34&
•j- Jos. Freuensfeld:  Na skalini.
žrtveno moko 1), ostalo pa pojemo sede v hiši.2) In ne pozabi sama prinesti zdravja;3) prosim, dodeli (ga i meni). Res, s svetinjami4) si ojačaš zdravje preko mere, od sodbine ti določene.
(Dalje prihodnjič.)
1)   Zrtvena moka se je darovala namesto kolačev  in škropila s krvjo <5nih živalij, katere so se žrtvovale.
2)   Poleg svetišča je bila hiša, kjer so žrtvovalci uživali one kose žrtev, ki niso bili odločeni svečenikom in bogovom.
3)   »Zdravje« znači pri atskih piscih: »posvečen kruh« (posvečeno jelo, posvečen dar). Prim. slov. »žegen« in »odpustek«. Take odpustke je delil svečenik onim, ki so  prinašali žrtve.
4)   »Svetinja« je tu posvečeni kruh, katerega imenuje gori »zdravje«. Svečeniki pa niso delili samo posvečenih jedil,  nego časih  tudi vejice,  mazila i. t. d.
Na skalini.
fi
a skalini sredi morja Samcat siromak  stoji;
Zre v daljine, zre  v  višine, Zanj nikjer rešitve ni.
Na obzorji drobna   pika!
Nade zopet se vzbude". Ladja, ladja !  Bliže,  bliže !
Glasno bije mu srce".
Kaj? . . .  Tod mimo? . . . Roke širi, Kliče,  vpije —  vse zamLn! . . .
Mimo mene pluje ladja, Beli mi zahaja dan !

f Jos. Freuensfeld.
I.
Triolet.
n vender, dekle, ni mi srce mrlo,
Ko brez ljubezni  bil je pogled tvoj!
Razrušil se je lepi sen nocoj, In  vender,  dekle,  ni mi srce mrlo !
Kakd sem upal.  da  ves čar bi svoj Nebo ljubezni  meni kdaj  odprlo; In  vender,  dekle,  ni mi srce mrlo,
Ko brez ljubezni bil je pogled tvoj! —
Nikdar srce" ni moje bilo srečno,
Zakaj li srečno bilo bi sedaj ?
Za nje" ustvarjen ni na zemlji raj, Nikdar srce ni moje bilo srečno !
Če le za hip bi pilo sreče slaj, Od njega bi potem drhtelo večno. Nikdar srce" ni moje bilo srečno,
Zakaj  li srečno  bilo bi sedaj!
Trošan.
<*J