-
ku 100 žrtev krutega dejanja
Nemcev prisluhnili pripovedi o
dogodku, ki seje zgodil februarja
1945: okupator je obesil 100
talcev.
Tu nas je čakal avtobus. Odpe-
ljali smo se domov.
MARTINA GORIČAN, 7. B
OŠ Nade Cilenšek
GRIŽE
Bračičevi dnevi
Tekmovanje Bračičevi dnevi je
organizirano v sklopu praznova-
nja desete obletnice neprekinje-
nega delovanja odreda heroja
Bračiča iz Slovenskih Konjic, ki
je bil ustanovljen 17. 2. 1975 in
nosi ime po narodnem heroju
Mirku Bračiču. Deset let nepre-
kinjenega dela se kaže tudi v raz-
nih uspehih, kijih je odred dose-
gel na različnih tekmovanjih:
področnih in republiških mno-
gobojih za TT in MČ pa tudi dru-
gih akcijah sirom po Jugoslaviji.
Taborniki našega odreda smo
pripravih tekmovanje v partizan-
skošportnih veščinah. Trajalo je
od 1. do 3. marca 1985, udeležilo
pa se ga je osem ekip: iz Splita,
Vareša, Slavonskega Broda, Tol-
mina, Celja, Zreč in Slovenskih
Konjic. Ekipe so tekmovale v
dveh starostnih skupinah (pod in
nad 18 let). Tekmovanje je obse-
galo partizansko - taborniški
mnogoboj, prednalogp in spret-_
nostno tekmovanje. Ekipe so pri-
spele v petek in zvečer smo vsi
skupaj odšli v disco. V soboto
zjutraj so ekipe n?yprej vrisovale
kontrolne točke na karto, nato pa
so odšle na orientacijski pohod,
ki je obsegal test o NOB, topo
test, prvo pomoč, signalizacijo,
streljanje z zračno puško, opis
poti, prehod minskega polja, ski-
co poti, skico terena in prihod na
KT v naravi. Pot je bila dolga
okoli 14 kilometrov in ekipe so
zanjo povprčno porabile 8 ur, se-
veda z vsemi opravljenimi nalo-
gami.
Zvečer smo ocenjevali predna-
logo, to je ekipno ali vodovo za-
stavico. Bili smo presenečeni, s^
so se na mizi zbrale razne zastavi-
ce, medvedek, prašiček, vlit iz
aluminija in razni drugi izdelki.
V nedeljo dopoldan so ekipe tek-
movale v vezanju vozlov. Najhi-
treje so vozle vezali taborniki iz
Splita, ki so prejeli prehodni po-
kal, ti so bili n^boljši tudi v sta-
rejši skupini, v ml^ši pa so se
n^ bolje odrezali domačini -
odred Heroja Bračiča iz Sloven-
skih Konjic.
Tako se je uspešno končalo
tekmovanje Bračičevi dnevi, ki
je pokazalo veliko povezanost
med taborniki iz vse Jugoslavije.
Vsi so obljubili, da se vidimo pri-
hodrye leto na naši akciji.
SLAVICA JAKOP
Odred heroja Bračiča
SLOVENSKE KONJICE
Oiliskala nas le Lana
Včeraj je naš, 4. b razred obi-
skala nekdanja sošolka Lana. Tri
leta smo bili skupaj z njo v šoli.
Bila je vzorna in marljiva
učenka.
Njen obisk nas je zelo presene-
til. Bilo je med prostim časom.
Učenci smo se razkropili po ra-
zredu. Nekaj učenk je odšlo na
hodnik. Hitro so se vrnile z vese-
lo novico, da nas zuniy čaka pre-
senečenje. Tatjana je radovedno
odprla vrata in zagledala Lano.
Pospremila jo je v razred. Vstopi-
la je in nas obdarila s sladkarija-
mi. Nato je sledil veseli pogovor.
Povedla nam je, kako je na njeni
šoli, na OŠ I. celjske čete. Zani-
malo jo je, kako .se imamo pri
nas. Ura je hitro minila. Sprostili
smo se, ko je razredničarka
vključila veselo kaseto.
Čas Laninega obiska je hitro
minil. - Morali smo se od nje po-
sloviti. Naša želja je bila, da nas
še kdaj obišče.
ROMAN GORENJAK. 4. b
OŠ ŠTORE
Moja babica je
dobra
Moji babici je ime Ana. Čez
mesec dni bo dopolnila 76 let.
Ko so mene pripeljali iz bolniš-
nice, so me peljali k babici. Babi-
ca je zelo pazila name in na ma-
mico. Ko je bila mamica sposob-
na za delo, me je pazila babica.
Večkrat me je peljala z vozičkom
na sveži zrak. Ko smo se selili od
babice, mi je bilo dve leti. Od
takrat še skoraj ni bilo dneva, da
je ne bi obiskala. Če ima kaj do-
brega, mi postreže.
Jaz jo spoštujem, ker je pazila
name, in ker je dobra babica.
JERICA KOS, 3. b
OŠ BRASLOVČE
Pravljični krožek
Vsak torek imamo pravljični
krožek. Poslušamo pravljice ter
se učimo o pesnikih. Vsakih štiri-
n^jst dni gremo v Kulturni dom.
Ogledali smo si tudi knjižnico. V
njej je veliko zanimivih in ilustri-
ranih knjig. Ilustriramo tudi
pravljice, ki nam jih knjižničarka
pripoveduje. V šoli beremo knji-
ge in se igramo. Pri krožku je
zelo zanimivo.
MATEJA BERTONCEL, 4. b
OŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Pristanek na Saturnu
Nenavaden planet. Neznansko
velika krogla s prstanom, širo-
kim kakšen kilometer ali dva.
Obroč je sestavljen iz samih pli-
nov, ki so krožili tudi okrog naše
ladje.
Hoteli smo se ustaviti na
obroču, da bi vzeli nekaj vzorcev
plina. To nam ni uspelo. Ladja
Satumus je z ugasnjenimi motor-
ji hitro zdrvela skozi obroč. Ob-
stali smo na dnu obroča. Zopet
smo se vrnili na prostor, kjer smo
si najprej ogledovali Saturn. Vi-
deli smo, da okrog nas ni nava-
den plin, V njem so se počasi
vrteli obrisi nekakšnih čudnih
postav. Zdeli so se nam kot po-
manjšana bitja v črnih oblačilih.
Obroč Saturna se je nenadoma
spremenil v pristfyalne in vzletne
piste. Pokazale so se tudi natan-
čno izdelane rakete. Tu ni bilo
več mogoče zdržati. Od planeta
je odsevala močna vročina. Bitja
so nas opazila. V rokah so imela
nekakšne pištole. Medtem, ko
smo si ogledovali sedaj že dobro
vidna bitja, nas je prestregel la-
serski žarek. Ladja je strmoglavi-
la na tla. Nezavestni in nemočni
proti bitjem smo ležali razmetani
po tleh naše ladje. V nezavesti se
nam je zdelo, kot da slišimo v
daljavi človeško govorico. Zdra-
mib smo se. Opazili smo, da so
nas zaprli v elipsast prostor, ki je
imel zamreženo odprtino v vrhu.
Prostor je bil visok nekaj metrov.
Stene prostora so izgledale, kot
bi bile narejene iz pleksi stekla.
Odprla so se prej nevidna vrata.
Skozi njih smo zagledali vijoliča-
ste stene, ki so odsevale močno
svetlobo.
Zaslišala sem znani glas. Pred-
ramila sem se. Bil je glas budilke.
Morala sem v šolo. Pogledala
sem skozi okno. Drevesca ob ce-
sti so bila zavita v ivje. Streslo
me je. In sedaj ven v ta mraz in v
šolo. R^e bi sanjarila o Saturnu
in naših dogodivščinah na njem.
NATAŠA KRHEN, 5. a
OŠ Slavko Šlander
CELJE
Kiosk v Novi vasi
v Novi vasi stoji pred trgovino razbit kiosk, ki je že dalj
časa prazen, pa bi se še dal uporabiti. Takšen kot je, je za
Novo vas res neugleden. Zanimalo meje, kaj menijo o tem
krajani. Med odgovori so bili najbolj značilni tile:
- Sadje in zelenjava, ki so jo v kiosku prodajali, je bila
zelo draga, ampak okusna.
- Krajevna skupnost n^ izvede anketo s krajani Nove
vasi: n^ povedo, kaj si želijo, da bi bilo v tem kiosku.
- Ne zdi se mi prav, oziroma koristno, da je kiosk tako
blizu trgovine.
- V njem bi lahko imel svojo delavnico čevljar ali
kakšen drug obrtnik.
Kiosk kvari okolje, zato bi bil že skraoni čas, da KS nekeg
ukrene.
MATJAŽ MEDVED, DEJAN JOVANOVIČ, 6. a
COŠ Fran Roš, CELJE
Ni ptič ne miš, bi lahko rekli o prispevku, ki smo ga
danes uvrstili v rubriko MLADI NOVINAR. Še najbolj
diši po ANKETI. Nič ne rečem, da je prispevek slab.
Nasprotno, kar precej nam pove o tem nesrečnem kio-
sku. Pa vendar poglejmo, kako bi ga novinarsko obliko-
vali še bolje. V anketi postavljamo odgovore anketiran-
cev v premi ali dobesedni govor, ker DOBESEDNO
posredujemo mnenja ljudi, ki jih tudi imenujemo z ime-
nom in priimkom (včasih te podatke dopolnimo s pokli-
cem, izobrazbo ali starostjo). Matjaž in Dejan pa sta se
odločila, da bosta strnila najpogostejše odgovore. S tem
ni nič narobe, le da bi jih v tem primeru lahko nizala v
indirektnem govoru. Prvi med nanizanimi odgovori (v
mastnem tisku) tudi ni na mestu, saj nista spraševala o
tem, kaj je bilo s kioskom, ko je bil še cel in uporabem.
To, da so v njem prodajali sadje in zelenjavo, bi lahko
povedala že v uvodu. Za konec bi morda namesto ugoto-
vitve, da mora krajevna skupnost končno nekaj ukre-
niti, poiskala še odgovor enega od predstavnikov kra-
jevne skupnosti.
S Petliem mozaikom
na piknik v Logarsko dolino
Med pravilnimi odgovori, ki so prispeli na naše tretje
nagradno vprašanje, smo za nagarado ZŠAM Celje
izžrebali ANICO SELČAN iz Celja.
Pionir]! fotografiralo
Izbrali smo motiv, določili izrez motiva in naravnali ekspo-
zicijo.Ostane uam še en zelo pomemben element, da bo slika
uspela - ostrina. Na objektivu obstaja priprava, s katero
naravnamo oddaljenost objekta od aparata in je označena z
metri. Le ti morajo biti pravilno izmerjeni, če hočemo da bo
ostrina popolna. Boljši aparati imajo vgrajene daljinomere, ki
se naravnajo tako, da se objekt vidi oster skozi objektiv.
Vstavimo film. Najboljši standardni 21 din, kije prilagojen za
pogoje snemanja zunaj, razpon kontrastov je velik, zrna iz kate-
rih je sestavljen, pa skoraj nevidna. Tako imamo pripravljen
aparat za snemanje in če pogledamo skozi fotoaparat, zagle-
damo malo drugačen svet okoli nas. Postali smo lovci različnih
izrazov tega sveta in življenja.
Če slikamo otroka, se mu približamo, tako da bo njegov lik
posvem zasedel prostor iskala, ki smo ga seveda izostrili, narav-
namo ekspozicijo, (ki jo glede na občutiljivost filma in s.'etlobe
pokaže svetlomer ali tablica) in pritisnemo na sprožilec. Slika bo
zanesljivo uspela. Vendar se ne zadovoljimo samo s tem posnet-
kom. Postavimo aparat nižje, skoraj na tla in rezultat snemanja
iz »žabje' perspektive bo popolnoma drugačen in zanimiv. Ali
pa se popnemo morda na stol, oddaljenost bo malo večja
(pazimo pri ostritvi) videl pa se bo tudi svet, ki otroka obdaja v
njegovi igri. Sposobnost opazovanja lahko realiziramo še na
druge načine, povsod pa je važno, da je otrok ali kakšno drugo
živo bitje čimbolj v ospredju.
Metod Podkrižnik iz Titovega Velenja je napravil zamiš-
ljeno sošolko malce drugače. Iz »žabje« perspektive, aparat je
spustil nekoliko nižje in nastala je zanimiva fotografija. V Fotoh-
kovi prodajalni si bo za vrednost nagradnega kupona, ki ga bo
prejel po pošti izbral fotografski material. V njihovi prodajalni
pa smo zasledili tudi nekaj cen enostavnejših aparatov. Za
Smeno boste odšteli 1685 din, za Vilo 2694 din, za Birreto pa 5893
din. Film Onvo 22 din stane 192 din, EFKE pa 185 din.
Urednik fotografije
Atkina zanka
Iz katerega plašča, A, B ali C, lahko sestaviš nari-
sano kocko?
Odgovor pošlji na dopisnici do torka, 26. marca 1985,
na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63 000 CELJE.
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca
tovarne AERO.
Če ste pozorno prebrali našo stran v prejšnji številki,
ste odgovor na Atkino zanko našli v prispevku, ki je
predstavil turistični vodnik mladih Straničanov. Pra-
vilen odgovor je: ČRNA KUHINJA. Nagrado pa tokrat
dobi: Dani Majcen, Br. Vošnjakov 5, 63 000 Celje
21. MAREC 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Jani V. se očitno ne ra-
zume najbolj s svojo ženo,
saj celo sumi, da ga poskuša
umoriti. V nedeljo je na celj-
sko Post^ milice prinesel
čaj, v katerega naj bi žena
vsula nekaj strupa. Miličniki
so čaj poslali v preiskavo, Ja-
ni pa se te dni najbrž prehra-
njuje v restavracijah.
• Josip J., ki je že večkrat
prišel navskriž z zakonom, se
je tokrat uštel. Od Iva G. je
zvabil 4.000 dinarjev s pre-
tvezo, da mu bo priskrbel
hladilno skrinjo. Ker pa skri-
nje ni bilo od nikoder, je Ivo
zagrabil za ovratnik Josipa
in ga pripeljal na Postajo mi-
lice.
• V restavracijo v Novi va-
si so ob knjigo pritožb in
pohval. Ukradel jim jo je
neznanec v petek zvečer.
Vzrok za to kriminalno deja-
nje še ni znan. Mogoče pa
ima neznanec toliko pritožb,
da bi jih rad doma v miru
vpisal v knjigo.
• Seada Š. miličniki že oe-
kaj časa iščejo, za njim pa je
razpisana tudi tiralica. Sead
pa se je ujel čisto po naklju-
čju, lahko bi rekli zaradi pi-
janske razposajenosti. V
četrtek zvečer so priredili
hrupno zabavo v stanovanju
v Šaranovičevi 9. Ker so mo-
tili sosede, so prihiteli mili-
čniki in takoj prepoznali
Seada ter ga odpeljali v
zapor.
• V sredo popoldne je
občinska straža našla na dvo-
rišču Aškerčeve 2 negibnega
Vinka K. Poklicali so mili-
čnika, ki sta Vinka brž spra-
vila v bolnišnico, zakaj izka-
zalo se je, da se ga je le prveč
napil, potem pa padel po
stopnicah.
• V celjski Cinkarni so
prejšnji četrtek odkrili štiri
delavce v obratu TD bobni,
ki so igrali karte za denar
med delovnim časom. Mili-
čniki so jim zaplenili karte in
570 dinarjev, ki jih niso uspe-
li pravočasno vzeti z mize.
S. S.
Neusklajeni samoupravni akti
To povzroča težave pri ilelu sodišča združenega dela
čeprav je preteklo že pre-
cej časa od uveljavitve no-
vele zakona o delovnih raz-
merjih, celjsko sodišče
združenega dela ugotavlja,
da nekatere delovne organi-
zacije še vedno niso uskla-
dile svojih samoupravnih
aktov z določili tega zako-
na, pa čeprav bi morale to
narediti že do 31. decembra
leta 1982.
Tu gre sicer v večini pri-
merov za manjše organizaci-.
je združenega dela in skup-
nosti, vendar, ugotavlja so-
dišče, ravno te imajo tudi
največ sporov iz medseboj-
nih razmerij v združenem
delu. Ko sodišče potem
obravnava te spore in ugo-
tavlja nepravilnosti in neza-
konitosti v posameznih pri-
merih, večkrat brez razloga
očitajo sodnikom, da so ne-
življenjski, pozabljajo pa, da
je osnovna naloga sodišča,
da   zagotavlja   spoštovanje
Celjsko sodišče združene-
ga dela je lani obravnavalo
1017 zadev, od tega jih je
bilo 309 nerešenih iz prete-
klih let, ko je bilo na so-
dišču premalo sodnikov in
niso zmogli vsega dela. Naj-
več sporov (70 odstotkov) je
bilo s področja delovnih
razmerij, precej pa je bilo
tudi stanovanjskih sporov
in sporov v zvezi z dodelje-
vanjem oziroma vračanjem
štipendij in šolnin.
ustavnosti in zakonitosti, pa
tudi družbene odgovornosti
in sociahstične morale.
Sodišče združenega dela je
v primerih, ko je odkrilo ne-
skladje samoupravnih aktov
z zakonom, najprej opozorilo
samoupravne organe v de-
lovnih organizacijah, v štirih
primerih pa so začeli tudi po-
stopek pred Ustavnim so-
diščem, kjer se je pokazalo,
da so ti akti dejansko v ne-
skladju z zakonom in Usta-
vo. O tem, če so organizacije
združenega dela kasneje le
uskladile svoje samouprav-
ne akte, ni podatkov, zanes-
ljivo pa je, da doslej ni bil
izrečen še noben ukrep druž-
benega varstva v organizaciji
združenega dela, ki v zakon-
skem roku ni sprejela samo-
upravni splošni akt, ki bi po
zakonu moral biti sprejet.
Čeprav zakon predvideva tu-
di to možnost.
S. ŠROT
Nevarna igra
Za 24-letnega Jožeta Podhraškega iz Rogatca se je igra na;
delovnem mestu v štorski železarni skoraj končala tragično, j
Njegov sodelavec Martin Malgaj je namreč v manjšo pločevinko^
nalil pol litra špirita, potem pa so pločevinko brcali. Ravno, ko je:
pločevinka prišla do Jožeta Podhraškega, je goreč špirit brizgnil i
in ga močno opekel, tako da so ga prepeljali v celjsko bolnišnico ■
v kritičnem stanju. 1
Delovna nezgoda v EMO
V EMO, v Tozdu Frite je 23-letni Vladimir Drovenik iz j
Kačjega dola delal pri bazenu z vodo, v katerega zlivajo na i
približno 1200 stopinc Celzija segret emajl. Da bi se snov i
ohladila, jo je potrebno stalno mešati. Tokrat pa se je medj
mešanjem nabrala para, kije močno opekla delavca. Drovenik je i
dobil 40-odstotne opekline po rokah in prsih, tako da so ga]
morali prepeljati v celjsko bolnišnico. I
Vloma v kioska
v soboto zvečer so neznanci vlomili v kiosk v Ulici V. ^
prekomorske brigade. Odnesli so več zavojčkov cigaret (pred-,
vsem tujih znamk) in vžigalnike. Vlomilce je kakšnih 10 minut
opazovala Marija G., ki stanuje v soseščini, potem pa obvestila j
miUčnike. Vendar so vlomilci zbežah že pred prihodom mili-;
čnikov. 3
Nekaj kasneje je neznani moški poskušal vlomiti v kiosk na j
Dečkovi cesti. Uspel je že odpreti vrata kioska, potem pa je *
zbežal še pred prihodom mihčnikov, ne da bi kaj ukradel.       \
Zapeljal na nasprotni
vozni pas
Skozi Arjo vas je vozil z
osebnim avtomobilom Rajko
ŠPLAJT, 24, iz Zidanega mo-
sta. V blagem desnem ovinku
ga je zaradi prehitre vožnje za-
neslo na levi vozni pas, kjer se
je zaletel v Izletnikov avtobus,
ki je pripeljal nasproti. Osebni
avto je odbilo čez cesto v živo
mejo, pri čemer seje Šplajt hu-
je ranil, škode pa je za 400 tisoč
dinaijev.
Zbil pešakinjo na
levi strani ceste
V I^ubnem ob Savinji je bi-
la prometna nesreča, ki jo je
povzročil voznik osebnega
avtomobila Ivan RIGELNIK,
22, iz Ljubnega.
Rigelnik je vozil prehitro in za-
peljal v levo, kjer je zbil peša-
kiruo Ano HREŠAN, 50 iz Te-
ra. Pešakinjo so huje ranjeno
prepeljali v celjsko bolnišnico.
ALENKA MEŽNARl
MLADOLETNIŠKO
PRESTOPNIŠTVO
Pojav neprilagojenega vedenja, družbeno negativnih pojavov
med mladimi in v ožjem smislu mladoletniško prestopništvo se
v današnjih razmerah postavlja vse bolj v ospredje zanimanja
širše družbene skupnosti. Mladina je vedno bila tisti del družbe,
ki predstavlja temelj bodočnosti nekega naroda in bolj je ta
osnova zdrava, večje perspektive ima družba kot celota. V
današnjih zaostrenih gospodarskih, pa tudi političnih razmerah,
ko smo priča mnogim spremembam v družbenem razvoju, pa
tudi mnogim težavam in anomalijam, vidimo, da mladina ob
vsem tem ne more ostati neprizadeta ali ob strani, ampak se
ponekod tvorno vključuje v družbene tokove, marsikdaj pa
reagira odklonilno, uporno in v skrajnih posledicah tohko neu-
strezno, da se mor^o s takim ravnanjem ukvarjati različne
družbene institucije, med katerimi igrajo pravosodni organi
pomembno vlogo.
V sledečem sestavku želimo seznaniti bralce s tem, kako je v
preteklosti družba obravnavala mladoletne prestopnike, v kakš-
nih pojavnih obhkah se kaže prestopništvo danes in kako se pri
preprečevanju oziroma represiji angažir^o zato pristojne usta-
nove. Ob konkretnih primerih pa bomo prikazali uporabo posa-
meznih, z zakonom določenih ukrepov zoper mladoletne sto-_
rilce kaznivih dejanj.
Že rimsko pravo se je ukvarjalo z dejstvom, ah je storilec
kaznivega dejanja otrok, oziroma mladoletnik, vendar do konca
19. stoletja v kazensko-pravnih predpisih ne nc^demo poseb-
nega statusa mladoletnikov. Nekateri zgodovinarji navajajo
prav nerazumljivo grobe in nehumane kazni, izvršene celo nad
otroki, med katerimi so nekatere oblike izvršitve smrtne kazni
za današnjo družbo, ki si celo prizadeva odpraviti to najhujšo"
vrsto kazni, prav grozljive.
Pri nas na področju Slovenije velja od 5. maja Avstrijski zakon,
»Zakon o begovcih«, v katerem je določilo o odd^i otrok med
10. in 14. letom v »Popravni zavod«, to pravico pa je imela poleg
sodišča za mladoletnike tudi policijska oblast. Z ustanovitvijo
nove državne tvorbe je Predsedstvo Narodnega sveta Srbov,
Hrvatov in Slovencev izdalo leta 1918 Odredbo, kije bila ozako-
njena leta 1922 in je imela specialne predpise o kaznovanju in
zaščiti mladoletnikov ter predstavlja v naši pravni zgodovini
prvi tovrstni normativni akt, ki sistemsko obravnava mladolet-
niško delinkvenco. Določila iz te odredbe je prevzel Kazenski
zakon iz leta 1929, natančneje pa je razvrstil mladoletnike in
ukrepe proti njim Zakon o VTstah kazni iz leta 1946. Pomembno
mesto ima Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega
zakona iz leta 1959, ki uvede kategorijo mlajše polnoletne osebe.
Danes veljavna Kazenski zakon Socialistične Federativne Repu-
blike Jugoslavije in Kazenski zakon Sociahstične republike Slo-
venije iz leta 1977 pa razvrščata mladoletnike na kazensko odgo-
vorne ml^še mladoletnike med 14. in 16. letom, starejše mlado-
letnike med 16. in 18. letom ter ml^še polnoletne osebe nad 18.
in 21. letom, katerim je pod določenimi pogoji prav tako mogoče
izreči določene vzgojne ukrepe namesto kazni, če je duševna
razvitost teh oseb na ravni razvitosti mladoletnika.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Klubi zdravljenih alkoholikov
Klub zdravljenih alkoholikov, krajše KZA, je terapevt-
ska skupina 20-30 članov, v kateri se zdravijo in rehabili-
tirajo nekdanji alkoholiki. Delo KZA temelji na medse-
bojni pomoči vseh članov.
Kdo lahko postane član KZA? Člani KZA so tisti
zdravljenci, ki so zaključili program zdravlenja alkohoh-
zma v bolnišnici ali v dispanzerski skupini in njihovi
svojci oziroma partnerji. Izjemoma se lahko vključijo v
KZA tudi posamezniki, ki se niso predhodno zdravih po
programu zdravljenja odvisnosti od alkohola - če se s
tem strinja terapevt KZA in večina članov. Tak član pa
mora v KZA izpolniti dodatne obveznosti in se'sam
izobraževati.
Kako deluje KZA? Člani se sestajajo redno, enkrat
tedensko; vedno na istem kraju in točno ob določeni uri.
Sestanki potekajo večinoma po ustaljenem dnevnem
redu, vodi jih eden od članov s pomočjo terapevta. Na
začetku sestanka preverijo prisotnost, ob tem pa člani
poročajo o morebitnih težavah. Vsebino sestanka pred-
stavlja pogovor o določeni temi, ki jo zdravljenci izbe-
rejo sami. Ti pogovori obravnavajo problematiko alko-
holizma, še bolj pa so namenjeni vsakodnevnemu reše-
vanju težav, s katerimi se zdravljenci pogosto srečujejo.
Vsak KZA ima svoj program, ki ga člani vse leto vestno
izpolnjujejo. Ti programi se med seboj nekoliko razhku-
jejo, saj klubi delujejo v razhčnih okoljih (krajevna
skupnost, delovna organizacija, zdravstvena ustanova).
Kljub razlikam v načinu dela posameznih KZA pa imajo
vsi skupni cilj: vzdrževati abstinenco članov in jim
pomagati pri rehabilitaciji.
V vseh KZA pripravljajo zdravljenci in njihovi svojci t.
i. predstavitve, ki so v bistvu kratki pregled življenja in
dela zdravljenca; pri čemer mora zdravljenec sam kri-
tično presoditi obdobje lastne odvisnosti od alkohola in
pripraviti uresničljiv plan za prihodnost. Ostale oblike
dela KZA so prirejene potrebam članov. V nekaterih
klubih se pogosteje udeležujejo kulturnih prireditev,
drugje več berejo, tretji imajo r^e planinske pohode in
športna srečanja. Vsi pa se vesehjo skupnih praznovanj
(ob Novem letu, ob 8. marcu) in izletov, kamor povabijo
tudi otroke.
Vsak KZA ima določena pravila, ki velj^o za vse
člane. Z njimi določbo način in trajanje obiskovanja
KZA, obveznosti posameznih članov in njihovih svoj-
cev; postopek s člani, ki so narodih recidivo; način zbira-
nja sredstev za KZA in podobno.
Za delo KZA je odgovoren terapevt, to je strokovnjak,
ki usmerja delo kluba. Večina klubov ima za takšno delo
usposobljene strokovnjake, ponekod pa so njihovo delo
prevzeh dolgoletni člani KZA, ki so se izkazah z dobrim
poznavanjem problematike in s pripravljenostjo za vse-
stransko pomoč ostalim članom.
To, kar se v klubu dogaja, je tajna. Zato se mor^o člani
že ob vstopu v KZA obvezati, da se izven kluba ne bodo
pogovaijah o tem, kar so na sestanku shšah ali doživeh.
KZA so torej oblika nadaljevanja zdravljenja bivših
alkoholikov. Ta vrsta rehabilitacije se je izkazala kot
najbolj uspešna pomoč zdravljencem in njihovim svoj-
cem. V času obiskovanja KZA si zdravljenci in svojci
pridobijo predvsem izkušnje o tem, kako morajo živeti,
da ne bi ponovno postali odvisni od alkohola. Med člani
kluba se pogosto spletejo prijateljske vezi, ki jim omo-
gočajo še bolj gotove korake v naši - abstinentom ne
preveč naklonjeni - družbi.
DR. ZDENK.\ ČEBAŠEK-TRAVNIK
Največkrat Je
gorelo zaradi
malomarnosti
Na Celjskem je bilo lani
159 požarov, kar je sicer 13
manj kot leto poprej, vendar
pa je bila škoda precej večja
- 91,8 milijonov dinarjev ozi-
roma 30 milijonov več kot le-
to poprej.
N^več požarov je izbru-
hnilo v celjski občini (86), v
šmarski in žalski občini jih je
bilo 17, v velenjski in šent-
jurski 11, v konjiški 10, laški
5, v mozirski občini pa so za-
beležili le dva požara.
V več kot polovici prime-
rov (63,5 odstotkov) je zago-
relo zaradi malomarnosti
(kar je več kot leto poprej),
14 požarov so zanetili otroci
pri igri, v šestih primerih pa
je bil ogenj podtaknjen.
S.Š.
Delovna skupnost
Temeljnega javnega tožilstva v
Celju
objavlja
prosto delovno mesto
Strojepiske
s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - dopol-
dansko delo od 7. do 15. ure.
Pogoji:
- administrativna šola z znanjem strojepisja
- nepopolna srednja šola z znanjem strojepisja
- opravljen preizkus znanja iz strojepisja in pozna-
vanje pisarniškega poslovanja
Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh delovni skup-
nosti Temeljnega javnega tožilstva v Celju, Celje Trg
svobode 10.
16. STRAN - NOVI TEONIK
21. MAREC 1985
Hmezad brez
zmage
1. republiška moška iga: kegljači
Hmezada so v Ljubljani proti Tek-
stil Slovanu doživeli deseti zapore-
dni poraz - 5140:4955. Nihče ni po-
drl več kot 900 kegljev, najboljši pa
je bil Kompan 870. Celje je tudi go-
stovalo v Ljubljani in po pričakova-
nju izgubilo proti vodečemu in edi-
nemu še nepremaganemu Gradisu
5223:5045. Najboljši je bil Nareks
878. Na lestvici je Celje z drugega
zdrsnilo na 4. mesto, Hmezad pa je
kot edini še vedno zadnji brez to-
čke. 11. kolo: Konstruktor - Hme-
zad, Celje - Radenska Čarda.
1. republiška ženska liga: obe celj-
ski ekipi sta zmagali v gosteh. Celje
I je premagalo Gradiš 2231:2448
(najboljša Krajnc 415), Celje II pa
Slovenj gradeč 2414:2455 (n^boljša
Grobelnik 431). Vodi Celje I, Celje II
1 pa je 4. Prihodnje, 11. kolo: Celje I
- Slovenj gradeč, Celje II - Triglav.
2. republiška liga vzhod moški:
Tekstilna iz Prebolda je zgubila v
Metliki 5000:4907 ter je na lestvici 5.
do 6.
2. republiška liga vzhod ženske:
Hmezad ni odigral srečanja in je na
3. do 4. mestu. TV

Nogometaši Kiadivarja narod na tekmovanje
Trener nogometašev Kladivarja, sim-
patični in delovni Franjo Rumpf, nam
je po zadnjem nastopu celjskih nogome-
tašev, ki so premagali v pokalni tekmi
celjski Olimp 5:1 (2:1) povedal:
»Vsi naši rezultati v pripravljalni sezo-
ni, ko smo trikrat zmagah na Primor-
skem, uspeli proti Šmartnem, Rudarju in
Elkroju, so le navidezni. Dejansko lahko
povem le to, da smo v pripravah korak
pred ostalimi, sama forma našega moštva
pa ni tako dobra, da bi lahko mirno priča-
kovali prvo prvenstveno tekmo, ki jo
igramo v nedeljo popoldne na Skalni kle-
ti nroti mariborskemu Kovinarju.«
kje so vzroki za vaš pesimizem?
»Kljub številnim tekmam in treningom
še zdaleč nimamo moštva s katerim bi si
lahko že v naprej zagotovih obtanek v
ligi. Na zadnjem jesenskem srečariju smo
zaradi nediscipline izgubili dva nogome-
taša Savica in Mlinarja, ki ne bosta smela
igrati na treh srečanjih. Temu primerno
smo morah pripravljati moštvo. Redno
ne vadi tudi Gmajner in zato imamo sla-
bo obrambo.« /
Kaj pa kader?
»Večjih sprememb v moštvu ne bo. Ko
se bosta vrnila Savič in Mlinar, bomo
kompletni. To pomeni, da bodo igrali še
Tasič, Knez, Žilnik, Stanko in Bojan
Bevc, Koren, Jug, Kuder, Marinček, Zu-
kič, Podgoršek, Stankovič, Kokotec in
Emerčič. Priložnost pa bomo dali tudi
najboljšim mladincem! Sicer pa bo v
moštvu prostor samo za tiste, ki bodo
imeli največ moči in bodo redno vadili.«
Želja in napoved?
»Moja želja je, da bi ekipa, ki skupaj
igra že dve leti in je dosegla že vidne
rezultate, tudi v prihodnje ostala homo-
gena. Nekateri igralci so se vrnili iz JLA
in upam da bomo izkoristili stagnacijo v
slovenskem nogometu in se uvrstili v
gornji del lestvice. Torej, da ne bomo
vsako tekmovalno leto trepetali za obsta-
nek. Ravno ta negotovost v preteklih le-
tih nas je veljala marsikatero točko. Kaj
več pa si realno ne smemo želeti, saj tudi
nismo sposobni doseči. Naše realne
zmožnosti so okrog šestega do osmega
mesta.«
JOŽE KUZIVIA

Po rodu je Ljubljančan in tudi svoj visok 80-letni
življenjski jubilej je zdrav in čil dočakal v Ljubljani,
toda s svojim dolgoletnim delom v predvojnem
Sokolu je tesno povezan s Celjem in njegovim oko-
hšem.
Stane Burja seje že kot otrok zapisal telovadbi. Bilje
med najboljšimi mladimi orodnimi telovadci v Jugo-
slaviji, toda, bolj kot to gaje mikalo vzgojiteljsko delo.
Že kot 23 letni mladenič je postal eden redkih zveznih
prednjakov - vaditeljev v državi. Kot takega ga je pot
pripeljala v celjskega Sokola, kjer je bil župni prednjak
in je zato delal na širšem celjskem območju, pa tudi v
Zasavju in Posavju. V letih do začetka druge svetovne
vojne je bil tudi načelnik celjskega Sokola in zlasti je
veliko naredil za vzgojo novih vaditeljev. Njegovo delo
je bilo zato tudi v Gozdni šoli v Mozirju, ki jo je tedaj
upravljala celjska sokolska župa.
S svojim delom je bil velik vzornik, ugled pa je
užival tudi zaradi svojega naprednega pogleda na svet
in dogajanja v njem. Zato ni naključje, da je tudi po
vojni zasedal najvidnejša mesta v društvih in slovenski
zvezi Partizana, na šolah kot učitelj telesne vzgoje itd.
Pomemben prispevek k razvoju naše telesne kulture
pa je dal še s svojimi telovadnimi in akademijskimi
sestavami. Njegove izvirne točke so izpopolnjevale
tudi celjske sokolske akademije ter nastope društev na
širšem območju. PAVLE BOŽIČ
140 smučarjev na
občinskem prvenstvu
v okviru Telesnokulturne
skupnosti in v organizacijskih
rokah najmlajšega smučarske-
ga kluba v konjiški občini, SK
Skomaije, je bilo na Rogli
občinsko prvenstvo v velesla-
lomu, na katerem se je zbralo
140 smučarjev iz osmih klu-
bov, društev, osnovnih šol in
organizacij združenega dela v
občini.
Prizadevni delavci smučcir-
skega društva Skomaije so tu-
di to nalogo opravili z odličnim
uspehom. Proga je bila trda in
je terjala veliko število »žrtev«,
saj je bilo na koncu uvrščenih
le 54 tekmovalcev in tekmo-
valk.
Na najboljša mesta so se v-
posameznih skupinah uvTstili:
MOŠKI: cicibani: 1. Uroš
Čoh (Partizan Zreče), 2. Ernest
Hlastec (os. šola E. Kardelj);
mlajši pionirji: 1. Miha Pu-
čnik (os. šola D. Jereb), 2. Ja-
nez Skerbinek (Partizan
Zreče); pionirji: 1. Vlado
Zbičajnik (os. šola E. Kardelj),
2. Boris M^cen (Partizan
Zreče); mladinci: 1. Boris Fli-
ser, 2. Slavi Fink (oba SK Sko-
marje); mlajši člani: 1. Domi-
nik Kline (Elektro radio), 2.
Ivan Umnik (Partizan Zreče);
člani: 1. Boris Lepšina (Parti-
zan Zreče), 2. Štefan Košič
(Elektro radio); starejši člani:
1. Tone Kruhar, 2. Martin Mrz-
dovnik (oba Konus); veterani:
1. Vlado Mlakar (Kostroj).
Med vsemi tekmovalci jenaj-
boljši čas dosegel mladinec
Boris Fliser, v ekipnem oce-
njevanju pa je pokal osvojila
TVD Partizan Zreče.
ŽENSKE: cicibanke: 1 Urška
Groleger (os. šola D. Jereb), 2.
Mojca Tič (Partizan Zreče);
mlajše pionirke: 1. Simona
Krančan (Partizan Zreče); sta-
rejše pionirke: 1. Barbara
Grum (SK Skomarje); mladin-
ke: 1. Lenka Skerbinek, 2. Da-
rinka Orlačnik (obe SK Sko-
marje); članice: 1. Zdenka
Mlakar (Kostroj); starejše čla-
nice: 1. Nada Skerbinek (SK
Skomarje).
Med ženskami je najboljši
čas dosegla pionirka Barbara
Grum, v ekipnem ocenjevanju
pa je pokal pripadal tekmoval-
kam SK Skomarje. Sicer pa so
najboljši v moški in ženski
konkurenci prejeli še medalje.
ALEŠFLUDERNIK
Murgeli in Canliarleva
Na Savi je bila od Jezice do Šentjakoba prva večja
letošnja prireditev v spustu, kjer so velik uspeh dosegli
tudi predstavniki društva za šport na vodi Nivo Celje.
Med člani je zmagal Matjaž Murgelj, med članicami še
vedno mladinka Živa Cankar, medtem ko sta med mla-
dinci bila Ivan Ivačič peti ter David Žličar dvanajsti. Ker
so nastopili vsi najboljši tekmovalci Jugoslavije v spustu
je uspeh celjskih predstavnikov še tohko večji.
DUŠAN KONDA
Za ceijslie plavalce 22 medalj
Na državnem pionirskem prvenstvu do 14 let v Celju je
nastopilo 159 tekmovalcev iz 35. jugoslovanskih plavalnih
klubov.
Predstavniki PK Klima Neptun Celje so ekipno osvojili drugo
mesto za kranjskim Triglavom, poleg tega pa še 22 medalj - 9
zlatih, 8 srebrnih in 5 bronastih. Največ odličij je osvojila Tanja
Drezgič osem - 3 zlate ter po 2 srebrne in bronaste. Najbojši
rezultat je dosegla na 100 m kravi 1:00,59.
J. KUZMA
Plavalcem medalje tudi v Sarajevu
v Sarajevu je bilo državno pionirsko prvenstvo za plavalce
do 12 let, kjer so predstavniki PK Klima Neptun osvojili 3.
mesto, med posamezniki pa so si priplavali medalje: Tanja
Fermentin zlato na 100 m prsno, srebrni na 200 m prsno in 200
m mešano ter bronasto na 200 m hrbtno.
Dejan Dodig je bil 3. na 400 m kravi. Tri medalje so osvojile
tudi moške štafete v postavi Rok Rudolf, Matjaž Košar, Gašper
Gorenak, Aleš Ošlak in Peter Radovanovič in sicer srebrni na
4 X 100 m kravi in 4 x 100 m mešano ter bronasto na 4 x 200 m
kravi. Vodja ekipe, ki je osvojila sedem medalj, je bil trener
Peter Podsedenšek.
JK.
NA KRATKO
Gorenje pred
Gostinskim
podjetjem
V Titovem Velenju je bilo sm-
dikalno občinsko šahovsko pr-
venstvo, kjer je sodelovalo 29
ekip. Zmagalo je Gorenje pred
Gostinskim podjetjem Šoštanj in
Rudnikom lignita Velenje, 11.
mesto pa so osvojili šahisti sekci-
je Partizan Vinska gora. Organi-
zator je bil ŠK Velenje, pokrovi-
telj pa ZTKO Velenje.
JOŽE GROBELNIK
Priznanje za Andreja
Žnidaršiča
Trener plavalcev Klima Nep-
tun Celje Andrej Žnidaršič je do-
bil za svoje uspešno delo novo
priznaiije, kajti vodil bo kot se-
lektor jugoslovanske pionirske
selekcije na tekmi na Portugal-
skem na četveroboju Belgija -
Švica - Portugalska - Jugosla-
vija. V jugoslovanski reprezen-
tanci bodo tudi štiije Celjani -
Grega Jurak, Dejan Tešovič, Ta-
nja Drezgič in Mojca Anderle.
Memorial Vlada
Vebra
Smučarski klub Gozdnik Ža-
lec je pripravil na Gozdniku
memorialno tekmovanje v spo-
min na svojega dolgoletnega ak-
tivnega člana Vlada Vebra. Na-
stopilo je 60 tekmovalcev iz sed-
mih smučarskih društev. Organi-
zatorju je Idjub močnemu sneže-
nju uspelo dobro pripraviti pro-
go ter uspešno izpeljati tekmova-
nje. Rezultati ekipno: 1. SK Pre-
bold, 2. SK Gozdnik Žalec, 3.
Partizan Žalec. Posamezniki -
pionirke Monika Vidmajer Pre-
bold, pionirji Boris Faleč Goz-
dnik, mladinke Mira Dolar Pre-
bold, mladinci Uroš Vidm^er
Prebold, mlajše članice Janja
Kotnik Prebold, ml. člani Franc
Svatina Polzela, st. članice Mile-
na Kveder Gozdnik, člani Tomaž
Vozlič Prebold in veterani Vili
Vidali Prebold.
F. PUNGERŠIČ
Šah v Laškem
šahovski klub Laško bo jutri,
v petek 22. marca pripravil ob
16. uri v Domu Dušana Poženela
odprto prvenstvo sindikalnih
organizacij v šahu. Pri organiza-
ciji sodeluje tudi Zveza telesno-
kultumih društev občine Laško.
VLADO MAROT
Kdo v republiško
košarkarsko ligo?
V vzhodni skupini se šest ekip
bori za vstop v enotno republiš-
ko košarkarsko ligo, med njimi
Polzela, Kovinar Store, Sloven-
ska Bistrica, Rogaška iz Rogaš-
ke Slatine, Mirna in Zlatorog
Laško. V 1. kolu je Kovinar Štore
v dvorani Tehnične šole v Celju
premagal Rogaško 95:64, najbolj-
ši strelci pa so bili Kramperšek
46, Planko 21, Jošt 7 in Martič 5
košev. Polzela je doma premaga-
la Mimo 98:68, najboljši strelci
pa so bili M. Turnšek 34, Polau-
der 24, Poteko 14, S. Turnšek 8.
V 2. kolu, v soboto 23. marca
bo v dvorani Tehničnega centra
v Celju derbi med Polzelo in Ko-
vinarjem iz Štor. Oba imata do-
slej vse osvojene točke in zmago-
valec tega srečanja ima največ
možnosti, da bo prihodnje leto
igral v 1. republiški moški ligi.
Pod koši
1. republiška moška liga: košar-
karji Cometa so doma tesno
74:73 premagali Triglav iz Kra-
nja. Največ košev je dal Rozman
24. Comet je 9., v 19. kolu pa go-
stuje pri Kraškem zidarju (6).
1. republiška ženska liga: Metka
je v Celju premagala zadnje-
uvrščeni Comet 49:48, n^več
košev pa je dala Polutnikova 19.
Metka je 7., v 17. kolu pa gostuje
pri vodečem Mengšu.
2. zvezna ženska liga: Rogaška je
izgubila v Mariboru proti Marles
Braniku 72:64, na lestvici je 5.,
n^več košev pa je dala Viranto-
va 27. V 17. kolu bo Rogaška igra-
la doma proti zadnje uvrščene-
mu Rade Končarju.
Ljubenčanke izgubile
V 1. slovenski odbojkarski ligi
so dolgo vodeče odbojkarice
Ljubnega po novem porazu zdr-
snile na 3. mesto. Tokrat so izgu-
bile v Kočevju 3:1. V 15. kolu
bodo igrale doma proti predzad-
nji Rogozi.
V 1. slovenski moški ligi je Šem-
peter doma premagal Partizan
Narodni dom iz Ljubljane 3:0 ter
je na lestvici tretji. V 17. kolu
gostuje v Izoli (8).
Cuk in Anderle v
Carigrad
Na balkanskem prvenstvu v
judu v Carigradu bosta v jugo-
slovanski reprezentanci nasto-
pila tudi dva Celjana, člana Ju-
do kluba Ivo Reya-Štefan Cuk v
lahki in Stanko Anderle v abso-
lutni kategoriji. Po pripravah v
Novem Sadu pa je zvezni selek-
tor Stojan Stojanovič določil Ce-
ljana, zdaj člana Impola Marjana
Fabjana za nastop na velikem
mednarodnem tekmovanju v
Potsdamu v NDR.
Miličniki z »Zlato
selekcijo«
v četrtek, 28. marca ob 18. uri
bo v Dvorani Golovec zanimiva
tekma v malem nogometu. Po-
merili se bosta ekipi celjske Po-
staje milice in »Zlata selekcija«,
dobiček s te prireditve pa je na-
menjen Društvu paraplegikov
Slovenije.
Šport v Nazarjah
Leta 1978 so v Nazarjah
ustanovili športno društvo
Vrbovec, ki ima danes okoli
270 članov. Po besedah tajni-
ka društva Milana Peternela
imajo devet sekcij in sicer
mali nogomet, košarka, od-
bojka, rokomet, atletika, na-
mizni tenis, smučanje, keglja-
nje in množična rekreacija ali
trim. V letih obstoja so dose-
gli nekaj lepih uspehov, kar
še posebej velja za košarkar-
je, odbojkarje, nogometaše in
kegljače.
SD Vrbovec je med najaktiv-
nejšimi v mozirski občini, vsa-
ko leto pa med drugim pripra-
vijo tudi nogometni maraton.
Prihodnje leto bo že sedmi.
Urejujejo si klubske prostore v
lesenjači ob potoku Vrbovec,
po katerem imajo tudi ime.
Niso pa zadovoljni z množi-
čno rekreacijo, kjer nazaduje-
jo, saj med krajani ni pravega
odziva za to zvrst dejavnosti.
Zato so se odločih, da bodo
prihodnje leto pripravih več
kolesarskih akcij in pohodov.
da bi krajane spraviU iz rekrea-
cijske dremavice. Končali bo-
do z opremo društvenih pro-
storov, posodobili razsvetljavo
na igriščih ter postaviU verzal-
ni elektronski semafor. Za svo-
jo dejavnost dobijo vsako leto
od TKS Mozirje 40 do 50 tisoč
dinarjev, kar pa je premalo za
celotno dejavnost, zato si po- <
magajo z akcijami preko obrt-
nikov, veliko pa naredijo s pro-
stovoljnim delom tudi sami.
Poleg ŠD Vrbovec imajo še
športno društvo Dreta v bhž-
njih Kokarjih z okoh 150 člani i
(vehki nogomet in namizni te--
nis pa v Športni rekreaciji so ,
aktivnejši od Nazarčanov), si-^
cer pa je v celotni mozirski
občini dvanajst športnih druš-
tev. Poleg že omenjenih še Li-
pa v Šmartnem ob Dreti, Bo-
čna, Partizan Gornji grad. No-
va  Štifta,  Partizan Mozirje,
Mladost Rečica ob Savinji,
Flosar Ljubno, Raduha Luče
in Solčava. V vseh društvih je
okoli 1500 aktivnih članov.
TONE VRABL
Aero v Koprivnici
Ponovljeno tekmo zadnjega kola prvega dela prvenstva
v II. zvezni ligi so rokometaši Aera odigrali v Koprivnici,
ker Istraturist ni želel igrati v Ribnici. Oslabljena ekipa
Aerovcev je izgubila 23:25 ter je zdaj na 6. mestu z 10.
točkami. Včeraj je Aero odigral finalno tekmo republiš-
kega pokala mladosti v Ljubljani z Dinos Slovanom, v
nedeljo pa bo startal v spomladanskem delu 2. zvezne hge
proti Borcu iz Travnika. Tekma se bo začela ob 11. uri.
112 dopisnic
Za 62. šahovsko nagradno igro smo dobili znova več kot 100
odgovorov, natančno 112 in od tega 94 pravilnih (Mihail Talj). Tri
nagrajence je izžrebal gost oddaje ing. Jože Pelko, direktor
steklarne Boris Kidrič v Rogaški SLatini: Marija Hrastnik, Str-
tesnica, Zibika, Mario Miličevič, Lenjinova 52/4, Sarajevo in
Lidija Petek, Zagrad 79 Celje. Med poslušalci je skritega gosta
Marka Ostojo, igralca tenisa in člana državne reprezentance,,
»odkril« Judita Nikolov iz Ljubljanske 56 v Celju.
Šahovska nagradna igra 63
Le enemu našemu velemojstru je
(doslej uspelo osvojiti naslov državnega
prvaka v pionirski, mladinski in članski
konkurenci. Kdo je to bil?
Predrag Nikolič
Bruno Parma
Ljubomir Ljubojevič
Tokrat nagrajuje TTG Celje, odgovore
izključno samo na dopisnicah pa
pričakujemo do 10. aprila.
21
MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
»Če bi vedel kaj bo, bi se
posvetil študiju in službi«
fl/iarjaft Fablan o svoji Izključitvi Iz kluba Ivo Reya
Marjan Fabjan je v zadnjih tednih ne po svoji volji
povzročil med ljubitelji športa v Celju pravo polemiko o
(em. kaj se dogaja v judo klubu Ivo Reya in kdo ter zakaj
gtoji za tem, da je Marjan moral iz Celja in je zdaj član
Ijnpola v Slovenski Bistrici.
Vest je udarila kot strela z jasnega: Marjanu Fabjanu, kije
petnajst let pošteno branil barve judo kluba Ivo Reya, so
napisali izpisnico! Ta je tako čudno sestavljena, da je še
nžoboljši pravniki ne razumejo (prepisano dobesedno):
.FABJAN MARJAN
ZADEVA: Izpisnica iz Judo kluba »Ivo Reya« Celje
Na sestanku upravnega odbora in nekaterih tekmovalcev
Judo kluba »Ivo Reya« z dne 21. 2. 1985 je bila potrjena
izpisnica na željo tekmovalcev prve ekipe in izglasovana na
upravnem odboru, tako da v 8 dneh po tem datumu prene-
hajo vse vaše pravice v klubu, razen morebitnih fmančnih
obveznosti do kluba, kar se bo naknadno ugotovilo. Pro-
simo tudi, da vrnete opremo katere imetnik uporabe je Judo
klub »Ivo Reya«.
Tovariški pozdrav! Za upravni odbor
Judo kluba »Ivo Reya« Celje
Krali Danilo
Kdor se vsaj malo spozna v
kolikor toliko normalne proce-
dure v takšnih primerih bo kaj
hitro ugotovil vrsto nepravil-
nosti. To v bistvu ni izpisnica,
ker zanjo Marjan Fabjan ni
prosil ali jo zahteval, pač pa
izključitev na željo nekaterih.
Kdo so ti nekateri in kaj jim je
Marjan storil, da so šli v tako
drastično ukrepanje, ki nima
primere v jugoslovanskem
športu.
Zakaj trn v peti?
Ko se je Marjan Fabjan vrnil
z velikega mednarodnega tur-
nirja z državno reprezentanco
v Bolgariji (sam si je plačal
potne stroške v višini 7000
din), ga je čakala neprijetna
vest, da so ga nekateri sotova-
riši v ekipi »vrgli« iz kluba. Na
njihovo željo! »Šel sem do Da-
nila Kralja, ker sem imel vsega
dovolj in mu rekel, naj mi že
enkrat to izroči, da bom vedel
pri čem sem,« pripoveduje ra-
zočarani športnik, ki je v judo
zaljubljen »do ušes« in še čez.
Pravi asket, kije pripravljen za
šport žrtvovati vse, tudi svoj
osebni dohodek. »Ne vem, kco
jim je bilo. Skupaj smo trenira-
h. Če hočeš uspevati, moraš tr-
do delati. Sam treniram dva-
krat na dan, drugi še tohkokrat
na teden ne. Na treningu je tre-
ba pasti tudi po sto in večkrat.
Seveda to boli, vendar judo ni
šport za nežne punčke, kot si
nekateri predstavljajo. Poglej-
te moje prste, noge... Poglejte
moja zdravniška spričevala...
Včasih kom^ stojim, pa ne
odneham, ker vem, da bom sa-
mo z delom dosegal uspehe. In
jih tudi. Morda je v tem vzrok,
da me ne želijo, k^ vem. Lani
sem vseskozi, do zadnjega dne,
treniral skupaj s potniki za
olimpijske igre, pa čeprav sem
že zdavnaj vedel, da ne bom
potoval na ohmpiado. Vendar
se mi je to obrestovalo kasneje,
ko sem na Dunaju dosegel svoj
doslej n^večji uspeh, 3. mesto
m bronasto medaljo. Ni kar ta-
ko premagati evropskega pr-
vaka, najboljše tekmovalce
Azije itd. Tam je prišlo do izra-
za moje delo, ki je bilo boljše
kot 3. mesto na mladinskem
^ evropskem prvenstvu pred le-
ti. Delati in delati je treba, to
pa ni podarjeno vsem in potem
iščejo vsemogoče in nemogoče
vzroke drugje.«
Marjan Fabjan že od leta
1981 dalje zelo uspešno vodi
pionirsko in mladinsko šolo
juda na osnovni šoh Fran Roš
v Celju: »Ko sem slišal, da na-
meravajo ustanoviti več šport-
nih sekcij pri ŠŠD sem šel do
ravnateljice in jo vprašal, če so
pripravljeni ustanoviti judo
sekcijo. Takoj je bila za to in
tako smo začeh. Zda^j treniram
trikrat na teden po 20 pionirjev
in mladincev, pomaga pa mi
tudi nekdanji odlični celjski
judoist Oto Seles. Iz »moje« šo-
le je Meštrov postal pionirski
državni prvak, na republiškem
prvenstvu smo osvojili dve
drugi mesti. Na močnem tur-
nirju Nagaoka sta se Pecarski
in Mihelčič borila za medalje,
_ na »Pohorskem bataljonu« v
Slovenski Bistrici sta Pecarski
in Špiler osvojila tretji mesti, v
Kranju na mednarodnem tur-
nirju pa je bil Jezernik drugi in
Perovič tretji. Poleg teh je še
nek^ izjemno nadarjenih fan-
tov in z nadaljnim delom bi
dobili odlično perspektivno
ekipo. Pri treningu forsiram
samo tehniko in z njo zmaguje-
jo, ne z miočjo. Drugi pa so nad
takšnimi uspehi ljubosumni,
vendar brez potrebe in neupra-
vičeno.«
Ne nov klub, temveč
ta na zdravih
temeljih
Marjan je razočaran nad po-
stopkom, ki ga je bil deležen v
klubu, vendar vseeno pove, da
se bo čez leto ah dve rad vTnil v
klub, kjer je bil petnajst let,
seveda pod pogojem, da se bo
napravil red in da ne bodo go-
spodarili zdraharji. »Prepričan
sem, da bodo kmalu uvideli
svojo zmoto. Poleg tega tudi
trdim., da bi ta ekipa brez mene
lahko uspevala, vendar s trdim
delom in poštenim odnosom
do juda, ne pa z igračkanjem in
spuščanjem v tiste stvari, ki se
jih ne tičejo.«
K^ pa z mladimi v Celju
zdaj, ko je Marjan Fabjan po-
stal član Impola v Slovenski
Bistrici?
»Z njimi bom normalno de-
lal naprej, saj jih imam rad in
oni mene. Ne želim, da bi ne-
kaj letno delo s temi perspek-
tivnimi naraščajniki propadlo.
Narašč^nikov pa pri judo klu-
bu nimgjo «
Pri tečjgnikih v osnovni šoli
so že razmišljali o ustanovitvi
svojega khiba, vendar do tega
prav gotovo v sedanji situaciji
ne bo prišlo, saj bi bil to velik
nesmisel. Bolje je urediti seda-
nje zdrahe in postaviti klub na
zdrave temelje z dobro misleči-
mi ljudmi, športnimi delavci.
Obstoja pa možnost, da se v
okviru kmalu ustanovljenega
društva Partizan v Novi vasi
ustanovi tudi sekcija za
judo...
Zdaj bo Fabjan najmanj leto
član Impola iz Slovenske Bi-
strice: »Leščak se bo preselil v
višjo kategorijo, jaz bom tako
ostal v svoji. Bomo močna eki-
pa, verjetno kandidati za dr-
žavnega prvaka. Za prestop ni-
sem dobil nič, imel pa bom
takšne pogoje, kot jih imajo vsi
Impolovi tekmovalci. Registri-
rati pa sem se moral, če hočem
nastopati na republiških, dr-
žavnih in dmgih prvenstvih.
In to hočem. Delal bom, dokler
bom zmogel.«
Predno je sedel v svojega
»pičipokija« in stisnil roko, le
ni mogel zadržati besed: »Ver-
jemite, če bi vedel za takšno
nagrado za petnajstletno delo
v klubu, bi se raje posvetil štu-
diju in službi. Tako pa nimam
nič, za zahvalo pa še to. Vendar
resnica in pravica se bosta kaj
kmalu pokazcdi.«
Upajmo, kajti podobnih
športnih škandalov do vrhun-
skih športnikov si resnično ne
sme privoščiti vsak.«
TONE VRABL
Komisija za delovna
razmerja
DSSS VIO Žalec
razpisuje prosta dela in
naloge:
računovodje
za določen čas (nado-
meščanje porodniškega
dopusta)
Pogoji:
- srednja ali višja izobra-
zba ekonomske smeri in 5
let delovnih izkušenj.
V poštev pridejo tudi kandi-
dati, ki so delali na podo-
bnih delih in nalogah in
imajo organizacijske in
vodstvene sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prija-
ve z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 8 dneh po
objavi razpisa na naslov:
VZGOJNOiZOBRAŽEVAL-
NA ORGANIZACIJA ŽALEC
Delovna skupnost skupnih
služb
Komisija za delovna raz-
merja
Šilihova 1
63310 ŽALEC
O izidu razpisa bodo ob-
veščeni v 15 dneh po
opravljeni izbiri.
FANJSVATINA
3
Mladost
v oko vi h
Na italjjansko-jugoslovanski meji seje spremljevalec
poslovil: »Nikarne obupaj, mladi mož!Morda pride čas,
ko se boš lahko vrnil nazaj v Trst«
Na jugoslovanski strani je Ivana sprejela usmiljena
sestra. Prijazno ga je nagovorila. Čutila je njegovo
duševno stisko. Iz priloženih dokumentov ji je bilo
znano, da fant potuje v Jugoslavijo kot izgnanec, ki gaje
določila mednarodna konvencija. Takšne stvari so se
dogajale vsak dan, toda, ali je bilo to humano...?
Vlak se je pi-ibližal Ljubljani. Sestra je Ivana pripra-
vila na izstop. Zdaj se je Ivan prebudil iz otopelosti in
vprašal sestro:
»Ali smo že na Kozjanskem?«
»Ne, mladi mož, v Ljubljani smo!«
»Ja, pa so mi v Trstu rekli, da me pošiljko na Koz-
jansko. «
»Že mogoče, toda vaša prva postaja je ljubljanska
bolnišnica,« je pojasnila usmiljena sestra.
Prva postaja na poti v pregnanstvo
Ivan je ostal nekaj mesecev v bolnici Medkem časom
Je občina, kjer je bil pristojen njegov oče, vneto iskala
skrbnike. Hiralnica, kakor se je imenovala usta-
^ova za neozdravljivo bolne in kamor je Ivan sodil, je
oiia predraga za občino. Tako so dejali občinski možje,
ki so skrbeli za blagor občanov.
Po zaselku na obronku Kozjanskega se je raznesla
Vest: občina išče družino, ki bi bila pripravljena za
'določen znesek denarja skrbeti za občinsko siroto.
Glas je šel od hiše do hiše. Marsikaterega je zaskomi-
denar, toda... nihče ni prav vedel, od kje seje
^i^otek vzel in v kakšnem stanju je.
■Prvi seje prijavil polkmet, ali bolje povedano kajžar,
je upal, da bo s tem denarjem zlezel na »zeleno vejo«
se rešil dolgov. Dan pred odhodom iz bolnice je Ivana
obiskal zdravnik in mu dejal: »Srečni ste lahko, da je
^bčina tako lepo poskrbela za vas! Živeli boste na
^^želi, uživah sveži zrak, jedli boste zdravo kmečko
{^a^o in občudovali stvarstva narave...«
^^slednji dan je občinski mož prišel po Ivana v bolnico.
Neprijazno ga je nagovoril: »A, tisti, ki je prišel naši
občini na grbo?! Že teh revežev imamo preveč! Naša
občina je revna!«
»Nisem hotel...« je rekel Ivan. V glavi mu je začelo
nekaj kljuvati. Bolečina je prehajala navzdol in čutil je
strašno napetost v prsih. Vpričo tega nadutega človeka
seje počutil nelagodno, nesrečno, kot le kaj.
»No, ja!« se je popravljal občinski mož, ko je videl,
kakšen vtis je napravil na mladega moža. »Pri ljudeh,
kjer boš živel, ti ne bo hudega, le ponižen boš moral biti
in večkrat moliti...«
»Ali nisem že dovolj ponižen ?« seje v mislih spraševal
Ivan. Tako je bil zatopljen v misli, da ni slišal, ko je
vstopila usmiljena sestra. Z blagozvenečimi besedami
mu je začela govoriti, kako bog ve za njegovo stisko in
če bo vse voljno prenašal, bo v nebesih bogato po-
plačan.
»O nebesih še nisem premišljeval, pa tudi dosti ne
verjamem v take reči...« je Ivan zavrnil sestro. Ta dan
mu je bilo že vsega zadosti.
Ivan spoznava deželo svojega očeta
Vlak je potegnil z ljubljanske železniške postaje. V
kupe, kjer je sedel Ivan, seje zdrenjalo mnogo ljudi in
ga radovedno opazovalo. Tega je bil že vajen in ga ni več
motilo. Večkrat je prestregel sočutne poglede žensk,
preslišal pa ni tudi otroško radovednost, ko so starše
spraševah, zakaj strička zebe.
Pripeljali so se v Zagorje. Zdaj seje spomnil, da so se
v šoli učili in se pogovarjali, da so tu rudarski revirji,
kjer globoko pod zemljo kopljejo premog. Sedenj je imel
priliko videti ta .slasti svet. Kraj mu ni bil prav nič všeč.
Kar zadovoljen je bil ko so nadaljevali vožnjo in se
pripeljali v Zidani most. Sprevodnik je vstopil v kupe in
zaklical: »Potniki za Zagreb prestopiti!« Pogledal je
Ivana in vprašal: »No, kam se peljemo?«
»Eh, nekam na Kozjansko, še sam ne vem prav... no,
nič zato. še prekmalu bom vedel...«
Sprevodniku seje zdel Ivan res čuden patron, saj kar
ni mogel odtrgati oči z njega.
Vlak je nadaljeval pot proti Štajerski. V dolini Savinje
je postal svet lepši, čistejši. Po prijaznih hribčkih so bile
posejane male hišice in spomnil se je očetovih pripo-
vedi: tam so prijazni grički in doline; tam je bister
potoček... Vlak je zapeljal mimo cerkve. Na zvoniku je
opazil jate lastovic, ki so se zbirale in se pripravljale na
dolgo potovanje.
»Kakšna ironija,« je pomislil Ivan. Lastovke na jug, on
pa na sever. Zamenjali se bodo. Katerim se bo bolje
godilo: lastovicam, kijih bodo lovili Italijani, ali njemu,
v pregnanstvu?
Iz premišljevanja ga je zdramil pogled na Savinjo, po
kateri so prav takrat vozili splavi. Na vsej dolgi poti iz
Trsta seje tega prizora najbolj razveselil.
Občinski mož, kije vse dotlej molčal, je opazil, kaj je
pritegnilo Ivanovo pozornost. Poskušal je biti prijazne-
jši, ter mu začel na dolge in široko pripovedovati o
splavarjih. Tako se je razgovoril, da je pozabil, kod se
vozita. Približala sta se majhni železniški postaji, ko je
občinski mož zakričal: »Ja, madona, saj sva že tu...
izstopiti morava! Jebemti, kako sem se zaklepetal!«
Potisnil je Ivana proti izhodu in pograbil prtljago.
Kdor se mu ni umaknil s poti, ga je ozmerjal s »cep-
cem«. Končno sta se prerinila do vrat in izstopila. Vse je
šlo po sreči. Na postaji ju je pričakal voznik s konjem in
starim kolesljem. Naložili so borno prtljago, zraven
posadili še Ivana in se odpeljali proti obronkom Kozjan-
skega.
Ivana je premetavalo po vozu sem in tja. Začutil je
slabost v drobovju in se zbal, da bo dobil morsko bole-
zen. Sonce je tu pa tam pokukalo izza oblakov in se
zopet skrilo.
Ko so se pripeljali na vrh hriba, so počivali. Ivan je s
pogledom zajel ta kraj in kar všeč mu je bil. Toda pot se
je nadaljevala v ozko sotesko. Ustavili so se pri samotni
hiši. S tega kraja se ni videlo drugam kot v nebo.
Ivana je stisnilo pri srcu: moj bog, ali bom moral živeti
V tej samotni grapi? Zakaj, oh, zakaj si me zavrgel?
Ivana pripeljejo do »druge postaje
križevega pota«
»Pa smo doma,« je zaklical voznik in s pogledom
ošinil fanta za svojim hrbtom. »Ali ni lepo v tej mirni
dolinici?« je vprašal občinski mož Ivana.
»Tako lepo, da bi še volk pobegnil kam drugam, če bi
mogel,« mu je ta odgovoril in si skrivoma brisal solze.
Medtem so v hiši zaslišali glasove in vsi hkrati pritekli
na prag. Občinski mož seje pozdravil z gospodarjem in
ga potrepljal po rami: »Pripeljal sem ti ga. Jura! Upam
da se boste dobro razumeli, ob mesecu se pa vidimo na
občini. Ti, Ivan pa glej, da boš, kot se šika, da se tvoji
gospodarji ne bodo pritoževali nad tabo.«
Ivan je bil utrujen in lačen. Gospodinja je predenj
postavila skodelico juhe in hotela oditi. Toda Ivan jo je
zadržal.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
21. MAREC 1985
vedno je veliko direk-
torjev, ki sami odločajo o
pomembnih odločitvah.
Radi pa pokličejo na po-
moč kolektiv, ko je treba
navzven potrditi že spre-
jeto.
Pomembna novost
Tovarišica Kačeva z inštituta
za hmeljarstvo v Žalcu je pred
dnevi dobila pomembno nagra-
do za njen prispevek za zatiranje
plevela.
Lepo bi bilo, če bi lahko njeno
novost uporabljali tudi za zatira-
nje nerastlinskega »plevela«.
Varovanje
stanovalci mnogih blokov v celjski Novi vasi
imajo večkrat namesto vroče le hladno vodo. Pa se
zaradi tega jezijo.
Jezijo se, ne da bi se zavedali, da so tako deležni
posebne skrbi.
Hladna voda je varnostni ukrep, da se ljudje že
doma ne bi opekli. Saj se že drugod dostikrat!
ČE SO LJUDJE BOLJ LAČNI, ŠE NE
POMENI, DA SO TUDI BOLJ NA LINIJI!
Grenko pivo
Laško pivo je že nekaj dni za
20 odstotkov bolj »grenko«. To
pomeni, da ljubitelji piva tega ne
bodo čutili le na želodcu, ampak
vse bolj v denarnici.
Zanimivo pa je, da je pivo po-
stalo bolj »grenko« zaradi -
slada.
VsaK po svoje
Vsak na svoj način izkazuje
svojo razrednost.
Birokrati, na primer, izkazujejo
svojo visoko razredno opredelje-
nost s tem, da ž«^!ijo v višji plačil-
ni razred.
Nekateri so proti temu,
da bi v Celju gradili novo
cerkev.
Pravijo, da se že tako in
tako na preveč mestih kar
križamo!
Na olimpijado
Gasilci iz Slovenskih Konjic se
že resno pripravljajo za nastop
na gasilski olimpijadi.
Pri gašenju se k sreči ne ravna-
jo po znanem olimpijskem geslu:
važno je sodelovati!
Dražje
Vožnja z avtobusom se je po-
dražila za več kot polovico.
Nekatere zdaj zanima, če se
bodo avtoprevozniki ravnali po
načelu: »več d'narja, več
muske.«
Ostreje
Pravijo, da bo šlo pri črnih
gradnjah odslej resneje. Vse več
jih bodo tudi rušili.
Pa velja to le za vikende in
stanovanjske hiše, ali tudi na
črno zgrajene razne industrijske
in podobne obrate?!
Pa še res je
v eni celjskih trgovin se je nakupovalka čudila,
kako poceni kuhinjske krpe imajo. Navajena viso-
kih cen, je prodajalko vprašala, kako je to mogoče.
- Veste, te so pa uvožene!, ji je pojasnila proda-
jalka.
Pa je kar gotovo,
da ni le stanje
v gradbeništvu negotovo!
Gasilska društva V celjski Občini
32
Piše: Franjo ffiauer
Industrijsko gasilsko društvo EMO - na-
daljevanje iz prejšnje številke.
Društvo je zabeležilo 16 požarov, ki so
bili že v samem začetku pogašeni.
Na tečaju za gasilske strojnike je bilo 5
gasilcev. V društvu je skup^ 13 gasilskih
strojnikov.
Leta 1975 je društvo delovalo po zastav-
ljenem programu. Kot prejšnja leta je bil
tudi to leto tečaj za izprašane gasilce (8
članov) ter tečag za čistilke. Namen tečaja je
bil usposobiti ljudi za ravnanje z ročnimi
gasilnimi aparati.
Gasilci so bih na gasilskih tekmovanjih v
Krapini, Štorah, Ostrožnem in Šaleku. Do-
seženi so bih povprečni uspehi.
Na 9 začetnih požarih so pogasili delavci
sami brez posredovanja gasilcev, kar je do-
kaz, da so se tečaji v prejšnjih letih iz-
plačah.
Gasilsko društvo je svojo 40-letnico pro-
slavilo 16. 5. 1976. Ob tej priložnosti so pre-
jeU 4 člani republiška gasilska odlikovanja.
V letu 1977 niso zabeležih nobenih vidnih
uspehov. Število članstva je ostalo nespre-
menjeno.
Na letni konferenci leta 1978 so razprav-
Ijah tudi o usposabljanju gasilskih enot ci-
vilne zaščite in o vključevanju v gasilsko
društvo.
Leta 1979 so ugotovili, da jim število član-
stva upada. V društvu je le 40 članov. Druš-
tvo nima prave povezave z mladinsko orga-
nizacijo, zato je pritok mladih v društvo
neznaten.
V letu 1980 se je število članov povečalo
za 23, med njimi je bilo 14 žensk. Iz prejš-
njih let načrtovano usposabljanje gasilskih
enot CZ je bilo v tem letu realzirano. Druš-
tvo je usposobilo kar 37 obveznikov civilne
zaščite. Dve enoti CZ sta na občinskem
tekmovanju dosegli odhčen rezultat in se
uvrstih na repubhško tekmovanje.
Na občinskem gasilskem tekmovanju je
bila ženska desetina prva, prav tako pa tudi
veterami in se uvrstih na repubhško tekmo-
vanje.
V nobenem letu po osvoboditvi ni število
čleinov tako poraslo kot v letu 1981. Druš-
tvo šteje 81 članov, od tega kar 24 žensk.
Zaradi povečanega števila članstva je po-
stal gasilski dom pretes^.
Proslavo 45-letnice obstoja so proslavili v
sodelovanju z GD Železarne Štore. V kul-
turnem programu so sodelovali pionirji
osnovne šole Vojnik. Na proslavi so podeli-
U društvena priznanja (10), občinsko pri-
znanje pa sta prejela 2 člana.
V letu 1982 so prevzeli nov gasilski avto-
mobil s cisterno TyiM-4500, za katerega pa
jim primanjkiije šoferjev C kategorije. Na
letni konferenci so poročali o uspešnem
nastopu članov na občinskem in republiš-
kem tekmovarxju. Dve enoti sta bili med
zlatimi.
Zabeležih so 9 začetnih požarov. Pogasih
so jih gasilci in delavci, zaposleni v obratih.
V letu 1983 je društvo ponovno zabeležilo
nadpovprečne tekmovalne rezultate svojih
članov, predvsem ženskih desetin in vete-
ranov. Na letni konferenci so razpravljali o
razširitvi gasilskega doma. Predvsem bi po-
trebovali garderobne omare za vse člane.
V letu 1984 je bilo 69 članov, od tega 20
žensk. Ženska desetina dosega še vedno
nadpovprečne rezultate tako na vajah kot
tuai na tekmovanjih.
Prevzeh so novo kombinirano gasilsko
vozilo TAM-1001.
Na občnem zboru so izvolili nov upravni
odbor ter podelih gasilska priznanja. Prav
tako so podelili priznanje tudi GD Jareni-
na, s katerim so leta 1983 podpisali listino o
pobratenju.
Gasilsko društvo skrbi za požarno var-
nost delovne organizacije. Opravlja dežur-
no službo dan in noč, ob nedeljah in prazni-
kih so dežurni 4 gasilci, od katerih je obvez-
no en častnik, en strojnik in šofer.
Gasilci imajo vsakih 14 dni gasilske vaje
ah predavanje. Od leta 1945 se je v gasil-
skem društvu izobraževalo več kot 250 čla-
nov, ki svoje znanje v prid požarne varnosti
uporabljajo na drugih delovnih mestih.
industrijsko gasilsko
društvo Metka Celje
Industrijsko gasilsko društvo Metka je
bilo ustanovljeno leta 1938. Že leto prej so
potekale priprave za formiranje gasilske
enote. Iz društvene kronike je razvidno, da
je društvo do druge svetovne vojne imelo le
deset članov z najnujnejšo opremo, a za
resno akcijo ni bilo usposobljeno.
Resno je društvo zaživelo šele po osvobo-
ditvi, ScO je leta 1945 štelo že 20 članov, ki so
opravljah dežurstvo in skrbeli za požarno
varnost. Leta 1948 je bila formirana prva
ženska desetina. Ognjeni krst je društvo
doživelo leta 1950, ko so imeli v tovarni
večji požar. Domačim gasilcem so prišla na
pomoč še druga gasilska društva iz Celja.
Društvo je delovalo vse do leta 1951 dobro,
vendar brez povezave z drugimi gasilci v
Celju. Na občnem zboru 28. 11. 1951 so se
odločih, da pristopijo k Mestni gasilski zve-
zi Celje. Delovanje društva je bilo do tedaj
le za zaprtimi vrati tovarne. S to odločitvijo
so prestopili tovarniško ograjo, kar je po-
menilo novo kvaliteto v društvenem življe-
nju. V tem času je bilo v društvu 27 članov
in 10 članic. Gasilci so se strokovno izobra-
ževali na tečajih za izprašane gasilce, pri-
pravih seminarje za delavce in delavke ter
se udeleževah tudi že prvih gasilskih tek-
movanj in nastopali v Celju in okolici. Ko-
nec leta 1952 je bilo v društvu 64 članov, od
tega 30 članov, 14 članic in 20 mladincev in
mladink. V tem letu so dobih tudi novo
motorno brizgalno 800 lit. in 30 delovnih
uniform.
V letih, ki so sledila, je gasilsko društvo v
tovarni skrbelo za požarno varnost in vzga-
Ženska desetina IGD Metka na tekmova-
nju v Titovem Velenju leta 1974.
jalo svoje članstvo tako strokovno kot poli-
tično, pri tem razvijalo samoupravo v druš-
tvu in bilo v stalnih stikih z organi upravlja-
nja v tovarni. Člani društva so sodelovali v
vseh gasilskih akcijah v Celju in izven nje-
ga. Članice so bile na gasilskih festivalih v
Ljubljani, Mariboru in Rogatcu.
Leta 1953 je društvo štelo 48 članov in
članic. Društveno življenje je bilo močno
razgibano, prijetno se je združevalo s ko-
ristnim, o čemer pričajo strokovne ekskur-
zije, izleti in nastopi članov. To velja poseb-
no za čas po letu 1958. Vsaka ekskurzija je
bila namenjena ogledu požarnih naprav v
sorodnih ah drugih tovarnah zunaj Celja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Funkcionarji gasilskega društva od 1945
dalje:
Predsednika: inž. Rihard Pompe
(194»-1972), inž. Franc Vrabič (1972-).
Poveljniki: Franjo Velikanja
(194S-1948), Franjo Medved (1948-1970),
Franc Slatinek (1970-1972), Emil Žlender
(1972-).
Tajniki: Franjo Medved (1945-1948), An-
ton Marolt (1955-1967), Feliks Štraus
(1971-1972), Mira Macuh (1972-1974), Mar-
jan Cvek (1974-1980), Emil Oštir (198(>-).
91 MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEONIK
21JWAREC198S
MODNI NASVETI
Pripravlja
Duška Šorn
V japonskem slogu
že nekaj let se Pariz
oblači v stilizirano japon-
sko modo. Le-ta je eno-
stavne, čiste oblike, iz
materialov lepih barv in
desenov, ki so navdihnje-
ni z daljnim vzhodom.
Silhueta je skrajšana in
slojevita. Značilnosti tega
sloga so še: kimono ali
ravno krojeni, nizko po-
stavljeni rokavi, ravne in
skrajšane hlače, ravna
krila, ki segajo do člen-
kov, asimetrija v kroju in
zapenjanju, kratke jakne,
rokavice brez prstov, ši-
roki trakovi okoli glave,
pasovi, materiali iz belega
blaga, kratke, ravno odre-
zane frizure.
Uporabljajo se naravni
aH umetni materah za-
molkhh tonov. Največ je
črne barve in kombinaci-
je črne z rjavo, vijohčasto
ali sivo, poleg teh še naj-
demo rdečo, modro in
nežne tone kitajskih ak-
varelov.
Temu stilu pristoja
^ obutev najzanimivejših
oblik: nizki, polgloboki in
globoki čevlji iz usnja,
impregniranega platna ah
*gume.
O pomenu hrena v pretirani
Hren uporabljamo pred-
vsem kot dodatek k mesu,
zelo je okusna tudi mešani-
ca hrena in majoneze. V hre-
nu je 72% vode, 1,6% belja-
kovin, 6% skupnih slad-
korjev.
V 100 gramih svežega hre-
na je 55 do 76 mg vitamina C,
0,12 mg karotina, 0,05 vita-
mina B-10,3 mg niacina, od
mineralov je vehko kalcija -
105 mg, in 65 mg fosforja.
Oster in pekoč okus daje
hrenu žveplo vsebujoče ete-
rično olje, ki gaje kar 128 mg
v 100 gramih svežega hrena
in glukozid sinigrin, ki je ze-
lo zdravilen. V hrenu so še
asparagin, ajginin, glutamin,
oksidaze in peroksidaze.
Hren pospešuje apetit, de-
luje ugodno na zdravljenje
astme in katarov, znižuje vi-
sok krvni pritisk. Okus je
znatno boljši, če hrenu pri-
mešamo naribano jabolko ali
smetano. Hren draži sluzni-
co črevesja in želodca, po-
večuje izločanje seča, ugo-
dno deluje na količino slad-
korja v krvi, na revmatično
obolenje in protin.
Hrenovo vino, ki ga dobi-
mo tako, da 5 dkg nastrgane-
ga hrena namakamo 8 dni v 1
htru vina, je zelo učinkovito
pri zdravljenju želodčnega
čira, neješčnosti, pospešuje
izločanje kamnov in seča.
DR. MIHAELA ČERNE
Kmetijski inštitut
Slovenije
RECEPT TEDNA
Pečene postrvi
Potrebujemo: eno pol kilsko postrv na osebo, sol, olje, moko
in česnovo omako.
Očiščene ribe posolimo in jih pustimo nekaj časa stati, da se
nasolijo. V ponvi segrejemo olje, ribe pomokamo in jih lepo
rjavo zapečemo na eni strani, nato še na drugi. Posebej pripra-
vimo česnov preliv in sicer tako da damo dva sesekljana
stroka česna in žlico sesekljanega peteršilja na žlico vrelega
olja in takoj zalijemo z zajemalko juhe. Pečene postrvi okra-
simo s krhlji limone zraven pa ponudimo česnov preliv in
kuhan krompir v kosih. Ker mora riba tri krat plavati, ponu-
dimo zraven kozarec rdečega.
ZDRAVILNE RASTLINE
Kaicavovec
Kakavovec raste v Srednji Ameriki in v tropskem
pasu tega kontinenta. To je nizko drevo, ki dobro
raste med visokim drevjem tropskega vlažnega
gozda. Vzgojili so številne hibridne sorte, ki rastejo
povsod po tropskih deželah, ne samo v Srednji Ame-
riki temveč tudi na Javi in v zahodni Afriki.
Cvetovi so viseči in številni. Poganjajo iz debla in
vej. Pet nitastih jalovih prašnikov obkroža kratek vrat,
pet plodnih pa ima po eno prašnico, ki so skrite glo-
boko v vencu, zraslem v obliki vrečke. Oprašitev nare-
dijo najbrž mušice, ker ta proces še ni povsem razjas-
njen. Velike uspehe dosegajo z umetnim opraševa-
njem. Plod je podolgovat in je rdeče barve. Vsebuje
temno vijoličasta zrna, ki so grenkega okusa. Zrnje
fermentirajo in preden ga zmeljejo odstranijo vsem
dobro poznano kakavovo maslo, ki predstavlja kar
polovico teže zrnja.
Kakavovo zrnje vsebuje 40-50% maščobe, precej
beljakovin, škroba, 4% alkaloida teobromina, 0,4%
kofeina, 7% grenčin, nekaj sladkorja in barvil.
Ko semena sušijo na soncu ali ob umetni toploti, se
razkrajajo grenke snovi, aromo pa dobijo šele s praže-
njern. Najpomembnejša snov je alkaloid teobromin. Ta
poživlja živčna središča podobno kot kofein, pa ne v
taki meri. Pomembno je njegovo delovanje na ožilje
ledvic in zato pospešuje izločanje urina. Istočsfeno širi
koronarke in je zato kakav domače zdravilo zoper
napade srčnega krča (angina pectoris). Kakav je tudi
hranilo, stimuhra prebavo in živčevje. Zanimiva je
zgodovinska pot kcikava v Evropo. Ko so Španci
zavzeh Mehiko, so postali pozorni na domačine, ki so
drobih semena v kamnitih možnarjih in jih skuhali z
vodo. Tako so pih bogati domačini kakao. Preprosti,
revni ljudje pa so uporabljal kakavova zrna kot \
začimbo k jedem. Takrat so zrnje mešali s koruznimi i
zrni in so dod^ali malo paprike. Tako pripravljeno'
»moko« so zmočili z vodo in tisto pekli na posebnih
železnih pladryih. Španci so ljubosumno čuvali posto-
pek izdelovanja čokolade in so to delikateso današ-
rvjega časa pripravljali iz kakavove moke, z dodatkom
sladkorja, žbic, cimeta, vanilije in janeža. To jed so
imeli za nekakšno božansko jed (grško Theos = bog, |
broma = jed). Leta 1616 so izvedeli za postopek izdelo-
vanja čokolade Italijani. Po mnogih italijanskih mestih
so nastale zajtrkovalnice, kjer so nudih »kakao«. V
dobi rokokoja je postala čokolada priljubljena pijača
premožnih ljudi skoraj povsod po Evropi in šele leta
1778 je Francoz Doret iznašel stroj, ki je izdeloval
čokolado v ploščah in jo pribh?^ vsem ljudem.
BORIS JAGODIC
HORTIKULTURNI KOTIČEK

Za vrtnico še vedno velja, da je kra-
ljica vrta in zatorej ni naključje, če si
jo vsak želi imeti v svojem vrtu. Zato
vse pogosteje slišimo tudi vprašanje:
kdaj naj vrtnico sadim? Jeseni ali spo-
mladi?
Popisali bomo nek^ izkušenj, ne da bi
to vprašanje podrobneje in vsestransko
osvethli. Izkušnje kažejo na to, da je
vrtnice bolje saditi jeseni. S tem nočemo
reči, da bi jih spomladi ne smeli saditi.
Kdor jih ni posadil že jeseni, naj to mir-
no naredi zdcy. Rečemo lahko le to, daje
jesen za saditev boljša.
K^ govori za jesensko saditev? Vrtni-
ce pričnejo spomladi kaj hitro odganjati.
Komgj se zemlja osuši in ogreje, že se
napnejo popki in kmalu za tem že tudi
pričnejo odganjati. Podobno tudi kore-
nine - hitro bodo pričele rasti. Če vrtni-
ce izkopljemo, jih prenašamo drugam in
potem sadimo, smo pretrgali začeto rast
in rastlina močno trpi. Pričetek cvetervja
se potem zavleče za tri pa tudi za štiri
tedne in rastlina tudi sicer oslabi. Če
vsemu temu dodamo še to, daje spomla-
dansko sonce precej močno, da se torej
ob pres^anju in prenašanju rastlina še
malo izsuši, je vse to še bolj razumljivo.
Kaj pa se zgodi, če vrtnico sadimo že
jeseni? Takrat popolnoma mirujejo.
Možnosti za izsuševanje so manjše in
tako rastlina ob presajanju skoraj nič ne
trpi.
To je glavni razlog za jesensko segenje.
So pa še drugi. Če človek vrtnice kupu-
je, je jeseni izbira dosti boljša tako glede
kakovosti kot tudi glede sort. In kar* je
končno tudi važno, je to, če je delo nare-
jeno, je narejeno. Iz tega pa sledi:
Če vrtnice nismo posadili že jeseni,
storimo to spomladi čimprej. Takoj, ko
se zemlja osuši, jih je treba posaditi.
Pozna spomladanska saditev pa, kot že
rečeno, zavleče začetek cvetenja za več
tednov. Pa še to: ne pozabimo, da vrtni-
ce uspevajo samo v dobri, gnojeni zem-
lji. Najvažnejše je gnojerije s hlevskim
gnojem. Če nismo pognojili že prej, sto-
rimo to ob sajenju.
Prikaz obrezovanja sadnega drevja
Danes, v četrtek. 21. marca, bo prvi
praktični prikaz obrezovanja sadnega
drevja. Udeleženci se bodo zbrali ob
15.30 pri Vrtnici v Malgeuevi ulici, odko-
der se bodo z a\^obusom odpeljah do
Mirosana. Zaželen tudi lasten prevoz.
Prikaz obrezovanja vinske trte bo 28.
marca. Več o tem prihodnjič.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
BRALCI
SVETUJEJO
• Ko režete čebulo, jo prej
operite v vroči vodi in oči se
vam ne bodo solzile.
• Pri pranju zelja, ohrovta,
solate in druge zelenjave do-
dajmo vodi malo kisa, pa bo-
do vse drobne živahce same
splavale na površje.
IVAN GRAH, Celje
• Pri manjših opeklinah
je treba opečeno mesto takoj
dati v mrzlo vodo. To me-
njujte tako dolgo, da boleči-
na preneha. Mehurji ne bodo
nastali.
• Da ohranimo hmonin
sok dlje časa, tudi za more-
bitno bolezen in za čas, ko
limon ni, stisnim.o polovičke
v posodo za led in zamrzni-
mo. Zamrznjeno posodo po
hrbtni strani polijemo s to-
plo vodo in kocke na hitro
predamo v kozarec, ga zapre-
mo in položimo nazaj v skri-
njo. Izdolbene polovičke
(olupke) zamrznemo in
zmrznjene lahko naribamo
kot okus za razna peciva. Z
ostalim pa si še dobro umije-
mo roke.
MAMA GAJŠEK
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. ANDREJA - REGATA
2. WAR SONG - CULTURE CLUB
3. PURPLE RAIN- PRINCE
4. SEXCRIME - EURVTHMICS
5. NINA-PLAMEN
6. DO THEY KNOW ITS CHRISTMAS - BAND AID
7. TINA I MARINA - DANIEL
8. WILD BOYS - DURAN DURAN
9. STEREO-MORE
10. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL - HENČEK
2. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
3. MAMICA - MATIJA SLAK
4. AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
5. ORLEK KRAŠKI - FRANC KORBAR
6. DANES NA VASI - RŽ
7. NA SPREHOD-GORENJCI
8. SAVINJČANI - SAVINJSKIH 7
9. ŽELJA - FLERE
10. ČAS MLADOSTI - OGLARJI
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
KUPON
Nagrajenca: Mateja Mačkovšek, Zdraviliška 1, Laško
Marjetka Guček, C. II. grupe odredov 10,
Celje
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
ČETRTEK, 21. 3.: 8.00 Poročilo, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila. 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto,
10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila.
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: O
prostorskih stiskah kulturnoprosvetnih društev v Celju
18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 22.3.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.Ofl
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0C
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Šport ob
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00
Zaključek sporeda.
SOBOTA, 23. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, lO.OC
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00
Zaključek sporeda.
NEDELJA, 24. 3.: 16.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska
oddaja, 12.00 Poročila 12.15 Literarna oddaja, 12.30 ^
domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi vmes Zabavni
globus, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 25. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopol-
dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.0«
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Reportaža.
16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačib
viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 26. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
vmes Zabavni globus, 16.30 Srečaiye z leti, 17.00 Kronika
17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij
18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 27. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Pokličite in vprašajte
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.35 KoledaJ
prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, IS.!"
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus
16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovsK«
glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice: JUJ
Morrison m The Doors, 17.45 Aktuahio, 18.00 Zaključe*
sporeda.
RADIO CEUE
21. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK


MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
^1JMARE|M985
Matjaž ob boku Mattiju
Proslava 50-letnice Planice pod
Poncami v kotu Jugoslavije na meji z
Italijo in Avstrijo je končana. Lepše-
ga zaključka si kljub nedeljskemu
sneženju nismo mogli želeti, saj smo
videli tri svetovne rekorde in nov dr-
žavni rekord, ki ga je dosegel >»naše
gore list« Matjaž Debelak iz Bra-
slovč.
V trenutku je v petek po končanem
uradnem treningu Savinjska dolina z
Braslovčami in Andražem postala cen-
ter zanimanja več kot 250 novinarjev z
domala vsega sveta. Ti potujoči sve-
tovni pišoči ljudje so že slišali za Oslo,
Oberstdorf, Hollmenkoln in druga
smučarska središča, ampak za Braslo-
vče, to pa ne. Od tam je prišel fant, ki
je z nekaj odličnimi poleti v trenutku
zasijal v svetu, v smučarskem skakal-
nem belem cirkusu.
Čeprav za Matjaža sam rekordni po-
let ni bil nič posebnega in ga je opravil
z lahkoto, pa je nekam v zadregi opa-
zoval vrvež mnogih novinarjev v press
centru na tiskovni konferenci, ko so ga
spraševali vse mogoče in nemogoče.
Zato ni čudno, da je bil v večernih
urah utrujen in zbegan, kajti pogovori
so bili hujši kot sam polet.
V Planici pa smo iz našega konca
imeh v ognju še enega predstavnika in
sicer tudi člana SK Braslovče - An-
draž Jožeta Verdeva. sicer zaposlene-
ga v SIP Šempeter. ^
Planica je v vseh pogledih uspela.
Brata Gorišek sta upravičeno požela
vrsto priznanj za svojo varno m.ojstro-
vino, kjer so bih padci redki, če pa je
do njih prišlo, so bih krivi sami tekmo-
valci. Žal pa je del organizacijskega
odbora odpovedal pri založenosti z
spominki, značkami in razglednicami,
saj je vsega zmanjkalo že v četrtek po-
poldne. Znova nismo znali izkoristiti
velike priložnosti, da bi lahko glas o
Planici šel v svet tudi preko takšnega
medija, kot so spominki, razglednice,
značke in podobno.
Avstrijci so se na drugi strani predstavili
s skrbno pripravljenim pisanim gradi-
vom in nalepko, kjer tri države Italija,
Avstrija in Jugoslavija kandidirajo za
zimske olimpijske igre leta 1992!
Z manjšimi črnimi pikami, ki nam niso
potrebne, smo doživeh lepo Planico ob
njenem zlatem jubileju, ko si je povrnila
svetovno krono. Igemno pohvalo pa za-
služi tistih nekaj sto ljudi, ki so z rokami
in lopatami kljubovali nemogočemu vre-
menu. Med njimi je bilo tudi mnogo
predstavnikov JLA. Naj zveni tako ali
drugače, zlate PlaniCe se bomo verjetno
vedno spominjali po rekordnih skokih in
po tem, da seje Matjaž Debelak postavil
ob bok trenutno najboljšemu skakalcu
na svetu, Fincu Matti Nykanenu.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Takole se je jugoslovanski heroj Matjaž Debelak po poletu 185 m znašel na ramenih
navdušencev iz Savinjske doline. Matjaž je visok 182 cm, težek 72 kg, na velikanki
je poletel petkrat, pred tem pa je imel osebni rekord »samo« 127 m.
Kot vsi drugi seje pogumno poganjal preko letalnice tudi član mladinske državne
reprezentance in član SK Braslovče Andraž Jože Verdev, njegov najdaljši polet pa
je bil 145 m. Žal nikoli ni prišel v tisto kombinacijo, ko bi kot predskakalec lahko
poletel z najvišje točke, to pa bi pomenilo tudi nekaj metrov več!
Tretji Savinjčan, kije bil po uspehu Matjaža Debelaka v središču pozornosti, je bil
znani smučarski delavec Jože Oblak, tokrat pomočnik v izteku: »Naše delo v
zadnjih letih se že obrestuje, saj smo se z mladimi skakalci uvrstili v jugoslovanski,
vrh. Vesel sem, da se poleg Braslovč Andraža razvijajo dobri skakalci tudi v
Titovem Velenju, Ljubnem, Celju ter tako zmanjšujemo primat Gorenjcev.*
Na zaključni slovesnosti v izteku planiške velikanke, ki je velik za kar dve nogometni
igrišči, so najboljšim šestim podelili priznanja izdelana v steklarni v Rogaški Slatini.
Direktor Topra iz Celja Zvone Dežnak je čestital petouvrščenemu Čehoslovaku Ladi-
slavu Dlubasu. Sicer pa je bila celotna Čeboslovaška rezprezentanca oblečena v
Toprova oblačila in je tudi skakala s Toprovimi elastičnimi kombinezoni.
Junaki se vračajo
Zadnja dva dneva poletov je bil v Planici prisoten tudi
nekdanji heroj 120 metrske skakalnice, eden najboljših
skakalcev sveta, dr. Helmut Recknagel iz NDR. Sodelo-
val je na tiskovni konferenci v press centru v telova-
dnici osnovne šole v Kranjski gori: »Za dosego poletov
je potrebna predvsem tekmovalčeva volja in vrhunska
pripravljenost, vendar pretiravati ne smemo, kajti skr-
beti moramo za varnost letalcev. Bolj ko se bo podaljše-
valo letenje, manj bo skakalcev, ki bi se upali spustiti v
dolino. Meni je žal, da ni bilo takrat, ko sem jaz skakal,
takšne Planice in sem tako leta 1958 poletel samo 127 m.
Sedanja skakalnica je tako dobra, da lahko ob dobri
volji in maksimalni sposobnosti doseže maksimum.«
Starejši se še spomnijo da je Recknagel letel še z
rokami nafej in v čem je bila prednost njegovega
sloga? »Prednost je bila v gibanju ramen in večji letalski
površini. Prednost je bila tudi v tem, da sem lahko med
poletom korigiral let, kar sodniki niso opazili.«
Drobci iz ziate Pianice
Malokdo ve, da sta se oba
junaka letošnje Planice, Finec
Matti Nykanen in Jugoslovan
Matjaž Debelak takoj po kon-
čanem 8: svetovnem prven-
stvu v poletih vrnila v vojašni-
ci, saj oba služita vojaški rok.
Matjaž je bil naprej v Tolmi-
nu, zdaj pa je na Pokljuki. Do
konca vojaškega roka ima še
tri mesece, nato pa bi se rad
zaposlil.
Med letošnjimi poleti smo
videli tri svetovne rekorde
(najprej Američan Mike Hol-
land in nato dvakrat Finec
Matti Nykanen) ter med mno-
gimi državnimi tudi jugoslo-
vanskega (Matjaž Debelak), vi-
deli pa smo menda tudi sve-
tovni rekord v alkoholično
utrujenih ljudeh ter izgublje-
nih otrocih.
Tako so imeli kar pi <^cej dela
miličniki in zdravstveno oseb-
je, pa uradni napovedovalci, ki
so klicali starše, naj pridejo po
izgubljene otroke. Enega so
našli celo na Jesenicah.
Mnogi se sprašujejo zakaj
zvezni trener Danilo Pudgar ni
uvrstil v reprezentanco za ura-
dni del nastopa Matjaža Debe-
laka. Odgovor je preprost: ker
je že pred uradnim treningom
testiral velikanko. V konku-
renci so torej lahko nastopih
samo tisti, ki so se prvič spusti-
li po velikanki v petek na ura-
dnem treningu. Malokdo tudi
ve, da je Matjaž po uspelem
nastopu v petek v soboto
skočil samo enkrat in sicer kot
predskakalec v drugi seriji ter
»poletel« samo 85 m, kar je bil
sploh najkrajši skok vseh dni.
Petkova obremenitev je bila
torej prehuda za mladega ska-
kalca, pred katerim je še lepa
bodočnost.
***
Vodja press centra novinar De-
la Hajni Ubeleisje po fantasti-
čnem skoku Matjaža Debelaka
pripovedoval: » Vsi zdaj z drob-
nogledom iščejo po zemljevi-
du, kje so Braslovče in kje An-
draž, s^ še nikoli niso culi za ta
dva kraja, ki dajeta v zadnjih
letih odlične skakalce (tudi Jo.
že Verdev, ki je nastopil v PIŠ
niči).« Damjan Križnik iz D«
lavske enotnosti (rojen v TafaJ
ru v Savinjski dolini) je Matjfi
ža postavil kar ob bok Mattiju,
Braslovče pa Hollmenkolnu,
Oberstdorfu in drugim svetQi|
nim smučarskim centrom.   |
S celjskega območja je v ra-
zličnih jugoslovanskih repre-
zentancah več skakalcev. V B
reprezentanci je Matjaž Debe-
lak, v mladinski Jože Verdev
(Braslovče Andraž), Janez De-
belak (brat Matjaža), Iztok Go-
lob in Boris Pušnik (oba T. Ve-
lenje) ter perspektivni mladin-
ski selekciji, ki jo vodi popu-
larni Čehoslovak Zdenek
Remsa, Matjaž Mihelič in Ro-
man Tamše (oba T. Velenje) in
Ivan Kovačič (Toper Celje).
Polet Matjaža Debelaka je
tretji do četrti vseh časov m
svetu, več sta skočila samo dvi
in to v Planici - Holland in
Nykanen, Debelak pa je z dr-
žavnim rekordom izenačil stari
svetovni rekord! n
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Edi Masnec: Pod Poncami