GLASILO . SQCIAJ.ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA t-ETO XXVII. ST, 39. PTUJ.IO. OKTOBRA 1974 CENA 2 DIN Besede delavcev v petek popoldne, 4. oktobra 1974, se je zbralo v Narodnem domu v Ptuju 180 delegatov - članov predkongresne konference ptujskih sindikatov. Po uvodnem poročilu Janka Bezjaka, predsed- nika občinskega sveta ZSS Ptuj, se je razvila živahna razprava o osnutku sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki bo zasedal 7. in 8. novembra 1974 v Celju. Razprava na konferenci je bila dobro pripravljena, vsak razpravlja- lec se je omejil le na eno poglavje osnutka sklepov, skupna pa je dala zaokroženo celoto. Jože SOTLAR je govoril o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s poseb- nim poudarkom na splošno in skupno porabo. Pri tem je zlasti naglasil, da se samoupravno sporazu- mevanje in dogovarjanje začne in konča pri delavcu, saj se mimo delavca ne sme in tudi ne bo mogoče ničesar odločati. Marjan OSTROŠKO je konferen- co podrobneje seznanil z oceno gospodarskih gibanj v ptujski občini, ki jo je pripravila komisija za gospodarstvo pri OS ZSS. Ta gibanja so bila v prvem polletju letos razmeroma ugodna, vendar se ob tem ne smemo uspavati. Mnogo več skrbi bo treba posvečati varčevanju, racionalnejšemu poslovanju in z boljšimi delovnimi pripravami pove- čevati produktivnost dela. Franc FIDERŠEK se je v razpravi omejil na obveščanje in samouprav- no komuniciranje v TOZD in v sindikatih. Dejstvo je namreč, da ni samoupravljanja brez dobrega obve- ščanja, ni delegatskega razmerja brez stalnega komuniciranja z delegatsko bazo, to je z delovnimi ljudmi in občani, ki so izvolili člane delegacij, pa tudi najpomembnejši del vsakega političnega dela je prav obveščanje in komuniciranje. Danilo MASTEN je v svoji razpravi nakazal predvsem naloge sindikatov v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti kot najučinko- vitejši obliki odpora proti vsakemu morebitnemu napadalcu. Podružab- Ijanje ljudske obrambe in samoza- ščite pomeni, da mora biti vse več delavcev neposrednih nosilcev var- stva našega samoupravnega sociali- stičnega sistema. Janko BEZJAK, ki je tudi sodeloval v razpravi, je govoril o organiziranosti, kadrovski politiki in iz.obraževanju v sindikatih, kar je ]x)sebnega pomena pri uresničeva- nju razrednih interesov delavcev. Gvido Cepin je spregovoril o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah. Nakazal je probleme šolstva v ptujski občini, dal slikovito primerjavo, kakšna je lahko danes produktivnost delavca, če bi delal na 50 let starem stroju, učitelj pa mora vzgajati in izobraževati mladega človeka v učilnicah, zgrajenih za potrebe pred 70 in več leti. Poudaril je, da prosvetni delavci ptujske občine v celoti podpirajo osnutek sklepov, ki (Nadaljevanje na 18. strani) Delegati za 8. kongres ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IZ OBČINE PTUJ Na predkongresni konferenci sindikatov in zveze sindikatov občine Ptuj, bila je v Ptuju, dne 4. oktobra 1974, so bili na predlog občinskih sindikalniK konferenc za delegate 8. kongresa Zveze sindika- tov Slovenije soglasno izvoljeni: 1. GVIDO CEPIN, učitelj, rojen 1925 leta^ ravnatelj osnovne šole „Bratov Strafela", Markovci pri Ptuju, predsednik občinske sindi-^ kalne konference delavcev vzgoje in izobraževanja občine Ptuj, član predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, član republiške sindikalne koference delavcev vzgoje in izobraževanja ter republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. 2. DANICA DERiC, medicinska sestra, rojena 1952 leta, dela v Splošni bolnišnici ,,Dr. Jože Potrč" Ptuj, podpredsednica občinske sindikalne koference delavcev zdravstva in socialnega varstva občine Ptuj, članica občinskega sveta ZSS Ptuj,, predsednica aktiva mladih delav- cev in članica republiške sindi- kalne konference delavcev zdrav- stva in socialnega varstva Slove- nije. 3. DUŠAN GABROVEC, KV kovi- nostrugar, rojen 1952 leta. Zaposlen pri kovinostrugarju Feliksu CVETKU, Ptuj, podpred- sednik občinske sindikalne kon- ference obrtnih delavcev občine Ptuj in predsednik osnovne organizacije sindikata delavcev in učencev pri zasebnUi delodajal- cih občine Ptuj. 4. DRAGICA JEZA, KV prodajal- ka, rojena 1941 leta, zaposlena v Jovarni gumi in kovinskih izdelkov ter servisi SIGMA Ptuj, podpredsednica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, podpredsednica občinske sindi- kalne konference delavcev kovin- ske industrije občine Ptuj in članica občinskega sveta ZSS Ptuj. 5. MARJAN OSTROŠKO, ekono- mist, rojen 1945 leta, zaposlen v Trgovskem podjetju MERKUR Ptuj, tajnik osnovne organizacije sindikata, podpredsednik občin- ske sindikalne konference delav- cev trgovine občine Ptuj, pred- sednik občinskega odbora sindi- kata delavcev storitvenih dejav- nosti Ptuj in podpredsednik komisije za gospodarstvo in družbene dejavnosti občinskega sveta ZSS Ptuj. 6. ANICA ŽEMLJIC, delavka v mesni industriji, rojena 1947 leta, zaposlena v Mesombinatu Perutnina Ptuj, vodja sindikalne skupine in članica izvršnega odbora osnovne organizacije sindiakta. Izvoljeni delegati so se že sestali in sprejeli program nalog do kongresa Udeležili se bodo večjega števila predkongresnih sestankov članstva v sonovnih organizacijah sindikatov. Pogovarjali se bodo z delavci ir zbrali njihova mnenja ter predloge do osnutkov sklepov 8. kongresi ZSS. Pripravili sc bodo za aktivne delo v r;izpravi na 8. kongres ZSS, k bo 7. in 8. novembra 1974 v Celju. F. B. ORMOŽ: Kako naprej v šolstvu? Prejšnji torek je politični aktiv občine Ormož skupaj s predsedniki delovnih skupnosti in ravnatelji osnovnih šol ter nekate- rimi drugimi gosti obravnaval idejno usmerjenost vzgojno izobraže- valnega dela nh osnovnih šolah, problemih pomanjkanja prosvetnih delavcev, materialnega položaja šol ter možnostih povezovanja šol v organizacije združenega dela Razgo- vor je bil toliko bolj pomemben, ker so bili prisotni tudi nekateri republiški funkcionarji: tov. Vin- kler, član sekretariata za prosveto in kulturo pri republiškem izvršnem svetu; Franc Šah, član sekretariata predsedstva CK ZKS; Jože Dobršek, predsednik izvršnega odbora repu- bliške izobraževalne skupnosti ter Majda Poljanšek, član predsedstva republiške konference SZDL Slo- venije. Razprava o navedenih problemih je bila usmerjena v realistično iskanje izhoda iz relativno težkega položaja, v katerem je naše šolstvo že precej časa. Gre predvsem za pomanjkanje prosvetnih delavcev, zaradi česar morajo nekatere šole delati z minimalnim učnim progra- mom ali pa še to ne. Skupna je bila ocena, da je takšno stanje posledica nepravilnega tistega dela šolskega sistema, ki izobražuje prosvetne kadre. Pred časom so bila namreč učiteljišča ukinjena, pedagoške akademije pa zaradi premajlinega vpisa ne dajejo dovolj učiteljev. Vzrok za premajhen vpis pa je treba iskati v težkem, a slabo nagrajeva- em učiteljskem poklicu. Vzpored- no bo treba reševati oba problema. Šole, ki izobražujejo in dajejo učitelje, bo treba spremeniti tako, da bo tega kadra v bodoče več. Glede na pomembno idejnost v šolah bo tem šolam potrebno dati nekatere vsebinske spremembe, da bodo dajale kader, ki najbolje ustreza družbeno angažirani šoli. Razen tega pa bo vzporedno treba ponovno družbeno ovrednotiti delo učiteljev, da bodo za svoja prizadevanja primerno nagrajevani. V dokaj obsežni razpravi je padla tudi beseda ~ solidarnost. Nobenega dvoma ni, da je šolstvo treba reševati kot nacionalni problem in bo zato tudi v bodoče solidarnostno prelivanje sredstev tudi v bodoče nujno. Doslej je občina Ormož iz tega naslova dobivala izdatno pomoč in ni dvoma, da bo tudi v bodoče tako. V naši republiki imamo namreč primere, da je posameznem območju pet učencev na enega zaposlenega, drugje pa je narobe. Povsem jasno je, daje treba taka nesorazmerja usklajevati s solidarnostjo. Glede povezovanja ormoških os- novnih šol v organizacije združenega dela je že precej napravljenega. Verjetno se bodo vsi šolski kolektivi - tudi glasbena šola in DU - odločiU za eno OZD. Načrtujejo tudi nekatere skupne službe, npr. računovodstvo, socialno delo ter mesto sociologa, psihologa itd. Nedvomno je prav, da se te službe ustanovijo za vse šole skupaj. jr vreme do nedelje, 20. oktobra 1974 Mlaj bo v torek, 15. oktobra ob 13.25. Napoved: Okrog 16. oktobra bo kratkotrajno poslabšanje vremena z oliladitvami. Ves ostali čas, to je od 10. do 15. oktobra in od 19. oktobra dalje bo lepo vreme. Dnevne tempera- ture bodo od 12. do 18. stop. Celzija. Alojz Cestnik 2 stran TEDNIK - ČETRTEK, 10. oktobra 1974 IDEJNA IN POLITIČNA ENOTNOST MLADIH KONČAN IX. KONGRES ZSMS 2., 3. in 4. oktobra je bil v Moravskih toplicah IX. kongres ZSMS. Na njem se je zbralo 480 delegatov, 209 gostov in 62 novinarjev. 9. kongres je spremljalo tudi več tujih delegacij: zveza komunistične mladine Italije, mladinske komisije kulturno-gospodarske zveze Furlanije in Julijske krajine, delegacija avstrijskih visokošolskih zavodov, zveza koroških študentov in predstavnik mednarodnega kluba študentov iz Ljubljane. Uvodoma je na kongresu govoril Ljubo Jasnič. Dejal je, da smo se na IX. kongresu ZSMS zbrali v obdobju, ki je opredeljen s kongresom ZKJ, YII. kongresom ZKS in novo ustavo. Bistvo današnjega političnega trenutka je v tem, da delavski razred ne samo programsko ampak tudi resnično postaja družbena sila, ki neposredno upravlja s sredstvi družbene repro- dukcije. S tem pa se realizira pogoj, ki omogoča izpolnitev zgodovinske vloge delavskega razreda. Obdobje, ki ga zaključujemo je polno živahne in prizadete družbene dejavnosti, ki želi našo samoupravno družbo popeljati na višji' nivo socialističnih odnosov. Toda to je tudi čas žilavih odporov osnovni družbeni orientaci- ji, poskusov, ki se kažejo v nacionalizmu, liberalizmu, tehnobi- rokratizmu in drugih negativnih pojavih. To je čas, ko so nekatere sile skušale postaviti vprašanje osnovnih pridobitev naše revolucije, toda tudi obenem čas, ko sta ZK in delavski razred pokazala svojo moč, odločnost in hotenje, da vztrajata na začrtani poti. 21. seja predsedstva ZKJ, pismo tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva .ZKJ ter 29. seja CK ZKS pomenijo pravzaprav prelomni- co tudi v delovanju ZMS in predstavljajo začetek odpravljanja slabosti v delu organizacije. Mladim 90 se resnično odprle nove možnosti za delovanje v okviru vseh naprednih družbenih sil. Zato mladi odločno podpirajo učinkovito akci- jo ZK, ki jih obenem obvezuje k lastni aktivnosti za uresničitev najnaprednejših hotenj in s tem za hitrejši socialistični družbeni razvoj. Določeni uspehi se že kažejo. Tovariš Tito je na X. kongresu ZKJ med drugim dejal: „Dejstvoje, da se številne resne slabosti, ki že leta obstajajo v ZM in ZS, počasi premagujejo. V teh organizacijah še vedno prevladuje forumski način dela. Posebej bi opozoril na to, da se interesi in problemi delavske mladine ne kažejo dovolj v akcijah Zveze mladine. Poleg tega so še vedno navzoče želje po ločevanju intelektualne mladine od delavske mladine. Na ta pojav smo opozarjali že prej. Toda še vedno je navzoč, zato mora Zveza komunistov o tem resno premisliti." Ocene tovariša Tita so bile mladim v Sloveniji izhodišča za akcijo pred kongresom in bodo tudi po njem, tako, kot so jim njegove besede vedno bile osnovna orienta- cija v akcijah. V času med obema kongresoma si je slovenska mlada generacija v svojih akcijah prizadevala predvsem razvijati samoupravne socialistične odnose in aktivno sodelovala v bitki za oblast delavskega razreda, za razvijanje in utrjevanje bratstva in enotnosti, za dosledno razvijanje enakopravnosti naših narodov in narodnosti ter krepitvi neodvisnosti in neuvrščene politike naše države. Obenem je skozi mnoge akcije pokazala pripravljenost ne samo razvgati revolucionarne tradicije temveč tudi na osnovi njih braniti domovino, če bo potrebno. Glavna naloga organizacije mladih - ZSMS, postaja stvarnost, je v tem, da mlada generacija svoje naloge pretvori v resnično učinkovito akcijo, ki naj prispeva svoj delež k naporom delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za nadaljnjo graditev samoupravne socialistične družbe. V pokongresnem obdobju bo ena izmed prvih nalog mladine doseči tesno medsebojno povezanost z vsemi družbenimi organizacijami, ki vključujejo mlade, saj to do danes kljub nekaterim uspehom še vedno ni uspelo. Vsekakor IX. kongres ZSMS ni bil kongres formalnega združevanja, temveč kongres menja- nja vsebine dela vseh, ki jih danes združuje in to na temelju kritičnih analiz stanja v mladinski organizaciji pred in po 21. seji predsedstva ZKJ in 29. seji CK ZKS. V tej opredeUtvi za graditev nove ZSMS pa je odločilno vlogo odigrala 3. konfe- renca ZKJ in pismo tovariša Tita in IB predsedstva ZKJ. Koliko bo ZSMS nova organiza- cija ne samo po imenu temveč tudi po vsebini ter množičnem delovanju mladih na liniji ustvarjanja samo- upravnih socialističnih odnosov, v dobri meri zavisi tudi od ZK. Člani ZK morajo biti vzor mladi generaciji, s svojo doslednostjo, revolucionarnostjo, iskrenostjo in delom, s svojim etičnim in moralnim likom. To so vedno bili, še posebno pa je to važno danes. Posebna je tuu obveza mladih komunistov. Ti morajo predvsem med mlado generacijo neprenehoma delavno potrjevati svojo komunistič- no opredelitev in zavest. S tem kongresom se je končala nova etapa v aktivnosti mladih, združenih v različnih organizacijah. S formiranjem ZSMS se zaključuje obdobje reorganizacije, pred mla- dimi je akcija Ti se morajo zavedati, da so generacija, o kateri so sanjali največji misleci v zgodovini člo- veštva generacija svobode, družbe dostojnega človeka. Temu se ne smejo izneveriti. Dokončati morajo to delo, navkljub vsemu, kar se kot dilema, omahovanje ali neznanje na ■ tej poti lahko najde. O vsebinskih elementih nove organiziranosti je govoril Zdenko Mali, ki je med drugim povedal, da je osnovni cilj IX. kongresa ZSM ustanoviti enotno, celovito, učinko- vito, razredno gibanje mladih ljudi iz Slovenije. Kongresni dokumenti in referat so nakazali osnovne naloge pri spreminjanju vsebine aktivnosti mladine. Kljub temu, da forme niso odločilne, novo vsebino mladinske aktivnosti lahko dose- žemo le ob drugačnih, ustreznejših in učinkovitih oblikaJi organizacije. Ob organizacijskem in vsebinskem razvoju organizacije nikakor ne moremo mimo procesov in rezul- tatov v obdobju med obema kongresoma. V tem času je ZMS organizacijsko in vsebinsko odprla vrata k resnični uveljavit\i posa- meznika v organizaciji, ki s svojo samoiniciativnostjo in ustvarjal- nostjo gradi takšno organizacijo, kot jo potrebuje, da bi se lahko s pomočjo nje čim uspešneje vključil v družbeno odločanje in življenje. S tem kongresom je nastal resnično revolucionarni premik v spreminjanju organizacije, vendar se proces reorganizacije Zveze mladine ni pričel z 8. kongresom ZMJ in ZMS, ampak sta kongresa le potrdila in osvojila novo usmeritev, ki je nastala v, občinskih in republiških organizacijah in je terjala nadaljnjo reorganizacijo Zveze mladine. Danes in v prihodnje je edina možna alternativa dajati poudarek predvsem in samo taki usmeritvi ZMS, ki se vključuje v reševanje osnovnih družbenih vprašary in nasprotij delovnih ljudi in miline. Nedaleč odtod je bila in je dilema o političnosti oziroma nepolitičnosti organizacije. V izrazitejši usmeritvi ZSMS na interese mladih, nekateri vidijo nepolitičnost organizacije. Mnogi med njimi mislijo, da je to dobro. Da je usmeritev na interese mladih dobra - ne samo dobra, temveč neobhodna - smo prepri- čani, nikakor pa ne mislimo, da je organizacija zato manj politična. Jasno je tudi postavljena usmeritev, da nova organizacija mora združe- vati vso napredno socialistično usmerjeno mladino ter zahtevo, da se mora boriti za socialistično usmeritev slehernega mladega člo- veka. IX. kongres ZSMS je v imenu centralnega komiteja Zveze komuni- stov Slovenije pozdravil tudi France Popit. Zaželel je kongresu čim več uspeha in nadaljeval, da gradivo, ki ga je mladina pripravila za razpravo, izpričuje ne le organizacijsko temveč tudi vsebinsko dobro pripravljen kongres. Mladi se pri načrtovanju politične dejavnosti morajo zavedati, da so sestavni del družbe z vsemi njenimi obeležji, da izražajo vsa njena temeljna proti- slovja in da potemtakem v družbenem življenju ni stvari, ki ta ne vplivala na mladega človeka, pa tudi ne za mladino bistveriih vprašanj, ki ne bi hkrati zaslužila pozornosti naše družbe. France Popit je kritično ocenil delovanje mladine, s^ je povedal, da smo namesto enotnosti, povezanosti in sodelovanja delavske, kmečke in šolske mladine, imeli opravka z njenim antagoniziranjem, osamitvijo in pasivnostjo. Mladinska organi- zacija je sicer v vodstvih oblikovala vrsto stališč, toda ni zmogla mobilizirati in organizirati mladine v akcijo, v kateri bi skupaj z vsemi delovnimi ljudmi ta stališča tudi učinkovito uresničevala. Se^da krivda za te in druge pomanjkljivosti ne zadene samo mladine. Zveza komunistov ima pri sociali- stičnem usmerjanju in orgatuziranju mladine pomembne in zahtevne naloge. Nikakor pa si komunisti ne želimo političnega skrbništva nad mlado generacijo. Mladina je ustvarjalni in napredni dejavnik naše družbe in zato ji tako varuštvo ni potrebno. Ob zaključku je dejal, da mora Zveza socialistične mladine po svoji vsebini biti ena od najširših oblik družbenega samoupravljanja mladih ljudi, hkrati pa učinkovito orožje socialistične revolucije v boju za opredeljevanje in usmeritev mladine. S tem je bilo dopoldansko zasedanje prvega dne končano in se je nadaljevalo popoldne, ko so delegati brali svoje referate. Po zaključku plenarnega zasedanja, je bila v kinu „Park" v Murski Soboti svečana akademija, ki so jo pripravUi mladi Murske Sobote. V četrtek, 3. oktobra, je bil za goste prost dan; organizirani so bili obiski pri aktivih mladih delavcev v delovnih organizacijah. Delegati pa so nadaljevali delo v naslednjih komisijah: - komisiji za organiziranost in razvoj, - komisiji za vprašanje vzgoje in izobraževanja, kulture in idejno političnega dela ZSMS, - komisiji za družbeno-ekonom- ske odnose, - komisiji za krajevno samoupra- vo, specializirane organizacije in JLA. Več o tem preberite v naslednji številki Tednika. Majda Gajzer TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA ,30RIS KIDRIČ" KIDRIČEVO objavlja ponovno prosti delovni mesti za TOZD Vzdrže- vanje: 1. PLANER I Pogoj: Končana VTS strojna ali elektro smer s 3 letno prakso — moški. 2. FINOMEHANIK I Pogoj: VKV finomehanik s 3 letno prakso in pozna.- vanje pnevmatske regulacije in umerjanje in- strumentov. Posebni pogoj: poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko socialni sektor podjetja 15 dni po objavi. V ponudbi navedite svoje oseb- ne podatke, dosedanjo zaposlitev ter šolsko in strokovno izobrazbo. TEDNIK - ČETRTEK, 10. oktobra 1974 stran 3 HITREJE OB SPREJEMANJU STATUTOV KS V BISTRIŠKI OBČINI Na osnovi zadnje analize o izvajartju načel nove ustave v krajevnih skupnostih občine Slov. Bistrica, doslej niso bili povsod doseženi takšni rezultat^ kot jih je nova ustava začrtala Se posebno velja to za sprejemanje statutov posameznih krajevnih skupnosti, ki jih je na območju občine 14. Od teh je do pred nedavnim sprejelo statute kom^ 9 K^S, medtem ko so v devetih KS statuti še v razpravah. V zvezi s takšno počasnosflo poudarja- jo predvsem pomanjkanje potrebnih kadrov, kar je večkrat tudi vzrok za sprejemanje nepopolnih statutov, ki so jih že sprejele nekatere KS. Se manj spodbuden pa je podatek, da niti ena od 14 KS v občini še nima izdelanega poslovnika, ki bi urejal delo organov v KS. Do teritorialnih sprememb v krajevnih skupnostih občine ni priSo. Nekoliko spremenjene bodo samo notranje ureditve v KS, kjer bodo ustanovili manjše enote, imenovane vaški odbori. Po dosedanjih razpravah o konstituiranju KS je bilo razvidno, da posamezne KS izražajo težnje po večjem povezovanju med KS v okviru skupnosti krajevnih skup- nosti za določena območja, ali celo v občinskem okviru. Po novem konstituiranju KS oblike samouprave še niso povsem zaživele v luči nove ustave. Nekoliko u^ešneje je samo- upravnost zaživela v tistih okoljih, kjer je vpliv in sodelovanje občanov bilo razvito že v preteklosti. Podobno kot pri samoupravnosti tudi na področju uveljavljanja odnosov med KS, TOZD in OZD bistriške občine ni prišlo do žeHenih povezanosti, kar se kaže tudi pri sklicih zborov delegatov KS, kamor posamezne TOZD še niso izvolile svojih delegatov. Prav tako pa nobena od KS še ni povsem uredila odnosov s TOZD s samoupravnim sporazumom. Za kar najhitrejše reševanje takšn^a stanja v občini bo treba storiti odločnejše korake v uresni- čevanju smeri, ki jo je na samoupravnem področju začrtala nova ustava SFRJ. V. H. Bistriški sindikati v pripravali na 8. kongres ZSS Na konferenci sindikatov občine Slov. Bistrica, ki je bila pred kratkim ob navzočnosti predstav- nikov drugih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, so največjo pozornost posvetili raz- pravi o gradivu za 8. Kongres ZSS. Ob tej priložnosti so spregovorili o statutarnem dogovoru o organizi- ranosti in delovanju sindikatov in ZSS, osnutku sklepov 8. kongresa ter poročilu republiškega sveta ZSS za 8. kongres. Udeleženci so poslušali tudi poročilo o analizi v uveljavljanju načel nove ustave v DO na območju občine ter poročilo o dosedanji dejavnosti v okviru priprav na 8. kongres ZSS. Posebno pozornost so ob tej priložnosti posvetili čim širšemu vključevanju delovnih ljudi v predkongresne priprave, ki bodo obravnavane v vseh osnovnih organizacijah TOZD in OZD, komisijah in drugih organizacijah ZS. Ob tem se vsi dobro zavedajo pomembnosti nalog, ki jih bodo ' prinesli sprejeti kongresni doku- menti, pa jih bodo dosledno preučili ^ že pred samim kongresom, da bi' eventuelne predloge obravnavali že na kongresu. Z uresničevanjem na kongresu začrtane poti pa bodo pričeli takoj po njem. V razpravi so udeleženci širše osvetlili pomen predkongresnih razprav in tudi priprav na kongres ter sprejeli konkretne sklepe o nadaljnjem delu na tem področju. Zavzeli so se še za predlog, naj bi sindikati analizirali vsebino samo- upravnih sporazumov ter ugotovili njihovo skladnost z ustavo. Morali bodo tudi stalno ugotavljati, kako se sporazumi izvajajo. Udeleženci so poslali avstrijskim sindikatom protestno pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost in ostro protestirajo proti sklepu avstrijskih strank za preštevanje slovenske narodnostne skupnosti. Na konferenci so sklenili, da se za delegata občinskega sindikata de- lavcev kovinarske industrije za 8. kongres ZSS izvoli Anton Korošec iz delovnega kolektiva EMI Poljča- ne, za delegata občinske konference sindikata lesno predelovalne indu- strije in gozdarstva Štefka Dolšak iz TOZD LIO Poljčane, za delegata iz sindikata delavcev gradbeništva pa so predlagali Antona Gradišnika, zaposlenega v INGMAN, Cezlak. Za delegata na kongresu ZSJ pa so predlagali Jožeta Potočana, VK delavca iz IMPOLa, Slov. Bistrica. Vse predlagane kandidate so na konferenci potrdili kot delegate za kongres ZSS in ZSJ. VH KOŠARKA MURSKA SOBOTA-.DRAVA 56:73(22:35) v petek je bilo odigrano zadnje kolo v II. slovenski ligi — vzhod, kjer je Drava slavila v Murski Soboti pomembno zmago, obenem pa s tem potrdila svojo pravo vrednost v tem tekmovanju, saj |e v dokončni uvrstitivi zasedla odlično II. mesto. Domačini v tej igri niso mogli zadržati prodorne Drave, ki je bUa zanesljiv in uspešen realizator, ki si je že v prvem delu zagotovila prednost, v drugem delu pa jo je še povečala. Najuspešnejši za zmagovalce so bili Kosi 20, Dobrijevič 19, Petrovič 13. Za uspeh ptujskih košarkašev gre predvsem zasluga neumornemu vodji, trenerju Mišu Koltaku^ ki je skozi leta žrtvoval svoj prosti čas ter uspel pripraviti ekipo kot je. anc Uveljavljanje ustavnih določil Včeraj popoldne se je sestala v Narodnem domu v Ptuju na svoji četrti seji občinska konferenca ZKS Ptuj, seji so prisostvovali tudi sekretarji vseh OO ZKS in člani političnega aktiva. Na dnevnem redu so imeli dve pomembni vprašanji: uresničevanje ustavnih načel v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih inter- esnih skupnostih, v skupščinskem sistemu in na področju samo- upravnega sporazumevanja. Druga točka pa je obsegala oceno organiziranosti in delovanja osnov- nih organizacij ZKS v občini. Vsi udeleženci seje so prejeli obširno in skrbno pripravljeno gradivo, ki ga je pripravil koordina- cijski odbor za spremljanje reali- zacije ustavnih določil, ki deluje pri komiteju ObK ZKS Ptuj, razdeljen na pet delovnih skupin po posameznih področjih. Gradivo o organiziranosti in delovanju OO ZKS, posebej v TOZD, v samouprav- nih delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih in v šolah ter oceno dela aktiva komunistov - neposrednih proizvajalcev pa je pripravila komisija za organiziranost in razvoj ZK pri komiteju ObK ZKS Ptuj. Več o vsebini seje bomo poročali prihodnjič. ________...... _..F.F.. ORMOŽ: DELEGATI ZA KONGRES SINDIKATOV Te dni se sestajajo člani sindikata v vseh delovnih kolektivih po naši republiki. Povsod obravnavajo gra- divo za 8. kongres zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra letos v Celju. Vsi ti in drugi predkongrsni sestanki pomenijo bistven sestavni del priprav na kongres in možnost za vsakega člana sindikata, da prispeva svoj delež k uspehu tega kongresa, to je k večji uspešnosti sindikata pri uresni- čevanju interesov delavcev. 8. kongres zveze sindikatov Slovenije, te najbolj množične družbenopolitične organizacije de- lavcev, mora biti kongres akcjje za dosledno uresničevanje vsega, kar smo zapisali v ustavo ter dokumente X. in VII. kongresa Zveze komunistov. Tega ni malo, saj si prizadevamo uresničiti popolno oblast delavcev nad razmerami, v katerih živijo in delajo, nad sredstvi, ki jih uporablj^o za delo in nad celotnim dohodkom, ki ga ustvar- j^o. Pri tem za delo sindikatov niso potrebni še neki splošni dclepi, ki bi ponavljali ustavo ali kongresne sklepe Zveze komunistov. Sindikati potrebujejo sklepe, ki bi kolikor je mogoče natančno povedali, kaj je v naslednjem obdobju predvsem treba storiti in kdo je za kaj odgovoren. To osnovno izhodišče je upoštevano v novem statutu, ki se imenuje statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji in tudi v osnutkih kongresnih sklepov. Prav ti dokumenti pa so poleg poročila RS ZSS za 8. kongres, predmet razprave na predkongresnih konferencah sindikatov in v osnovnih sindikalnih organizacijah. V Ormožu je bila predkongresna konferenca prejšnji teden. Poleg obravnav omenjenega gradiva so prisotni izvolili tudi svoje delegate za republiški in zvezni kongres sindikatov. Glede na to, da je v ormoaci občini zaposlenih največ ljudi v kmetisjtvu ter živilski industriji, bosta oba delagata iz te panoge dejavnosti. Takšno razvr- stitev določa tudi tako imenovali republiški ključ. Člane sindikata z območja občine Ormož bo na republiškem kongresu tako zastopal Rudi Peršak, član osnovne organi- zacije sindikata TOZD - Kmetijski kombinat Ormož in predsednik OSZS; na zveznem kongresu pa bo ormoŠci delegat Martin Habijanič, član osnovne organizacije sindikata Droge Portorož - odkupna postaja Središče ob Dravi. Oba delegata sta bila soglasno izvoljena. Glede na sprejet dogovor so se ob koncu pogovorili o tehnični izvedbi javne razprave kongresnih doku- mentov v osnovnih organizacijah sindikata. Razprava bo sklenjena do 15. oktobra. jr GUMIJEVKA LE ENKRAT Pretepi, prepriri, drzno in surovo ter nespodobno vedenje na javnem mestu so najpogostejše kršitve javnega reda in miru na območju občine Ormož. Lansko leto je ormoška postaja milice obravnavala 88 primerov kršitev javnega reda in miru, med temi je bilo kar 50 primerov iz vrste omenjenih dejanj. Po številu sledijo: kaljenje nočnega miru, blatenje in omalovaževanje državnih organov ter drugih uradnih oseb itd. Vsi pojavi kršitve javnega reda in miru so bili v glavnem zabeležni na veselicah in v gostinskih prostorih, najčešče so brez dvoma bUi storjeni pod vplivom alkohola. Ugotovljeno je tudi, da do teh kršitev najpogosteje prihaja v določenih krajevnih centrih, med katerimi je na prvem mestu Ormož, sledi Središče ob Dravi, Podgorci, Velflca NedeUa in Kog. To je razumljivo, saj je po teh centrih največ ljudi pa tudi gostiln. Značilno je, da so kršitve javn^a reda in miru v Ormožu lansJco leto padle od 115 v letu 1972 na 88 v lanskem letu, to je kar za 27 primerov manj. Nedvomno takemu stanju botruje uvajanje preventivnih ukrepov delavcev milice, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli, da ob lanskih številnih prireditvah v počastitev 700-Ietnice, ni nikjer priSo do nezaželjenih izpadov. Za vzdrževanje javnega reda in za Zavarovanje varnosti ljudi, so bili sprejeti tudi nekateri drugi ukrepi. Tako so sodnika za prekrške v 9 primerih obvestili o kršitvi zakona o posesti in nošenju orožja ter 7 primerov drugih kršitev javn^a reda. Kot predmet prekrška je bilo lansko leto odvzetih 9 nabojev, 3 lovske puške, 2 pištoli, 2 noža in 1 malokaliberska puška. Pri vzdrževanju javnega reda in miru je bilo 50 oseb legitimiranih, 12-krat je bilo treba intervenirati zaradi grobih kršitev javnega reda in miru, 8 ljudi je bilo prijetih po tiraličnem registru, 6 je bilo zavarovanj, zaradi iztreznitve so bili 4 osebe zadržane. Zanimivo pa je, so ob vsem tem ormoški miličniki samo v enem primeru morali uporabiti gumijevko (pendrek). 4 stran tednik - Četrtek, lo. oktobra 1974 PROBLEM so MOPEDISTI Lansko leto je bilo na območju občine Ormož 181 prometnih nesreč, to je 18 manj, kot leto prej. Številka je torej padla, kar je nedvomno zelo spodbudno, narasla pa je škoda, tako po številu človeških žrtev kot materialu. Izmed obravnavanih primerov je bilo 6 prometnih nesreč, ki so zahtevale po eno smrtno žrtev (leto prej 2 smrtna primera), telesno poškodovanih je bilo 70 in poškodb vozil brez telesnih poškodb je bilo 105. Nastala materialna škoda je zračunana na skupno 1.054.550,00 dinarjev. Od skupnega števila jrometnih nesreč je bilo 76 caznivih dejanj, 92 prekrškov in 13 dogodkov brez krivde. Večina prometnih nesreč je posledica hudih kršitev prometnih predpisov, od katerih j0i le malo lahko priprišemo * objektivnim okoliščinam. Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neprimerne hitrosti, izsilje- vanja prednosti, nepraviln^a prehi- tevanja, prekratke varnostne raz- dalje in nekaj tudi zaradi vinjenosti. Zmanjšanje števila prometnih nesreč je pripisati večji budnosti organov varnosti, to je delavcev postaje miUce Ormož, ki urejajo in nadzorujejo promet na javnih cestah občine. Vsekakor je uspeh, če v nenehno naraščajočem prometu uspemo število prometnih nesreč zmanjšati. V ormoški občini poleg povečanega prometa v turistični sezoni in ob dopustnih naših zdomcev vedno bolj raste tudi lokalni promet, kar dokazuje število v Ormožu registriranih motornih vozil: 869 osebnih avtomobilov, 562 motornih koles in mopedov, 221 traktorjev, 93 tovornih in specialnih avtomobilov ter 129 prikolic. Razen tega je v prometu večje število motomiJi vozil, za katere ni treba registracije, to so razni ponyji in avtomatiki. Ta vozila razvijajo dokaj visoko hitrost, po večini pa jih opravljajo vozniki, ki ne poznajo dovolj niti osnovnih prometnih predpisov in zato čestokrat povzorčajo zmedo na cestah. Za ohranitev reda in varnosti na cestah so ormoški miličniki večkrat tudi preventivno ukrepali, kar je verjetno tudi vplivalo na zmanjšanje števila prometnih nesreč. Tako so 68 voznikov preizkusili z alko- testom, 38-im so preprečili vožnjo Zaradi vinjenosti, 306 so opozorili na varnejšo vožnjo, 234 je bilo prijavljenih sodniku za prekrške, 437 je bilo mandatno kaznovanih (na licu mesta!), ki so plačali skupno 15.174.00 dinarjev kazni. Razumljivo, da je bilo treba opraviti še mnogo drugih opravil, ki jih zahteva varnost cestnega prometa, vendar ne gre naštevati vseh. Med prijavljenimi kršitelji promet- nih predpisov je bilo 59 avtomobili- stov, 123 mopedistov, 46 trakto- ristov, 3 kolesarji in 3 ostali kršitelji. Navedene številke so v primerjavi s številom posameznih prometnih sredstev, dovolj zgovorne, saj nam med drugim tudi povedo, da so vozniki motornih koles - mopedov za prometno varnost najbolj proble- matični. Neodvisno od navedenih številk pa nam statistika pove, da največ kršitev v cestnem prornetu povzročajo vozniki brez vozniških izpitov. Tudi v tem pogledu izstopajo mopedisti. Hujše kršitve prometnih predpisov se čestokrat končajo s prometnimi nesrečami. Ob koncu naj omenimo še železniški prelaz v Pavlovcih. Glede varnosti prometa predstavlja to prometno križišče kritično (črno) točko na cestah občine Ormož. Ta prelaz ni pravilno opremljen niti s cestnimi znaki, niti nima svetlobne - semaforske signalizacije. Na tem mestu prihaja do težjih prometnih nesreč, zato bo treba temu problemu posvetiti vso skrb, da se ta prelaz čimprej uredi in pravilno opremi. jr Kraj prometne nesreče. Miličniki morajo opraviti ogled in zagotoviti nemoteno odvijanje prometa- Foto: J. Rakuša ormož: VINSKA TRGATEV 1974 Prišel je čas spravila letošnjega vinskega pridelka, zato smo se oglasili na SOZD „Jeruzalem" Ormož, da bi zvedeli kaj več o letošnji trgatvi in načinu odkupa pridelka. Zanimali smo se predvsem za tisti del trgatve, ki najbolj zanima zasebne proizvajalce. „Uradno" se je trgatev pričela 23. septembra z obiranjem zgodnjih sort, srednje zgodnje in parne sorte smejo vinogradniki po upravni odločbi kmetijskega inšpektorja pričeti obirati 6. oktobra. Prehiteva- nje teh datumov je lahko kaznivo. SAMO GROZDJE OD KOOPERANTOV Letošnji vinski pridelek bodo odkupovali samo v obleci grozdja. Za odkup so že določena odkupna mesta Ormoški kmetijski organi- zaciji bodo lahko prodali grozdje samo vinogradniki, ki imajo skle- njene kooperacij ske pogodbe o proizvodnji grozdja (mošta) za letošnje leto, ali imajo dolgoročne pogodbe o vinogradniški proizvodnji (obnove). V poštev pridejo tudi člani TOZD - obrat za kooperacijo, četudi nimajo pogodbe o vino- gradniški proizvodnji. CENE - ODPRT RAČUN Odkupne cene so dokaj ugodne. Za sorte: rizvanec, rani na in veltlinec bodo vinogradniki dobili 4,40 din za kg grozdja, za mešano ter šipon, laški rizling in muškatni silvanec - 5,60 din za kg, za beli burgundec, rulandec, traminec, renski rizling ter razne muškate pa 6,30 din za kg grozdja. Vse navedene cene so dejansko akonta- cije. Končni obračun bo opravljen po dokončni prodaji letošnjega pridelka. Ce bo ta ugodna, bodo proizvajalci dobili doplačilo. KOLIČINE IN DRUGO V Ormožu predvidevajo, da bodo letos odkupili 872.000 kg grozdja Za tako velik posel je razumljivo potrebna množica ljudi s primerno opremo. V ta namen so letos nabavili posebne plastične zaboje in sode, ki bodo glede na predvideno količino odkupa razporejeni po posameznih odkupnih mestih. Raz- položljiva embalaža omogoča dnev- no odkupiti 71.000 kg grozdja, zato planirajo trgatev na 12 dni, da bo šlo vse brez zastojev. Grozdje bodo odkupovali na Vitanu, Litmerku, pri Miklavžu, V Ivanjkovcih in seveda v vinski kleti v Ormožu. jr DELEGATI OBČINE PTUJ na 7. kongresu zveze sindikatov jugoslavije Na predlog občinskih sindikalnih konferenc je predkongresna konfe- renca sindikatov in zveze sindikatov občine Ptuj, 4. oktobra 1974, izvolila delegate za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Delegati so: 1. FRANC KLEMENClC, VK grad- beni delavec, rojen 1929 leta, zaposlen v Tovarni gUnice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidri- čevo TOZD VZDRŽEVANJE; član občinske sindikalne konfe- rence delavcev kovinske industri- je občine Ptuj, podpredsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, član predsedstva repubhške sindikalne konference delavcev kovinarjev Slovenije in član republiškega odbora sindikata delavcev indu- strije in rudarstva Slovenije. 2. MARIJA ŠANDOR, rojena CVETKO, kletarska delavka, rojena 1948 leta, zaposlena v TOZD kletarstvo ,,Slovenske gorice" - Kmetijski kombinat Ptuj; članica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in konference osnovnih organizacij sindikata kmetijskega kombinata Ptuj. 3. JOŽE ŠTEBIH, komercialni delavec, rojen 1942 leta, zapos- len v slikarsko-pleskarskem, črkosUkarskem in antikorozij- skem podjetju PLESKAR Ptuj; predsednik osnovne organizacije sindikata, predsednik občinske sindikalne konference obrtnih delavcev občine Ptuj in član predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj. Delegati so se že dogovorili za delo do kongresa. Aktivno se bodo vključili v predkongresne priprave slovenskih sindikatov, obiskah bodo večje število osnovnih organizacij sindikatov, v katerih se bodo pogovarjali z delavci, aktivno pa bodo sodelovaU tudi na delovnih sestankih delegatov občin podravske regije in delegatov iz bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, na katerih se bodo dogovarjaU za razpravo na 7. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. F. B. Prireditev v Kidričevem Radio televizija Ljubljana, radio Ptuj in revija Antena, prirejajo v soboto, 12. oktobra, v dvorani TGA Kidričevo veliko zabavno- glasbeno prireditev. Na tej prireditvi sodelujejo: Nataša Dolenc, Tone Fornezzi- -Tof, Evgen Jurič, Marjana Deržaj, Ivo Mojzer, Ditka Haberl, Oto Pestner, ansambel Vokali in skupina manekenk. Na prireditvi v Kidričevem bo uredništvo Antene razglasilo najuspešnejšega pevca ,,Popevke poletja", podelili pa bodo tudi priznanja najboljšim proizvajal- cem modnih artiklov, ki so tekmovali za kopalni kostim letošnjega poletja in model poletja. Komisija za kadre pri ŽivinoreJ- dto veterinarskem zavodu v ^^j" vabi k sodelovanju ŽIVINOREJSKO VETERI- NARSKEGA TEHNIKA - pripravnika, za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku j stanovanja ni na razpolago. Odslužena vojaščina ni pogoj. Razpis velja 14 dni po objavi. TEDNFK - ČETRTEK, 10. oktobra 1974 stran 5 ZA DEKLETA NI PROSTORA še zmeraj smo priča izredno slabega poznavanja poklicev in s tem seveda nepoznavanja družbenih potreb po kadrih. Opaziti je sicer nekaj premikov v tem, da se poklicne namere in želje o bodočem poklicu nekoliko bolj vklapljajo v družbene potrebe po posameznih poklicnih vrstah, vendar so tu še velika neskladja. Ko praktično ugotavljamo, denimo v 6. razredu osnovne šole, za kakšne poklice bi se učenci odločili, je še vedno nad polovica fantov, ki bi zeleh biti avtomehaniki. Vsi drugi učenci in učenke pa se oprimejo treh ali štirih znanih pokhcev, ki so razen tega že nekaj fet prezasedeni, cela vrsta drugih področij dela, ki ima vehke potrebe in vsa leta učna mesta prosta pa ne dobi mladih učencev. Znano je, da se dela na reševanju teh problemov, da je tu vrsta predavanj v osnovnih šolah, da za uskladitev teh razmerij skrbi služba pokUcnega usmerjanja pri zavodu za zaposlova- nje, vendar se bistveno še ni nič spremenilo. Učence osnovnih šol bi morali tekom učno vzgojnega dela mnogo bolj seznanjati in usmerjati v različne pokhce, tako da ne bi v 8. razredu poznali pet pokhcev temveč nekaj- sto, da bi potem lahko resnično izbirali in izbraU, sebi in družbi v korist. Ob tem je treba poudariti, da morajo učenci vsak poklic poznati ne samo po črki in imenu temveč tudi njegove slabe in dobre strani, to je vsebino. Pri takem delu smo lahko brez skrbi, da se bo otrok pravilno odločil in rekel, to pa bi jaz rad bil! Se vedno pa je stvar družbe, da njegovo poklicno usmeritev uskladi tudi z učenčevimi psihofizičnimi zmož- nostmi. Razen tega je naloga poklicnega usmerjanja, da se neusklajene želje usmerjajo v kadrovsko dificitarna delovna pod- ročja. Razen navedenih splošnih proble- mov v zvezi z izbiro poklicev je še nekaj posebnih, ki zadevajo kadrov- sko službo v OZD in TOZD. Te službe običajno v začetku leta postavijo potrebe po novih delavcih, ki jih bo posamezna delovna organizacija potrebovala v tekočem letu, hkrati sporočajo tudi prosta učna mesta - število, pokUce in spol. Ko zberemo in pregledamo podatke je videti, kot da bi se v Sloveniji rodilo 90 odstotkov fantov in samo 10 odstotkov deklet. Vsako podjetje hoče imeti za učenca fanta. ne glede na poklic. Taka kadrovska politika je nerazumljiva, saj je v nasprotju z naravnim redom soraz- mernega rojstva obeh spolov. Samo v obdravski regiji je trenutno prostih približno 500 učnih mest za fante, za dekleta pa ni niti enega. Eden izmed razlogov za takšna razmerja je tudi v slabi sistemizaciji delovnih mest; nimamo natančno razčlenje- no, ali bi neko delo lahko opravljala tudi ženska ah ne. S tem nastaja seveda velika družbena škoda iz razloga, ker je tako lažje, ker je moški manj odsoten z dela itd. Vse to je res, toda dekleta so tudi naša, pot-ebna dela in kmha. K navedenima problemoma - splošne in posebne narave, je treba dodati še tretjega, to so starši. Včasih se srečamo z nekom, ki misli, da njegov sin (ah morebiti hčerka!) mora biti samo „to" in nič drugega. S tekim odnosom staršev je delo poklicnega usmerjanja seveda mnogo težje pa tudi družba ne more kriti svojih potreb. Delavci pokhc- nega usmerjanja vedo, kje je potreba po kadrih in naloga pokhcne vzgoje je, da napačen odnos staršev in kadrovske službe v OZD in TOZD preusmeri. V Sloveniji je na razpolago nad 5.000 učnih mest, a ni iskalcev. S tem se potrebe in pomanjkanje kvahficiranih delavcev še bolj povečuje, zaposlujejo pa se ljudje brez slehernih strokovnih kvalifi- kacij. Težnja po dvigu kvalifika- cijske strukture je tako porušena, ob tem pa lahko govorimo o mladih z dokončano osemletko, ki ostajajo brez poklicev. To je za družbo vehka izguba. jr AVTO MOTO DRUŠTVO PTUJ PRIREJA PREDAVANJA »Kaj je novega v zakonu o cestnem prometu« s 1. oktobrom 1974 je pričel veljati zvezni zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu. Osnovni namen novega zakona je zagotoviti večjo varnost v cestnem prometu. Zgrešeno je misliti, da so v njem samo strožje sankcije za nedisciplinirane voznike, temveč tudi za pešce ter ostale uporabnike ceste z namenom preprečevati nepravilnosti in prekrške. Nedvom- no bo promet varnejši, če bodo vsi udeleženci v cestnem prometu poznali novi zakon in se bodo ravnali po njegovih določilih. V ta namen organizira Avto moto društvo Ptuj za svoje članstvo predavanja, ki bodo v oktobru in novembru vsako nedeljo s pričet- kom ob 9. uri dopoldan v prostorih društva. Po predavanju bo neobvezno testiranje - preizkus znanja za člane, ki bodo želeli. Vabimo članstvo, da se predavanj poJnoštevilno udeležuje ter se seznani z novostmi, ki jih prinaša novi zakon. mc. ORMOŽ Mladina pomagala Kozjancem Ormoško mladinsko občinsko vodstvo je pred kratkim pripravilo enodnevno delovno akcijo za pomoč prizadetim po potresu na Kozjanskem. Kot je povedal pred- sednik občinske konference ZMS Ormož Ivan Vajda, je med mladino vladalo veliko zanimanje za to akcijo. PrejeU so nad 70 prijav, vendar je bilo prostora samo za en avtobus, nekaj mladincev in mladink pa se zaradi objektivnih razlogov akcije ni moglo udeležiti. Tako se jih je v šmarško občino odpeljalo 40. Tu so jih razporedih na gradbišče osnovne šole v Šentvidu pri Grobelnem. Šolo gradi občina Banjaluka, ormoška mladina pa je pomagala pri izkopu temeljev. Odmerjeno delo so mladi opravili do zgodnjih popoldanskih ur, tako so imeh še čas „skočiti" v Podčetrtek na krajše kopanje, kar je po delu vsem prijalo. Mladina občine Ormož je tako prispevala svoj delež k gradnji in obnovi po potresu prizadetega območja Slovenije. Vsi udeleženci delovne akcije so se vrnili na svoje domove zelo zadovoljni. jr SMRT NAJSTAREJŠEGA VIČAVLJANA 3. oktobra 1974 je umrl v starosti 96 let MARTIN BELŠAK, naj- starejši prebivalec Vičave in morda celo Ptuja. Že pred leti je izgubil ženo, pozneje pa še sina Martina. Od takrat gaje oskrbovala snaha Minka na njegovi domačiji. Rad se je udeleževal sestankov Socialistične zveze in nikdar ni odklonil plačila prispevkov. Bolehal je že dalj časa, nazadnje je bi! v Domu upokojencev, tam sije zlomil nogo, kar je verjetno pospešilo smrt dobrodušnega obča- na. Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem izrekamo globoko sožalje. . J. D.. USPELA KRVODAJALSKA AKCI- JA V SLOV. BISTRICI Letošnja jesenska, redna letna krvodajalska akcija, ki jo vsako leto izvede Zavod za transfuzjjo krvi SRS iz Ljubljane v organizaciji Občinsk^a odbora RK Slov. Bistrica, pomeni za prebivalce krajevnih skupnosti Slov. Bistrica, Šentovec, Kovača vas, Visole, Šmartno na Pohorju, Tinje, Laporje, Crešnjevec in Zg. Lož niča nov uspeh v dokazovanju njiliove solidarnosti. Dvodnevne akcije se je udeležilo nad 500 občanov, od tdi pa je 430 darovalo kri. Med darovalci je bilo veUko iz delovnih kolektivov, medtem ko je bila letos nekoliko manjša udeležba s terena, predvsem gospodinj in kmetijskih proizva- jalcev. Ob tem je treba poudariti, da so bili med darovalci v prvih vrstah skoraj vsi najvidnejši družbenopoli- tični delavci občine. 6 stran tednik - Četrtek, lo. oktobra 1974 MLADI MORAMO BITI AKTIVNEJŠI Na sestankih organizacij, bodisi ZSMS ali ZKS je cesto na dnevnem redu problem pasivnosti velikega dela mladih do družbenih dogajanj in delovanja. V časopisih čitamo o tem, govorimo in razpravljamo, stanje pa se bistveno ne spremeni. Želela bi to podkrepiti z razmerami na naši gimnaziji „Dušana Kvedra" v Ptuju. V četrtek, 26. septembra 1974, smo imeli našo redno letno konferenco ZMS^ Dnevni red je obsegal 6 točk. Če izvzamem našo dosedanjo predsednico aktiva ZMS, se niti enkrat ni dvignila roka dijaka, ki bi pomenila prijavo k razpravi, ko je bila točka dnevnega reda dana v. razpravo. Kadar je dan kakšen predlog v potrditev je seveda enoglasno sprejet, vendar ne po resničnem razmišljanju in zavesti odločitvi vsakega dijaka o vsakem predlogu. Roke se dvigajo bolj avtomatično, pa še to nekatere z obotavljanjem, kot da se zdi človeku škoda še tiste energije, kije potrebna za dvig roke. Seveda vsi dijaki niso takšni. Posamezniki resnično zaslužijo po- hvalo za svoje vsestransko delo. Toda, pisati želim o tistih pasivnih, nezainteresiranih, ki so žal v večini. Zlasti nas ta problem boli na pedagoških oddelkih gimnazije, kjer se vzgajajo bodoči učitelji, katerih poslanstvo bo - izobraževati in idejno vzgajati mlade, od prvega razreda osnovne šole pa vse do visokošolskega šTudija. Upravičeno se sprašujemo, Kakšni vzgojitelji bodo ljudje, ki na pragu svoje zrelosti, ne kažejo niti najmanjšega zanimanja do kakršnih-koli aktivno- sti izven rednega šolskega dela, ki so idejno neosveščeni, ozki v svojem odnosu do sveta in družbenega dogajanja? Res je, da smo vsi, zlasti pa še pedagoški oddelki obremenje- ni z velikim številom učnih ur, na pedagoških oddelkih je 33 ur pouka tedensko. Vendar je to vprašanje že za drugo temo, to je problem zastarelih učnih načrtov. Kljub temu, človek, ki nekaj resnično hoče, ki redno in z veseljem dela, lahko poleg pouka zmore še marsikaj drugega. Govorimo in govorimo, besede pa ostajajo brez odziva, se ne dotaknjejo zavesti tistega, ki so mu namenjene. Na pedagoških oddelkih je tudi velik problem v tem, da večina dijakov prihaja iz zaostalih razmei na podeželju, veliko jih živi tudi v slabih socialnih pogojih. Nimamo tudi evidence, če so in koUko so aktivni na vasi, kamor se dnevno vračajo po pouku. Drugače pa je z marsikaterim dijakom iz Ptuja, ki ima vse materialne pogoje in še več. Marsikateri od teh se v šoli sicer dobro uči, vendar ga izven tega ne zanima nič drugega, razen seveda - moda in zabava! Tako dijaki komaj čakajo, da po pouku gredo domov, oziroma na obvezno posedanje v razne lokale, ne udeležujejo pa se pri nobenem izvenšolskem delu, ne kulturnih prireditev, razen plesov. V razredih večkrat dajejo neumne, neodgovorne izjave tudi na račun komunistov ali pa so' popolnoma indiferentni do vseh družbenih dogajanj nasploh. Samo znanje, učenje za ocene, za lastno korist, brez ustrezne širine. duha, znanje, ki se ne aktivira v splošno korist in napredek je za socialisitčno samoupravno družbo malo vredno. Marsičemu so krive tudi doseda- nje razmere, oz. sami učni pogoji. V razredih je veliko število dijakov in profesorji niti ne morejo drugače, če hočejo obdelati vso predpisano snov in obenem oceniti vsakega dijaka, zato pač ocenijo po tem, kako dijak bolj ali manj naučeno pove težko snov. Taka ocena je cesto odraz tistega, kako se je dijak bolj ali manj snov ,,napiflal", nikakor pa ni dokaz resničnega razumevanja neke stvari in splošne ■ sprejemljivosti dijaka za tisto snov. S tem hočem povedati, da šolske ocene niso odraz resnične razgleda- nosti in sposobnosti, kako znaš pridobljeno znanje aktivirati v življenju. Res je tudi, da ni vsak za vse in tudi to bi bilo treba pri oceni bolj upoštevati. Nekoliko sem zašla od prvotne teme, vendar, vse to je povezano. Dejstvo je naimeč, da samo z vcepljanjem golih podatkov, stav- kov, ki se jih je treba naučiti, brez poudarjanja in poznavanja globlje idejne in moralne vrednosti stvari, in dokler je za oceno ta tudi dovolj, da nekaj bolj ali manj na pamet znaš, ne bomo in ne moremo vzgajati resničnih, vsestranskih ljudi, zlasti še, če niso sami dovolj osveščeni. Še in še govorimo, še veliko bo treba govoriti, predvsem pa delati, če hočemo, da bodo naša idejna prizadevanja rodila uspeh. Naj ta razmišljanja končam z odstavkom iz pisma, ki so ga delegati 9. kongresa ZSMS poslah tovarišu Titu: „0b svojem kongresu ti obljublja- mo, da se bomo z učenjem in delom enotno in združeni v ZSMJ in ZSMS skupaj z ZKJ in vsemi naprednimi silami v naši dmžbi brezkompromis- no borili za ohranitev in razvijanje velikih pridobite\' NOB in revoluci- je, da bomo razvijali in utrjevali našo samoupravno sociahstično skupnost bratskih narodov in narodnosti in si prizadevah, da pod vodstvom ZK, s teboj na čelu dosežemo dokončno prevlado delav- skega razreda in vseh delovnih ljudi v našem, družbenem življenju." Ta obljuba mora biti resnično obljuba vseh nas mladih, ki jo moramo kar najbolj dosledno izpolnjevati. Jožica FIDERSEK, 4/a gimnazije D. K. Ptuj DELO IN PROBLEMI JURšmSKIH OBČANOV 2^dnjo nedeljo, 29. sept. dopol- dne se je zbralo precejšnje število juršinskih občanov - članov SZDL v dvorani prosvetnega doma v Juršincih; kjer je bila_ letna konferenca te organizacije. Člani so živahno razpravljali ob navzočnosti predstavnika obč. odbora SZDL Ptuj tovariša Lačna. Predsednik SZDL Janko Matjašič in tajnik Tonček Slodnjak sta poročala, po poročilih pa se je razvila jedrnata diskusija, sprejeta pa je bila tudi vrsta sklepov. Največ razprave je bilo o cesti skozi Juršince, ki naj bj bila asfaltirana od Križevec prek Žihlave in Gomile do Rogoznice pri Ptuju ter o cestah na območju Juršinc. O cesti, ki še je vedno makadamska republiška II. reda, o cestnih odcepih, o zaostalosti in nerazvitosti putjskega, ormoškega in ljutomer- skega območja je obširno poročal Franček Holc. O nujno potrebnih gradnji vodovodov na območju Juršinc pa je poročal Janko Matjašič, domačini kmetje in kmetice, član zbora proizvajalcev Simon Toplak pa so poročali o kmetijski problematiki. V zvezi s cesto Rogoznica-Juršin-. ci-GomDa-Žihlav-Križevci je bilo povedano, daje na relaciji 30 km 26 cestnih odcepov. Ta cesta II. reda vodi k dvema obmejnima prehodo- ma in povezuje Radence, Moravske toplice, Gomile^, Banovske toplice, itd. po tej cesti se odvija krajevni in medkrajevni blagovni prbniet Po- murje-Podravje po najbližji poti prek osrčja Slov. goric. Ta cesta povezuje neposredno nad 200 vasi z nad 20.000 prebivalci. Na zboru so prikazah, da ima juršinsko.območje 10 katastrahiih občin in v teh k.o. je vaških cest nad 45 km ki so pretežno ilovnate in delno peščene ceste, v redkih malih gramoznicah pa gramoz slabo kvaliteten ter ga je treba dovažati iz dravske doline 15-20 km daleč. Enako kot cesta je pomemben tudi problem vode in vodovodov. Vsakdo ve, kaj pomeni, če so ljudje in živina brez vode na terenu, kjer je treba vodo nositi ah voziti po 1-3 km navkreber. Še je precej hiš, ki nimajo elektrike, marsikje pa je že električna napeljava, pa je slab tok. Redke so hiše, kjer je v hiši televizor, precej je sicer radijskih sprejemnikov, več hiš tudi nima časopisov, sicer pa kaj vse to, ko ni časa ne za to in za ono, so dejali vaščani na zboru, ker delo kmeta tlači v dnevnem in nočnem času, ko je pri hiši le eden - dva, redko kje pa trije družinski člani, ki so še sposobni več in manj za delo. Na zboru so se dogovorili, da bodo na nek način, kakor bo pač mogoče, zbrali sredstva s samoprispevkom ter poiskah močnejše vrelce in izkopali vodne 'bazene in če bo mogoče dobiti pomoč od družbe, bi morda le bil problem vode nekoliko izboljšan. Navzoči so se dotaknili tudi ■ kmetijstva. Nakazovali so, da je pod pogoji, kakršni so dandanes, pridelo- vanje hrane drago. Živinoreja se sicer v Slov. goricah ne da primerjati z ono v nižinskih predelih, ker je pridelovanje težje in manjši pride- lek. Nekoč opevani vinski sončni griči so poštah pusti z večinoma izrojeno trto, sadni pridelek ob ugodnih letinah še je obilen, sadja pa ni mogoče prodati, niti ni več ljudi, da bi sadje obirali z dreves. Otreseno sadje bi še nekako šlo, če bi bila kje tovarna za predelavo. Primerno bi bilo, če bi takšno tovarno zgradili sredi Slovenskih goric, kot so nekoč že planiraU. Ravnatelj osemletke Franc Kova- čič je poročal, da so nekoč iz juršinske šole izhajali ugledni narodni možje, javni družbeni, gospodarski in pohtični delavci. Svoječasno je v Juršincih aktivno delovala v zimskem času kmetijsko nadaljevalna šola, potem je kmečka mladina vsako leto rada zahajala v srednje, pretežno v nižje kmetijske šole, kot so bile: Kapela, Pekre, Maribor, Svečina, Turnišče, Podleh- nik, itd. Iz juršinske šole je nekoč izhajalo mnogo mladih učiteljev. Dandanes se naprej šola od juršinske mladine 5 % v srednjih in višjih šolah, za kmetijske šole pa je še manj interesentov. Pred 99 leti je bilo ustanovljeno v Juršincih Bralno društvo s knjižnico in tako bo leta 1975 Prosvetno društvo Juršinci proslavilo 100-letnico obstoja knjiž- nice, oz. društva. Zbor članov SZDL Juršinci se je končno dotaknil še turizma, gasilstva ter tradicionalnega trsničar- stva in drevesnicarstva v Juršincih ter dela krajevne skupnosti, dela in nalog letos izvoljenih delegatov, nakar je prevzel besedo predstavnik občinske konference SZDL Ptuj tovariš Lačen. Povedal je, da si občinski organi prizadevajo pomaga- ti v razvoju nerazvitih območij Slovenskih goric. Pojasnil je razgo- vore ob obisku predsednika centr. komiteja ZK Slovenije Franceta Popita pred kratkim v Ptuju. Glede repubhške ceste II. reda skozi Juršince je priznal, da trasa ima prioriteto, kdaj pa bo asfaltirana, zavisi le od repubhških organov, kajti občina ne zmore potrebnih sredstev sama. Juršinčani so na tem zboru sprejeli predloge o proslavi 100-let- nk;e juršinskega prosvetnega društva in 70-letnice organiziranega trsničar- stva in drevesničarstva v Juršincih leta 1975 z željo, da bi se takrat ptujski in drugi udeleženci teh proslav pripeljali na slavje v Juršince po že asfaltirani cesti. FH TEDNIK - ČETRTEK, 10. oktobra 1974 stran 7 OB RAZSTAVI AKADEMSKEGA KIPARJA GABRIJELA KOLBIČA V teh pustih in deževnih dneh, ko si človek podzavestno želi svetlobe in toplote, razstavlja v paviljonu Dušana Kvedra v parku ob Dravi akademski kipar Gabrijel Kolbič iz Maribora. Na njegovi razstavi, ki spada med najkvalitetnejše likovne dogodke letošnjega leta, najde premočeni in premraženi obisko- valec več kot samo toploto in svetlobo, najde namreč tudi izpo- vednost in resničnost, ki jo je izklesala in naslikala umetniška osebnost, polna življenjskih doži- vetij in izkušenj kot rezultatov premišljevanja o smiselnosti življenja pa tudi umetnosti. Umetnost - ta superlativ življenja, ta spreminje- valka vsakdana v prazničnost, bežnega v trajno vrednotenje, si je našla za deset dni domovanje za debelimi zidovi starega renesanč- nega stolpa. Mnogo je tu videti, pravo umetniško bero zadnjih desetih let Kolbičevega likovnega ustvarjanja. Razstavljenih je 36 akvarelov, 2 risbi, 4 reliefi in 21 plastik, torej skupaj 63 del med njimi 15 v bronu, 2 v žgani glini in 8 v mavcu. Čeprav je Kolbič kipar, dokazujejo njegovi akvareli dovršeno mojsterstvo tudi v tej najhitrejši in najimpresivnejši tehniki umetniškega upodabljanja danega motiva in danega trenutka. Saj vemo, da se v igri svetlobe motivika stalno spreminja, žareča enkrat v opojnosti svetlobe in barv zamirajoča drugič v skrivnostnih preUvih mračnih deževhih dni. Kako doživeta je na primer Stolnica pozimi, mariborski Slomškov trg, nad katerega se je spustil viltrav zimski večer s plesom snežnih žametov. Ali pa motiv iz Velke, Kolbičevega rojstnega kraja, kjer začutiš za barvnimi lisami umetni- kovo otroško navezanost k nikoli dokončani ljubezni do svoje ožje domovine. Odlična so tudi cvetna tihožitja, Teloh, Potonke, izbrani detajli, v katerih žive spomini na lepoto poletnih dni, razlito med cvetočimi vrtovi in livadami. Glavna izpovedna moč Kolbiča pa je seveda v njegovih plastikah, ne oziraje se na uporabljeno tehniko, pa tudi ne oziraje se na njihovo motiviko in format. Odlična sta oba razstavljena portreta pesnika Cirila Zlobca in olimpijca Leona Štuklja. V prvem se čuti močno, čeprav lirično duhovno sUo, v drugem predano odločnost človeka, ki je moral v tekmoavalnem zagonu pokazati vso sposobnost svoje osebnosti, da je lahko obvladal in premagal trenutek, ki mu je pomenil višek življenja. Moja mati je ekspresivno idealizirani spomenik materi, ki je poznala v svojem življenju samo dvoje, delo in ljubezen, ter kot rezultanto tega, služenje življenju, spletenemu iz dolžnosti in samoodpovedi. Tak je tudi izraz tega obraza, iz katerega pa odseva tudi predanost in osrečujoča skromnost. Portret dr. Karla Glaserjaje rahlo idealizirana podoba našega kulturnika izpred sto let, ko je imenovani pisal prvo slovensko lieterarno zgodovino. Puto z grozdom in majoliko je ponašen Bakhus, gol otrok, ki nekoliko Zadržano smehljajoč prenaša simbo- le veselja in pozabljenja, grozdje in vino. Relief iz patiniranega mavca in rdeča risba Materinstva s stiliziranim linearizmom stopnjuje podobo ma- terinstva do vzvišenega prikaza njenega bolj moralnega kot biolo- škega pomena. Reliefi putov, ki s§ igrajo po trtni pletici, ali na njej sedeč, piskajo na piščali, so izrazite vinjete, aplike, ki ne prikazujejo, ampak simbolizirajo življenj .sko veselost, predstavljeno z brez^rb- nostjo otroškili iger. Razmišljujoča pomenja višek Kolbičeve stilizacije. Telo se je zreduciralo na antro- pomorfni lok premišljevanja, glavni poudarek je v gesti mirovanja in sugestivnosti obraza Premišljevanje je notranja dejavnost, ki pasivizira akcijo, zato je figura simbolično uklenjena v vase zaključen obris, kateremu se podrejajo tudi roke in noge kot glavni nosilci fizičnega gibanja. Študiji otroških glavic, obe Gabrijelci, izhajata iz primarn^a kiparsk^a lika, kroglje, v katero j'e vdahnjeno otroško življenje, ko je še brez globljih karakternih potez. Dekle s klasom je sicer portretna študija, vendar dvignjena v simbol rodovitnosti, ki ga ponazarja žitni klas kot vizuelni demonstrator njenega občutja, polnega hrepe- nečih slutenj. Pesem trgatve v žgani glini je zopet pomenskega značaja. Ženska glava z napol odprtimi usti se poželjivo obrača k grozdju, plodu zemlje, ki je sladek kot ljubezen, po katere užitku hrepeni zamakrgeni pogled tega mladega obraza Zelo zanimiva je tudi drobna plastika, ki je vsa izvedena v bronu. Tu je delavec, ki s porivanjem naložene samokolnice demonstrira težo pri- nlarnega človeškega dela, ki je impresivno podčrtano z delavčevim težkim korakom, upognjeno držo in zčanilnim kapastim pokrivalom. Cepeča mati z otrokom je v okvalni kobus vkomponirano sožitje dveh teles, materinsk(^a in v naročju varno spravljenega otrokovega. Pio- nirja sta študiji golih otroških teles, v katerih paraleli živi zagotovilo življenjskega sožitja in dela, razde- ljenega na oba pola človeškega rodu. Privlačne so končno tudi Kolbičeve skoraj skicozne, a impresivne študije golih ženskih teles. Tu je žena s koketnim zasukom glave in samo- zavestno lepotnostjo svojega mla- dega telesa. Sedeča žena, ki si z večno gesto spogledljivosti popravlja frizuro, ženi, ki sedita oziroma stojita, zaposleni s svojo lepot- nostjo, pa dve ležeči ženi, ki sta vse poželjivi v svojih napetih telesih in vabečih pozah. In končno je tu še Kitarist, ki ima nekaj meštrovičev- skega v sebi, poln funkcionalne elegance sedenja, katerega tiho brenkanje napolnjuje prostor in nas prepričuje,- da je v njem v gosteh umetnik, ki ni samo ovesil s svojimi deli sten in postavil na podstavke plastike, ampak je v njega vnesel tudi vsebino svoje us^'aljalnosti, svojih čustev in razpoloženja, želja in liričnega hotenja po lepoti človeka in narave kot odseva te lepote. Kajti človek je ustvarjalec vseh naravnih pojmov in vseh lepot - in v tega človeka Kolbič veruje ter zanj tudi ustvarja JOŽECURK VEST IZ ZAMEJSTVA: SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GLOBASNICA Na zadnji seji Slovenskega kulturnega društva Globasnica so sprejeli zelo pester in bogat program kultmnih prireditev za novo sezono. Predvidevajo, da bodo imeli na domačem, odru nad trideste prire- ditev. K sodelovanju pa bodo povabili tudi društva iz Slovenije. Njihovo delo v pretekli sezoni je bilo zelo uspešno, saj so imeli nad trideset domačih in tujih predstav. Že zdaj pa so začeli s pripravami za III. kulturni festival, ki bo od 1. do 4. maja prihodnje leto v dvorani pri ,,Šoštarju" v Globasnici. V načrtu imajo tudi veliki tradicionalni Podjunski ples v januarju 1975 in veliko Podjunsko noč v juliju 1975. S slovenskim kulturnim društvom Globasnica tesno sodeluje DPD „Svoboda" Ptuj. Tako so v pretekli sezoni obiskali Globasnico: lutkarji, gledališčniki, ansambel Poetovio in ansambel Kmetec. GM Prenovljena dvorana - poziv mladini Po nekaj več kot dveh letih je prosvetno društvo Središče ob Dravi spet odprlo vrata svoje kinodvorane. Ker se je zrušil strop, je bilo pred časom treba dvorano zapreti, minulo soboto pa so vsi, ki so se udeležili otvoritve lahko prese- nečeno ugotovili, da to ni več tista stara dvorana, vlažna in zatohla, marveč gre za povsem obnovljeno zunanjost in notranjost. Načrte za 'preureditev je izdelal docent na f.-ikulteti za arhitekturo v Ljubljani Du^an Moškon, dipl. inž. arh. Tako pomembno delo je opravil povsem zastonj ter tako ponovno dokazal, da se še vedno čuti Središčana. Dela pa je opravilo IGP Ograd Ormož. Središče z okoliškimi kraji, bogato s tradicijami kulturno porosvetne dejavnosti, je že dalj časa pogrešalo prostor, kjer naj bi se razen filmske umetnosti odvijalo tudi kulturno prosvetno delo. Pogrešalo je oder, kjer bi naj spet zaživela dramska dejavnost, odkoder bi se naj spet zaslišala domača slovenska govorica in lepa slovenska pesem. Minulo soboto so se vse te želje uresničile. Otvoritveni program je bil pester in kratek, a učinkovit. V njem je sodelovala središka godba na pihala, prof. Zinka Merkoci, učite- ljica na središki osnovni šoli pa je pripravila skrbno izbran recital, ki nas je spomnil na vrednote, kot je domovina, svoboda, sreča in ljubezen. Vse to pa izražamo z materino besedo, to je v slovenskem jeziku, ki ga bo v bodoče večkrat slišati na novem središkem odru. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik PD Središče Anton Marčec. V nagovoru se je med drugim obrnil na tamkajšnjo mladino z besedami: ,,Draga mladina našega kraja, v tem svečanem trenutku te pozivam da pogumno stopiš na mesta starejših, da se z mladostnim poletom in močjo lotiš lepega, a zahtevnega kulturnoprosvetnega dela Ob tem delu se boš naučila spoštovati domačo materino besedo, spošto- vati in vrednotiti naša velika dela in ideale, bogatila boš sebe in druge, odprla boš svoja srca za radost in stiske človeštva, hkrati pa čutila zadovoljstvo, ko boš pri tem delu uspela. Odhajanje naših ljudi na delo v tujino, borba za denar in prestiž nas za kulturnoprosvetno delo in notranjo rast človeka toliko bolj obvezuje." Pričakujemo lahko, da se bo vse povedano tudi uresničilo. Središče Ima sedaj vse pogoje za delo prosvetnega društva, le ljudi pri- manjkuje, zato bo v naslednjem obdobju treba na tem področju še veliko storiti. Mladi ljudje pa so gotovi tisti temeljni kamen, na katerega je treba položiti več teže, če ne želimo omagati. Središčani so dobili nov oder in družba jih obvezuje izpolniti njena pričako- vanja, da obogatijo kulturno življenje svojega kraja. Dejali smo .dobili', ker je veliko večino denarja za preureditev prispevala republiška in občinska kulturna skupnost. Opravljena dela veljajo 37 starih milijonov. Minulo nedeljo sta bili v prenovljeni dvorani tudi že dve icjnopredstavi. Tako kot otvoritvena slovesnost, tako sta bili tudi ti dobri obiskani. Prosvetno društvo je v soboto pripravilo v Domu Partizana še zabavo, ki je privabila bolj mlade kot starejše. Veselje je ob zvokih Veselih pastirjev je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Pogled na notranjost prenovljene dvorane v Središču Foto: J. Rakuša 8 stran TEDNrK - Četrtek, io. oktobra 1974 KULTURNA SKUPNOST SLOVENSKA BISTRICA USPEŠNO URESNIČUJE SVOJ DELOVNI PROGRAM Številne novosti na območju ■ občine Slov. Bistrica v kulturnem«! življenju so me spodbudile, da sem'j se oglasil pri predsedniku kulturne; skupnosti Slov. Bistrica Miljutinu! Arku, sicer direktorju Matične \ knjižnice v Slov. Bistrici, da bi sej Dozanimal po vzrokih, da je i culturno življenje v bistriški občini' krenilo iz prejšnjega mrtvila. j Miljutin Arko mi je na široko '< osvetlil, kako je bilo mogoče iz i večletnega mrtvila zbuditi društva, i skupine pa tudi posameznike, da so \ postali žive celice kulturnega; življenja v posameznih okoljih. i Kot predpogoj je prav gotovo j dobro zastavljen akcijski program, v j katerem je osnovna smernica! prizadevanje, da bi se človek razvil v ! vsestransko oblikovano in svobodno i osebnost, ki bo sposobna kritično \ presojati dogajanje okoli sebe in j ustvarjalno sodelovati v procesih, ki; sprožajo nadaljnji družbeni razvoj,! razvoj samoupravnih odnosov in j vsesplošni napredek, katerega osno-1 va je prav višja kulturna raven j posameznika in družbe kot celote, j Da bi kar najbolje uresničevali tej cilje, si vodstvo kulturne skupnosti, bistriške občine prizadeva z društvi j ter interesnimi skupnostmi doseči^ podpis samoupravnih sporazumov z' delavci na področju kulturne \ dejavnosti, da bi organizirano' zadovoljevali osebne in družbene 1 interese na področju kulturnega; življenja, in da bi se enakopravno! sporazumeli o vsebini ter obsegu j kulturnih dejavnosti v skladu z i možnostmi v občini. \ Tako usmerjena programska poli-i tika kulturne skupnosti občine je v; 1973, in še posebno letošnjem letu: prepričala skoraj zadnjega opti-; mista, kije še do nedavn^a trdil, da i je kulturna dejavnost preživela, ker I so jo Zamenjali kino, TV in druge' sodobne oblflce. Takšnih pa v občini j ni manjkalo. Nekatere je bilO' mogoče najti celo med občani, ki so i bili v posameznih oblikah zadolženi; za razvoj kulture. ' Letošnje obdobje od januarja do i septembra 1974 je na področju] poživitve in razvoja kulturnih i aktivnosti v bistriški občini poka- zalo presenetljivo dobre rezultate, saj je kultura zaživela kar na desetih področjih in dejavnostih. Njen vpliv pa je prodrl tudi v nekatere naioddaljenejše kraje občine. Med aktivnostmi, ki so letos najmočneje zaživele in požele tudi največ odobravanja, se uvrščajo dramska, glasbena, likovna in literarna, čeprav ob njih ni mogoče zanemarjati tudi pomembnih rezul- tatov, ki so bili doseženi na področju spomeniškega varstva, zbiranju narodopisnega blaga v Matični knjižnici Slov. Bistrica, knjižničarstvu in drugje. Na področju dramske dejavnosti deluje osem dramskih družin, ki so letos izvedle svoja dela tudi po pet in večkrat doma in na gostovanjih. Tu je potrebno omeniti dramdce družine v Oplotnici, Slov. Bistrici, Makolah, Studencah, Leskovcu, Zg, Polskavi, Zg. Ložnici in Keblju. Razveseljiva je ugotovitev, da raste v Crešnjevcu mladi rod, ki bo uspešno nadaljeval tradicije svojih predhod- nikov pri KUD Crešnjevea Mladi pa so v okviru „Naše besede" aktivno delovali tudi v krajih Sp, Polskava, Poljčane in Slov. Bistrica Kot pomembne pridobitve na kulturnem področju je potrebno omeniti tudi večkratna letošnja gostovanja kvali- tetnih gledaliških skupin in grup iz znanih dramskih hiš, ki so gostovale v več krajih občine. Skupno s kulturno dejavnostjo pa rastejo tudi prizadevanja za urejanje kulturnih domov. V tem pogledu prednjačijo Oplotnica, Leskovec, Crešnjevec in Šmartno na Pohorju. V tem času potekajo na območju bistriške občine še nekatere akcije Za obnovo kulturnih domov. Tako bodo že letos uredili dom na Pragerskem, zgradili prizidek pri obnovljeni šoli v Laporju, ki bo namenjen tudi kulturnim dejav- nostim. Po več letih pričakovanj bodo končno pričeH obnavljati tudi že skoraj dotrajano kinodvorano v Slov. Bistrici. ■ Glasbena dejavnost je tista oblika aktivnosti, ki je pred več leti žela velike uspehe, da bi nato nazadovala in v letošnjem letu ponovno dosegla svoj sloves in širino. Trenutno deluje na območju bistriške občine v šestih krajih devet levskih skupin ali zborov, od tega car štirje v Slov. Bistrici. Vsi zbori in skupine nastopajo samostojno, le ob izjemnih priložnostih se pred- stavijo skupno. Izvedli so vtč koncertov, nekatere tudi zunaj občine in v sosednji Hrvatski. Kulturna skupnost gmotno podpira delovanje godb na pihala pri KUD Poljčane in gasilsko godbo v Sp. Polskavi. Med godbami je uspešna tudi godba na pihala delovnega kolektiva IMPOL iz Slov. Bistrice. Vsa pevska društva, godbe kakor tudi tamburaški orkester iz Makol uspešno nastopajo na vseh pomemb- nejših prireditvah v kraju in drugje. Med aktivnosti, katere rezultati nenehno, skozi vsa leta rastejo pa je prav gotovo Matična knjižnica Slov. Bistrica s svojimi podružnicami v Poljčanah, Oplotnici, Makolah in na Pragerskem. V tem okviru pa deluje jri Matični knjižnici še potujoča cnjižnica, ki obiskuje vse tiste kraje v občini, kjer je knjižničarska dejavnost manj razvita. Med po- membne pridobitve na tem po- dročju pa bo bibliobus, kjer bodo občani lahko dobili kr\jige v posojanje brezplačno. V tem okviru je treba poudariti še u^elo dejavnost literatov in likovnikov, ki si vse uspešneje utirajo pot v široke kroge občanov. Kljub tako pomembnim dosež- kom na področju dela kulturne skupnosti pa se prava aktivnost kom^j pričakuje. Že skoraj ustaljena praksa je, da kulturno življenje v večjih središčih in še posebno na vaseh zaživi najmočneje v jesenskih mesecih. VH ^F.B. A Vojna in zločini(39) (ODLOMKI IZ SPOMINOV PTUJCANA) Zakaj tako, nam niso pojasnili. Skoraj ni moglo imeti drugega namena, kot morda to, da bi se pošteno butnil ob dno jasli, kdor bi se naglo prebudil in nepremišljeno dvignil glavo. Za tako prebujanje pa so pridno skrbeli. Ceš, kogar bo zabolela glava, bo lahko glavobola vesel, kajti to mu bo dokaz, da glavo še ima. Tudi to je bila v zlobo zavita otročarija. Naslednje jutro so iste skupine morale na isto delo. Ker je bila napeljava vode končana, smo Začeli s planiranjem dvorišča in popravlja- njem dovoznega klanca do križišča na vrhn. Tudi tokrat so naložili meni odgovornost za skupino in delo. Čeprav nikdar nismo opravljali podobnega opravila, nam je šlo še kar zadovoljivo od rok. DIMNIKAR IZ MONAKOVEGA. Tisti dan je stražil dvorišče stasit, visokora- sel in plečat mož rdečkastih las ter sinjih oči. ki niso kazale običajn^a prostaškega in krutega pogleda. Njegov hod je bil okoren in nerodni koraki so izdajali, da pripada vrsti ročnih delavcev, ki jim spretnost gibanja po zemlji ni glavno opravilo. Včasih seje sprehajal s počasnim korakom, včasih je stal in nas motril, včasih pa je posedal na soncu na cementnem obrobku ob gnojišču. Ko je danes tako počival, me je nenadoma poklical po imenu, kar me je zelo začudilo, ker do tedaj ni bilo v navadi. Povabil me je, naj prisedem in ponujal mi je cigarete. Brez ovinkov je začel: ,,Kako si razlagate vse to, kar se dogaja z vami? Zakaj mi vse to počenjamo? Kaj pričakujete, da bomo storili z vami? "... Malo sem pomislil in previdno s potvorjenim prizvokom navideznega razočaranja odgovoril: ,,Učili smo se zgodo- vino nemškega naroda. Spoznavali smo njegovo kulturo. Tega z vašimi dejanji ne morem vskladiti. Zato vaš^a početja ne morem razumeti!" . . . Kakor tekmovalnemu konju, obenem bič in kocko sladkorja. Zločince in vsakojake nasilneže in njihove pomočnike je najbolje vselej presenetiti s frapantnim, toda v mejah resnice zajetim odgovorom, ki jih dtrne, jim da misliti in jim tako trenutno pretrga nit njihovih naklepov. Oba sva umolknila Prešinil me je z nekoliko bolj srepim pogledom. Z rahlim jugozahodnim vetrom je priplavala pesem pionirjev, tista tako značilna razsekana pesem nemške vojske z zabijajočim ritmom, ki naj bi prikazal vztrajnost in odločnost sivih uniform. Vsak dan so jo peh in vsak dan se je razlegala izpod strme graščinske skale iznad Drave, kjer so še vedno gradili most „Naj vas te pesmi ne varajo! Pojejo oddelki redne vojske, mladeniči, ki so nasičeni z idoli nemškega nacionalizma nadmočnosti in pri- vzgojnega prepričanja o nepremagljivosti. Njim so taki navidezni ideali potrebni, da lažje prenašajo vojne napore in da slepo izpolnjujejo povelja. Naši oddelki pa so nekakšni policijdci oddelki v vojski. Včasih smo dodeljeni in podrejeni gestapu. Takrat smo kazenska izvršilna formacija Že od začetka vojnih pohodov služim v takem oddelku. Prijavil sem se prostovoljno. Bil sem sprva navdušen za velikonemške nacistične ideje. Obljubili so nam vodilne funkcije po vojni. Prikazali so nam manj nevarno službo v zaledju. Tudi naše dnevnice so znatno vige. Stalno imamo boljšo hrano in stanovanje. Včasih nam ob zaplembah pade tudi kaj dragocenejšega v žep." Dalje prihodnjič. delovna skupnost Šolskega centra za kovinsko stroko Ptuj RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO kvalificiranega delavca - kovinarja (orodjar, strojni ključavničar) za nedoločen čas. Pogoj: K V orodjar ali strojni ključavničar, pet let delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. Šolski center za kovinsko stroko Ptuj krajevna skupnost podlehnik, razpisuje mesto tajnika. Delo je priložnostno. Pogoji: končana administrativna šola z eno leto prak- se. Plača po dogovoru. Prošnji priložite spričevalo o končani šoli in kolek za dva dinarja. Razpis velja en mesec po objavi. ^ , XEPNIK-ČETRTEK. 10. oktobra 1974 stran 17 Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE 39. Hanžič je gestapu v Celju navedel, da je dobil nahrbtnik v Ptuju, ni pa vedel povedati natanko, kje je hiša, v kateri se je zadržal. Morda je hotel to tudi zamolčati. Povedal pa je že preveč, da bi se lahko kakorkoU izmazal iz gestapovskih krempljev. Malo čudno je sicer, da so Hanžiča prijeh, kakor navajajo dokumenti, 13. novembra 1941, zvedeU od njega za postojanko v Ptuju in se šele 7. decembra 1941 odločih, da primejo Krambergerjeve. Ce pa pomishmo na to, da so hoteU najprej oprezovati okoU Krambergerjeve hiše, da bi zasačili čim več ljudi, ki se tam zbirajo, je odlašanje aretacije razumljivo. To so pozneje potrdili tudi Krambergerjevi sosedje, ki so shšali vsak večer ropotanje nekega avtomobila pred njihovo hišo. Tam se je ustavil, h Krambergerjevim pa so neki moški odšU peš in se potikali okrog hiše. To se je dogajalo kak teden, predno so prišU poUcisti po Krambergerjeve. Oprezali so v temi. Vse okrog vohlanja pri postojanki OF v Novi vasi se ujema tudi s prihodom Hanžiča v ptujske zapore. Ptujski gestapovci so ga iz Celja pripeljaU proti koncu novembra. Vpisan je namreč pod štev. 638. Po številki sodeč so ga zaprli za Slavkom Kerenčičem, bratom Jožeta Kerenčiča, za katerega vemo, da so ga privedU v zapore v zadnjih dnevih novembra. Iz ptujskih zaporov so Hanžiča odgnali, da bi jim pokazal hišo, kjer so mu predaU nahrbtnik za partizane. Hanžič ni prav vedel, kje je, kajti v Ptuj se je pripeljal okrog pete ure popoldne. Na železniški postaji je vprašal nekega moškega, kje stanuje železničar Kramberger. Ta ga je nato spremljal že v temi k hiši po neobičajni poti, ne s sedanje Potrčeve ceste, ampak od Nove vasi. Ko je moral ob koncu novembra pred gestapovci pot obnoviti, je v civilne obleke preoblečene gestapovce vodil precej nesigurno najprej po Potrčevi cesti do konca uUce, nato pa v Novo vas in šele od tam proti cilju. Nazadnje je hišo le spoznal in jo pokazal. No in za tem so jo teden dni opazovah, 7. decembra 1941 pa so v Krambergerjevo hišo v jutranjih urah gestapovci vdrU. Aretirah so Nežkb, ženo železničarja Franca Krambergerja, moža pa ni bilo doma. Odpeljal seje na Dunaj in se še ni vrnil. Pri Krambergerjevih se je tedaj mudil že več tednov ilegalec KP Jože Marn, triinštiridesetletni rudar iz Zagorja in član KP od leta 1920. V nekem obdobju je bil tudi sekretar KPJ za Slovenijo. V ilegalo je stopU po prihodu okupatorja. Najprej je utiral pot vstaji proti okupatorju v zasavskih revirjih, bil je tudi partizan v zagorski partizanski skupini, avgusta pa ga je Partija poslala v ptujski okraj na politično delo. Pri Krambergerjevih je lovil po radiu vesti zavezniških postaj, jih nato pisal na Ustiče, kar so Kiambergerjevi razširjah med železničarji. Moral pa bi urediti ciklostilno tiskarno, a stroj, ki so ga poslaU h Krambergerjevim, je bil pokvarjen. Še preden je zmogel Marn tiskarno urediti, so ga aretirali. To je bilo prav tedaj, ko so prišU po Krambergerjeve. Marn je hotel zbežali. Skočil je kar skozi okno v visokem pritličju in bežal proti Ljutomerski cesti. Gestapovci so vsi vdrli za njim. Tiste trenutke je Nežka Krambergerjeva izkoristila, da je vrgla v štedilnik na ogenj ves tisk OF, ki ga je našla v Marnovi sobi. Tudi sama je hotela zbežati, a tedaj se je že pojavil eden izmed gestapovcev in jo odgnal proti Ljutomerski cesti, kjer je stal gestapovski avto. Vrnimo se še k bežečemu Marnu! Za njim hiteči gestapovci so ga kaj kmalu obstreUU v nogo, da je obležal blizu ce.ste. Tam so ga strpali v avto. Odpeljah so ga naprej v ptujsko bolnišnico, da so Marnu krvavečo nogo prevezah, nato pa sta morala z Nežko v ptujske zapore. V zapornem indeksu je Nežka vpisana pod štev. 668, Marn pa pod štev. 669 a s svojim nepravim imenom Jožef Frankovič, kajti s tem imenom je živel v Ptuju in imel tudi legitimacijo na to ime. Štefko, sedemnajstletno Nežkino hčerko so gestapovci prijeh čez nekaj ur, ker je bila ob aretaciji zdoma. V zaporno knjigo je vpisana s številko 671. Franca Krambergerja so sosedje takoj, ko se je vrnil domov, opozorili na nevarnost, ki mu preti. Hitro je pobral najpotrebnejše in se podal v ilegalo. Po Slovenskih goricah je odslej skupaj z Lackom in Osojnikom utiral pot Osvobodilni fronti. Znano je, daje padel v boju slovenskogoriške čete v Mostju, 8. avgusta 1942. USODA NEŽKE IN ŠTEFKE KRAMBERGER Ko 90 gestapovci pripeljah v zapore Jožeta Mama, mi je ob priliki dejal, da tiči izdajalec Krambergerjevih in njegov med zaporniki v ptujskih ječah. Vedel je povedati, da je doma iz Savinjske doline in da šepa. Tedaj se mi je šele posvetilo, da je Hanžič kriv te nesreče. Nežki in Štefki je v krempljih ptujskega gestapa huda predla. 2^prli so ju najprej skupaj, nato pa ločili. Obe so strašno pretepali in zashševaU skoro vsak drug dan. Dalje prihodnjič 100 OTROK iŽ V. BANJE V ORMOŽU Z vlakom bratstva in enotnosti, ki bo jutri odpeijal v SR Srbjjo nekdanje izseljenci na obisk k znancem in prijateljem, bo iz občine Ormož odšlo 32 ljudi. Od tega je 8 članov uradne občinske delegacije. RAzen teh bo v sklopu kulturnUi izmenjav skupin, odšla v SR Srbjjo tudi ormoška godba na pihala. Koncerte bo imela v Kraljevu, Užički Požegi in Vrroački Banji. Lep uvod v letošnje jesenske prijateljske obiske dveh bratskih narodov lahko štejemo tudi prihod 100 otrok iz Vrnjačke Banje v Ormož. Na potovaryu po Sloveniji so se prejšnji teden v četrtek zvečer oglasili pri svojih vrstnikih v Ormožu,' pri njih prespali ter naslednji dan zjutraj nadaljevali vožnjo po Sloveniji. Ormožani so mlade goste gostoljubno sprejeli. Naj povemo, da je v začetku vladala bojazen, da bo težko najti toliko prenočišč, pozneje pa seje izkazalo, da je bilo „povpraševanje mnogo večje od ponudbe." Otroci ne bi bili otroci, če ne bi kar čez noč (pa še res je!) navezali prijateljskih st*ov z vrstniki iz daljnje pobratene občine. Kratek obisk je marsikomu pomenil pravo doživetje. jr V petek zjutraj pred odhodom otrok iz Vrnjačke Banje. Mešana družba se poslavlja. Foto. J. Rakuša IZBIRA • PTU«! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO IZBIRA • PTUJ PRODAJALNA „ZLATOROG ZELENIKOVA 1 PRODAJAMO DNEVNO OD 7. DO 19. I N V SO- -BOTO OD 7. DO 1 2.URE -bar-vejake, razredčila, kit, mavec, -umetniške barve -So p i Če i n -kozmetiko preparate,barve in lake za lase kolon j s ko vodo samponein ^ zobnepaste, pase čistilna s r ed s t v a , p ra i n e praške •sampone inpoliture za avtomobile -izdelke izplastične mase ter -pokale za Športna tekmovanja OBIŠČITE NAS I BOGATA IZBIRA! 18 stran TEDNIK - ČETRTEK, 10. oktobra 19741 ODMEV na „HALOŠK0 ELEGIJO' HUDO JE, ČE SI SAM, KO UMIRAŠ šest nas je bilo, ki smo po ozki haloški poti premagovali haloške rebri. Blata je bilo precej, saj je prejšnji dan deževalo. Pa kaj zato, saj srno bili vsi dobro' obuti in oblečeni. Zraven tega pa še dobro naloženi. Trije težki haloški koši, ki smo si jih sposodili v grabi, so bili skoraj polni. Bili smo namenjeni v Strajno 16. kakšno uro hoda od spodnje glavne ceste. Dišalo je po svežem sadju, po slivah, celo po gobah. A nismo imeh časa niti za eno, niti za drugo. Hiteli smo k. zakoncema Štrucelj, ki životarita v svoji zidani hiši. Drejca Štrucelj je pred petnajstimi leti zadela kap in je bil do lanskega leta skoraj nepremičen. Lani pa se mu je stanje toliko popravilo, da lahko s pomočjo pahce počasi hodi. Njegova žena pa je na pol slepa, vendar je še toliko dobra, da hodi od soseda k sosedu prosit kaj za pod zob. Otrok nimata. Imata pa 13 ha zemlje, dobre zemlje, ki bi jo bilo treba obdelovati. Nekoč sta to z veseljem delala. Junci so jima pomagali. Zgradila sta pravo zidano hišo, z opeko pokrito, lileve in kolarnico za živino, malo nižje pa veliko prešo, v kateri sta stisnila že na tone grozdja. A sedaj so tu leta, z leti pa je prišla tudi bolezen. Ne zmoreta več. Telo je izčrpano. Sedaj Drejc večinoma leži v postelji. Od časa do časa se sprehodi po hiši, da mu je lažje. Žena Franca pa je še toliko zdrava, da lahko hodi k sosedom prosit kruha ah kaj shčnega za pod zob. Nemi smo stah v napol temni izbi, kljub temu, da je skozi ozka okna rahlo sijalo sonce. Krepka miza, nekaj stolov ob steni postelja in hladna peč, na steni pa ura, ki je kazala nekaj čez enajsto, kljub temu, da je spodaj že zdavnaj odzvonilo poldne. Takšna je bila soba, v kateri je počival Drejc. Sedel je na klopi pri peči m počasi grizel kruh ter orehe. V oči so mu sihle solze, ko nas je zagledal toliko okoli sebe. Težko je govoril, saj ga je motil zob, ki mu je še ostal. Večinoma je samo prikimaval in odgovarjal, kar smo ga spraševah. Najprej uslužbenki iz centra za socialno delo, zatem Franc Prime pa Zvone .Masten in novinarka radia Ptuj. Ženske so pometle hišo. Zvone in Franci sta najprej spraznila posteljo, koruznico, ki je imela že močan duh, sta zunaj zažgala. Nato sta nasekala precej drv, ki so bila zunaj. Pri čiščenju smo naleteli na približno 30 kg vrečo moke, nekaj kg soli ipd. V Franckini sobi je bilo tudi precej oblačil, tudi plaščev. Bili pa so tudi stari žganci, ki sta jih dobila pred nekaj dnevi. Velika skleda že rumene zaseke, ki je bila po naše povsem neužitna, v kotu pa škaf krompirjevih olupkov, med katerimi je tu in tam še bilo videti kakšen krompir. Vse naokrog na peči, na klopi in na omari pa je bilo polno suhega sadja. ,,Za jest bi še že šlo," nam je dejal Drejc, „Francka prinese od Večeričevih kruha, sedaj nabira po globačah sadje in orehe, a bojim se zime, te me bo zeblo, kak lani", in pokazal je na desno nogo, ki je bila čisto plava. Delno verjetno tudi zaradi kapi. Pa smo hitro razložili koše ter jima pokazali debelo spodnje perilo ter za oba tople nogavice, da ne bosta hodila več bosa po hiši. Potem smo razložili ter spravili v prednjo izbo še živila ter obema ponudili mleko, kruh in suhe klobase. Obema je teknilo. Za hip smo še pogledaU okoU hiše in v cisterno, če so v njej zares črvi Pa smo potegnili samo vodo z nekaj peska. Preden smo odšli, smo še oba enkrat vprašali, če ne bi raje zemlje dala občini aU pa sosedom, sama pa bi odšla v dom onemoghh. „Ne, ne, tega mi ne naredite, to je moje" je zajamrala z jokajoč im glasom Franca in stekla za hišo v strahu, da je ne bi kar takoj odpeljah. Za nekaj časa smo rešili problem, le delno smo ga lahko reših. Kaj pa, če nekega dneva zboli tudi Francka? Potem bi oba lepo ležala in lačna čakala na najhuje? Verjetno ne, ker imata zares dobre sosede, Večeričeve. Njihov sin pride skoraj vsak dan pogledat k Štrucljevim, če je vse v redu. Včasih naredi tudi to ali ono. Vendar lahko stori le to, kar smo lahko štorih mL Haloška kmetija pa propada, Štruclovo reber bo čez nekaj let preraslo grmovje. Njuni.žulji, ves trud, ki sta ga vlagala celo življenje v trdo haloško zemljo, kakor so ga vlagale generacije daleč pred njima, bo zaman. M. Ozmec; Stara zgubana obraza sta bila za trenutek spet srečna, kot včasih. Tople nogavice, toplo perilo. Zares dobri ljudje. BESEDE DELAVCEV (Nadaljevanje s 1. strani) jih bo sprejel 8. kongres ZSS" in žehjo, da bi se čimprej uresničih. Feliks BAGAR je seznanil konfe- renco s stahšči komisije za kulturo in tisk, ki je razpravljala o osnutku sklepa s tega področja. V zvezi z akcijo sindikatov za gradnjo delav- skih domov, kjer bi se naj odvijalo osnovno kulturno in družbeno živpnje delavcev, je omenil pro- blem kulturnega doma v Ptuju. To akcijo smo začeU že pred več kot 25 leti pa je nikoh nismo končali, vedno je bil problem denarja, zaradi . naše neodločnosti smo v Ptuju še vedno brez prepotrebnega kulturne- ga doma. Edi HOJNIK se je omejil na naloge sindikatov pri organizaciji oddiha in rekreacije delavcev, s poudarkom na organizacijo delav- sko-športnih iger. Franc KLEMENClC je kritično ocenil nekatere pojave v ekonom- skih gibanjih in posege, ki nam rušijo prizadevanja za stabilizacijo. Uvažamo tudi stvari, ki jih imamo doma dovolj, delamo reklamo za tujce, domačih prireditev pa ne znamo dovolj popularizirati. Kritič- no je tudi ocenil pogoje, v katerih je doslej delala občinska komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Ing. Jurij ŠTALCER, ki je predsedoval konferenci, je razpravo o sklepih končal s svojim prispev- kom o razvoju stanovanjskega gospodarstva in komunalnih dejav- nosti. Dal je tudi več dopolnilnih predlogov k osnutku tega sklepa. Predkongresna konferenca ptuj- skin sindikatov je tudi Oglasno podprla predlog, da 8. kongres izvoli Janeza BARBORICA za predsedni- ka RS ZSS, Ivanko VRHOVCaK pa za generalnega sekretarja. Po izvolitvi delegatov za oba kongresa, je Jožica ŠIROVNIK, podpredsed- nika občinskega sveta ZSS, konfe- renci poročala še o izvajanju ustave v organizacijah združenega dela, povezano z nalogami, ki čakajo sindikate na tem najpomembnejšem področju njihove dejanvosti. F, FIDERŠEK Iščemo dve delavki. Za čiščenje ogrevanih skladišč in ma- teriala. Delo je začasno in honorarno, delovni čas nekaj ur v dopoldanskem času po dogovoru. Priložnost za do- datni zaslužek zaposlenim čistilkam in drugim. ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU Muzejski trg 1. telefon 77-619 RAZPISNA K0»4ISUA SVETA .DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE PTUJ RAZPISUJE v upravnih organih skupščine občine Ptuj naslednja pro- sta delovna mesta: 1, referenta za nadzor zakonitosti samoupravnih aktov organizacij združenega dela — pravna ali druga ustrezna fakulteta s triletno prakso; 2, referenta za odmero davkov od premoženja — višja ekonomska ali pravna šola z dveletno prakso; 3, referenta za odmero davka od obrtnih in drugih dejav- nosti ter intelektualnih storitev — višja ekonomska ali pravna šola z dvoletno prakso; 4, dva davčna inšpektorja — višja ekonomska ali druga ustrezna šola z dvoletno prakso; 5, analitika za izvajanje priprav državne uprave in družbenih služb — višja upravna ali druga ustrezna šola z dveletno prakso; 6, referenta za kataster komunalnih naprav — FAGG — geodet — komunalna smer z dvoletno prakso; 7, referenta za evidenco vojaških obveznikov — srednja upravna ali druga ustrezna šola (in da je rezervni oficir); 8, referenta za označevanje naselij, ulic in hiš — geodetska ali gradbena srednja šola ali druga ustrezna srednja šola; 9, vodje krajevne pisarne in matičarja v Ptujski gori — srednja upravna ali ekonomska šola in tečaj za ma- tičarja; Pismene vloge, kolkovane z 2 din upravne takse ter do- kazili o zahtevani izobrazbi in dosedanjih službovanjih naj pošljejo kandidati razpisni komisiji sveta delovne skupnosti uprave skupščine občine Ptuj do 20. oktobra 1974, Osebni dohodek je določen po določilih samoupravnega sporazuma. Razpisna komisija TEDNIK - ČETRTEK, 10. oktobra 1974 stran 19] pr. Fran Brumen: Zanimivosti o alergijah 5. nadaljevanje (Prevod iz nemščine) Tudi tiste alge, ki uspevajo na prostem v vlažnem okolju, razpihuje veter, čim se osuše. Posebno po- goste so kroglaste alge, med njimi predvsem chlorella. Ki povzroč^o težje alergične reakcije. Nadaljne alergene vsakodnevnega žMjenja najdemo med posteljnim perjem, volnenimi in bombažnimi izdelki ter kozmetskimi in čistilnimi pripravki. Hraniva so bila omenjena že prej. Posebej je treba poudariti, da TUDI NEKATERE SKUPINE ZDRAVIL POVZROČAJO ALER- GIJE. Enkrat senzibilizirani preob- čutljivi ljudje takih zdravil ne smejo ponovno uporabljati. V takih pri- merih je potrebno VPISATI V ZDRAVSTVENE KNJIŽICE OPO- ZORILNE PRIPOMBE, ki naj bi bile vselej opazno na istem vnaprej dogovorjenem in določenem mestu razločno zvišane! To je zelo važno, da IZBEGNEMO NEVARNIM SO- KOVNIM REAKCIJAM, ki so po- sebno po injekcijah penicilina po- vzročile doslej že mnoge smrtne primere. Vsak^a tako prizadetega je potrebno tudi TEMELJITO OSEBNO POUCiTI, prav tako tudi njegove osebne sorodnike. Se razmeroma najlažje eruiramo vzroke obolenja pri poklicnih aler- gikih. OBOLELEMU DELAVCU JE POTREBNO OMOGOCiTI ZA- MENJAVO DELOVNEGA MESTA, ALI CELO ZAMENJAVO PO- KLICA. Poprej pa eventualno po- skusiti z desenzibilizacijo, ki v nekaterih primerih uspeva in privede vsaj začasno do zadovoljivega po- mirjenja. Odgovorne antigene, ki Zadevajo človeka izven poklicnega delokroga, je navadno zelo težko ugotoviti. Radi neštetih možnosti je v takih primerih NATANČNA IN IZČRPNA ANAMNEZA združena z najnatančnejšim opazovanjem priza- detega, ki mora tudi sam izčrpno upoštevati vse okolnosti, ki bi mogle pomagati pojasniti eventualne vzročnike, vodilnega in ODLO- ČILNEGA POMENA! Seveda vsakega seroznega akutno cedečega se nahoda in bronhialne astme ne smemo brez utemeljitve prišteti med alergična obolenja. Kronični prisad ni procesi v nosu in žrelnem področju so tudi lahko med povzročitelji. Tudi podražaji splošne ne- alergične narave, kot so n. pr. kuhinjske sopare, lahko sprožijo napade težkega dihanja, kajti sluz- nice, ki nagibajo k alergičnim reakcijam, reagirajo običajno občut- Ijiveje, kot pa one, ki so zdrave. Kakšne so možnosti ZDRAVLJENJA? 1.) IZKLJUČITEV ALERGENA. Odstranitev antigena iz nq)osredne okolice obolelega, ali pa odstranitev obolelega iz okolja alergena. To je najbolj IDEALEN NACiN ZDRAV- LJENJA, ki na mah uspešno zatre Znake bolezni. 2.) HIPOSENZIBILIZACIJA. Ta način zdravljenja je posebno uspe; šen pri tistih alergijah, ki jih povzročajo pelodni prah, plesenski trosi in sobni prah. Osnova t^a načina zdravljenja je z dovajanjem stopnjujočih količin vzročnega aler- gena počasi ustvariti stanje krajše ali pa dalje časa trajdoče neobčut- ljivosti. TA NACIN ZDRAV- LJENJA JE VREDNO PREISKU- SITI V VSEH PRIMERNIH SLU- ČAJIH. CAS, v KATEREM IZVA- JAMO DESENZIBILIZACIJO, jE POTREBNO PRAVILNO IZBRATI, KER JE IZREDNEGA IN ODLO- ČILNEGA POMENA!! Že jeseni si naj pelodni alergik poišče primer- nega zdravnika, da bodo vsa po- trebna predhodna testiranja, ki pokažejo pravo pot zdravljenja, ob pravem času opravljena in zaklju- čena. Najbolje je že ob novem letu začeti s pravim specifičnim desen- zibilizacijskim zdravljenjem, da bi bil bolnik ob nastopu cvetne peri- jode že pripravljen in odporen^ Sledi 6. nadaljevanje.; ODPRAVIMO NEČLOVEŠKO MUČENJE ŽIVALI V petek, 4. oktobra smo pri nas praznovah svetovni dan varstva živ ah. To je dan, ko se velik del kulturnega človeštva še posebej spomni živah, svojih prijateljev. To pa je hkrati tudi priložnost, da se vprašamo, kako ravnamo z živalmi, ki so tudi živa bitja, kot ljudje. Verjetno mnogi izmed nas ne vedo, da imamo pri nas v Sloveniji Društvo proti mučenju živali, ki je bilo ustanovljeno že 1963. leta. Društvo šteje danes okrog 6000 članov, med katerimi je zelo vehko mladine. Društvo ima svoje podruž- nice še v Mariboru, Kopru, Celju, Kočevju in Piranu. CUj delovanja dmštva je preprečiti mučenje živali. Mučenje živali in surovo ravnanje z njimi je namreč prekršek, ki se kaznuje s kaznijo do 2000 dinarjev ah z zaporom do 30 dni. Člani društva pa tudi vsak drug občan je dolžan, da vsak primer mučenja živah prijavi najbhžji milici, sodniku za prekrške ah pa neposredno društvu proti mučenju živah, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Pri nas se namreč še tudi dandanes, ko ljudje postajamo vse bolj kuhurni, žal še vedno dogaja, da ljudje, zlasti otroci mučijo živali, predvsem mačke, pse, golobe. Mnogi izmed otrok pa vse preradi streljajo z zračnimi puškami razne, ptice, kar je prav tako kaznivo. V mnogih primerih so tega krivi starši, ki otrokom vse to dopuščajo. Mnogo dobrega za živah lahko nedvomno storijo že učitelji v osnovnih šolah, ko otrokom preda-, vajo o spoznavanju družbe in narave. Ne smemo namreč pozabiti, da se žival prav tako kot človek bori za svoj obstoj in življenje. Nihče ji nima pravice kratiti svobode in jemati življenja. Ce pa je to nujno za obstoj človeka, za njegovo prehra- no, potem naj bo usmrtitev živali čim hitrejša, čim manj boleča. ^ F. H. radio PTUJ ČETRTEK, 10. OKTOBRA: 16.00 - Napoved sporeda. 16.04 Poročila in obvestila. 16.15 Za vas in vaš dom. 16.50 Gospodinjam v pomoč. 17.00 Z mikrofonom med delegati kongresa ZSMS. 17.30 Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK, 11. OKTOBRA: 16.00 Melodija dneva. 16.04 Poročila in obvestila. 16.15 Ekonomsko-pro- pagandna oddaja, 16.40 Pionirski radijski studio - OŠ Franc Belšak Gorišnica. 17.00 Kulturna oddaja. 17.30 Na srednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 12. OKTOBRA: 16.00 Napoved sporeda. 16.04 Poročila in obvestila. 16.20 Rezerviran čas, 17.00 Posvet predstavnikov Ptuja, Pirana in Škofje Loke. 17.15 Za vas in vaš dom. 17.40 Spored v prihodnjem tednu, 17.45 Glasba za' konec tedna. NEDELJA, 13. OKTOBRA: 11.00 Odmevi tedna. 11.15 Obvesti- la in reklame. 11.30 Uveljavljanje ustave - s seje ObK ZKS Ptuj. 11.40 Karavana bratstva in prijatelj- stva. 11.45 Kmetijska oddaja - KZ Lovrenc na Dr. polju. 12.00 Čestitke poslušalcev, PONEDELJEK, 14. OKTOBRA: 16.00 Melodija dneva. 16.04 Poročila in obvestila. 16.15 Vedro v novi teden. 16.30 Šport in glasba iz naše fonoteke. 17.00 Iz kolektiva ,.Panorama" Ptuj. 17.15 Ekonom- sko-propagandna oddaja. 17.40 Novosti iz gramofonskih hiš. TOREK, 15. OKTOBRA: 16.00 Napoved sporeda. 16.04 Poročila in obvestila. 16.15 Za vas,in vaš dom. 17.00 Na obisku pri Štruclovih v Strajni. 17.15 Zabavna glasba. 17.30 Kar ste izbrali, predvajamo. V ostalem času prenašamo prvi program radia Ljubljana. 20 stran: tednik - Četrtek, lo. oktobra 1974 naša pisma občinska konferenca pionirjev Tudi mi pionirji imamo svoj dan „DAN- PIONIRJEV", ki je vsako leto 29. septembra. V počastitev tega dneva je bila v soboto, 28. 9. v Ptuju v ,,KLUBU MLADIH", občinska konferenca pionirjev za vse osnovne šole s ptujskega območja. Konferenco je ob 9. uri odprla učenka iz osnovne šole ,,F. Osojni- ka", Tatjana Kneževič. Pozdravila je vse prisotne in prebrala dnevni red, ki je obsegal šest točk. Nato so predstavniki osnovnih šol prebrali poročila PO za preteklo leto, ki smo jih pozorno poslušali. Sledila je razresnica staremu od- boru in izvolitev novega odbora. Za predsednika delovnega predsedstva smo izvolili Tatjano Kneževič, za člana pa Roberta Čeha in Stanka Temena. Med udeleženci je bil tudi pred- stavnik SZDL Ptuj, tovariš Lačen, ki je bil s poročili zelo zadovoljen, zlasti pa še z delom PO v preteklem obdobju. Ob koncu konference sta tova- rišici občinske zveze DPM Ptuj podelili priznanje šolam, ki so sodelovale v JPI pod geslom ,,LE- POTA V USTVARJANJU - RA- DOST V ODKRIVANJU". S tem je bila konferenca končana. Tako smo si postavili nove naloge za letošnje JPI, ki bodo potekale pod geslom „NAŠA DOMOVINA POD SVOBODNIM SONCEM". Vse pionirje pozivam, da nalogo in obljubo zvesto izvršijo, v kar sem prepričana. Torej mnogo uspehov! Merlin Kolar, predsednica PO, OŠ „T. Žnidarič", Ptuj moj sošolec MOJ SOŠOLEC JE BORIS. MOJ SOŠOLEC JE DOMA V SVEČI. MOJ SOŠOLEC JE SREDNJEVE- LIK. IMA SVETLE LASE. V ŠOLO HODIVA SKUPAJ. V SOLI SE- DIVA V TRETJI VRSTI. SE ZELO RAD SMEJE. DOBRO SE TUDI UČI. ZVONKAFAKIN, 1. A, OŠ MAJŠPERK naša muca DOMA IMAMO MUCO. MUCA IMA SIVE ČRTE. MUCA JE LEPA. KADAR JO LOVIM, ME NIKOLI- NE POČAKA. KO PA PRIDE NOTER, JO PRIMEM IN JI DAM MLEKA. POTEM JO SPUSTIM VEN. NATO PA GREM ZA NjO. POTEM DAM KOKOŠIM KO- RUZO. NATO SE GREM IGRAT Z MUCO. NEKEGA DNE JE SKO- TILA MLADICE. MLADIČI SO BILI LEPI. EDEN JE BIL SIV, DVA PA ČRNA. MUCA IN MLA- DIČI SO BILI NAJPREJ V KLETI. POTEM SO BILI V HLEVU. TAM JIM NI UQAJALO IN SO ŠLI NA PODSTREŠJE. TAM SO SI NA- PRAVILI BIVALIŠČE. ZRAVEN JE BILA TUDI MUCA, KER SO MLADI MUCKI POTREBOVALI MAMINO TOPLINO. BOJAN LAMPRET, 1. A,OŠ MAJŠPERK krava KRAVA JE VELIKA. PRI KRA- VI DOBIMO MLEKO. KRAVA NAM POMAGA ORATI NJIVE. KRAVA IMA DOLGI REP, DA SI POLETI ODGANJA MUHE. PO- LETI SE PASE NA PAŠNIKU. POZIMI JO KRMIMO S SUHIM SENOM. NASTILJAMO JI Z LIST- JEM ALI S SLAMO. BRANKA ŠMIGOC, 1. A, OS MAJŠPERK naš razred v razredu nas je veliko. Vsi smo še majhni učenci. Med poukom mirno sedimo in poslušamo tovari- šico. Tudi pojemo radi. Jaz sedim v prvi klopi. Moja soseda je Branka. Vsi moji sošolci in sošolke so dobri. Kmalu bomo zapustili ta razred. Ostal nam bo v spominu. V njem smo se naučili pisati in brati. Sonja Gajšek, 1. a, OS M^šperk petelin moj zaveznik s sestro se večkrat skregava brez pravega vzroka. Nekoč mi ni hotela dati knjige Beli očnjak. Prosil sem jo a ona ni in ni pustila. Nazadnje sem se razjezil in knjigo vzel sam. Ona p^ me je poslala z brco skozi vrata. Ko sem se zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, sem se tako silovito zaletel vanjo, da se je prevrnila. Hitro se je pobrala in stekla za mano. Jaz sem zdirjal skozi kletna vrata, ona pa za menoj. Kmalu bi me bila dobila. Na mojo srečo pa jo je zmotil petelin in me rešil marsikatere buške, ki bi mi jih prizadejala s svojimi dolgimi nogami. Petelin se je zaletel vanjo, da se je prevrgla, kakor je bila dolga in široka. Potem je mlatil s perutni- cami po njej, kakor bi vedel, kaj je hotela narediti z mano. Od tistega dne sestra zmeraj prej premisli, preden steče za mano. Srečko Rojs, 6. raz. Makole PRAZNIK PIONIRJEV VGORIŠNICI Ob 29. septembru, dnevu pionir- jev, 90 pripravili gorišniški pionirji s svojimi učitelji - mentorji pester program. V petek, 27. septembra, je bil športni dan, ki tokrat ni potekal v normah običajnih športnih prireditev, jnarveč se je osredotočil na vsebino, ki jo narekuje sodobni ritem življenja. Dogajanje v svetu domačega in tujega prostora in odnosi, ki se rojevajo med ljudstvi, terjajo, da smo tudi mi v budni in aktivni pripravljenosti, da očuvamo svoj življenjski prostor in vse pridobitve našega nacionalnega in socialnega boja, vso raznoUkost in polnost dejavnosti povojnih let do današnjih dni ter bogato perspektiv- no prizadevanje jutrišnjega dne. Da bi mlademu rodu*ne samo z besedo, ampak z dejanjem pribUžali vlogo SLO, smo organizirah zračni napad na gorišniško šolo. V ta namen smo izdelaU podrobni načrt vaje, porazdelih zadolžitve, da bi delo mirno m zadovoljivo potekalo. PovezaU smo se s postajo LM, ki je s sireno napovedala alarm za bombni napad, in z Aeroklubom v Moškanjcih, ki je nad Gorišnico poslal „sovražno" letalo. Ob i napovedanem času se je preteče j oglasila sirena, učenci so disciplini- , rano, brez panike (o napadu so bilj [ obveščeni samo učenci, ki so j so delov ah v reševalnih ekipah) I zapustih učilnice in se umaknili v I zaklonišče. Kmalu se je nad j Gorišnico pojavilo letalo, ki je i opravilo „uničevalno" delo in se- potem vrnilo v svojo bazo*. Ko je'; sirena zatuhla konec nevarnosti, so i stopili v akcijo pionirji gasilci in | reševalne ekipe. Ker je padla bomba j na šolo, so se učenci reševali skozi! zasilni izhod. Po vaji se je stanje; normaliziralo in življenje je steklo po starih tirnicah. Z vajo smo bili vsi j zadovoljni, saj nas je obogatila s koristnimi izkušnjami. Sklenili smo, j da bomo pripraviU še več oblik dejavnosti, ki jih narekuje program SLO. To je bil prvi del prazničnega dne. Po kratkem oddihu so se pionirji' pripravili na svojo delovno konfe-1 renco. Ustvarili so lepo delovno; vzdušje z bogato vsebino. V svojih' poročilih so nanizah vse dejavnosti v, PO, kritično ocenili delo in smelo i povedaU, kaj želijo, da bi postaU jutrišnji dan zares svet mladih, i PokazaU so, da radi delajo, da so; dobri ustvarjalci, dokazali pa so: tudi, da bodo takrat, ko bo terjal; čas, voljni in sposobni vključiti se v življenjski prostor naše samouprav-j Ijalske sociaUstične družbe in da nasi ne more biti strah, kakšen bo svet,; ki ga bodo oblikovah v prihodnosti. Prijetno presenečenje pa so' doživeU pionirji v tretjem delu; svojega praznovanja. Obiskah so jih j predstavniki občinske GZ in! ^silskega centra v Gorišnici. V| iivodnih besedah je tovariš Janko Žnidarič, predsednik GZ, orisal pomembno vlogo gasilske organi-' zacije, njeno zgodovino in njeno; dejavnost v sedanjosti ter bodoč- nosti. Da bi se bogata tradicija! gasilstva prenašala naprej, posvečajo; gasilci vehko skrb mlademu kadru, ki bo nekoč moral prevzetij pionirsko delo svojih očetov in! mater in ga obogatiti ter oplemnititi' še z novo vsebino. V ta namen sCi organizirajo v PO gasilski krožki, v katerih naj bi pionirji spoznali; vsebino gasilske dejavnosti in se^ usposobih uporabljati gasilsko orod- je, s katerim bodo lahko pomagah v elementarnih nesrečah, v nezgodah,- ki se rojevajo v tehniziranem življenju, in v akcijah, ki jih terja SLO. l Janez Ivanuš, poveljnik gasilskegaj centra Gorišnica, je pionirjeflJ izročil motorno brizgalno, da bi se Zi njo usposobih ravnati in jo; uporabljati, kadar bo to čas od njih; zahteval. ■ Mentor mladih gasilcev se je^ zahvalil za pozornost in obljubil, di se bomo potrudili vzgojiti mladi rod, ki bo vešč in pripravljen; vključiti se v humano organizacijo,, ki skrbi za varnost našega življenja.: Gorišniški pionirji so se s svojinl] delovnim programom častno oddol-j žiU vsem svojim sovrstnikom, ki so V krvavem boju žrtvovah svoje mlado; življenje, vsem pionirjem, ki so V; težkih povojnih dneli gradih nai^ dom iz razbolehh ruševin, in vsen| delovnim ljudem naše domačije, W skrbe, da je njihov mladi dan poli* praznika in veselja. ; (H-Fl TEDNIK - ČETRTEK, 10. oktobra 1974 stran ^1 BREZOBZIRNI VOZNIKI Pogosto - vsaj dvakrat tedensko - se vozim iz Maribora v Ptuj, največkrat s svojim avtomobilom, občasno pa tudi z avtobusom. Kadar se vozim z avtobusom, izstopim na Bregu - če je le voznik avtobusa toliko uvideven, da tam obstane. Na pričetku mesta Ptuja je tabla s krajevno oznako in dodatnim prometnim znakom, ki označuje omejitev hitrosti na 50 kilometrov ' na uro. Mnogi vozniki - med njimi tudi jaz - se ravnamo po omejitvi. Ni pa redek primer, ko vozijo za- menoj vozniki, ki mi dajejo zvočne in svetlobne znake, češ, vozi vendar hitreje, kaj se obiraš! Ce le morejo, me taki vozniki prehitijo. Poglavje zase je ptujski most. Veliko voznikov vozi čezenj s hitrostjo, ki zdaleč presega mestno omejitev. Najhuje je v deževnem vremenu. Vozniki (zlasti oni, ki vozijo čez most), so do kraja brezobzirni. Konkretno v soboto, 5. oktobra, sem ob 6.40 pešačil čez most v mesto, in dva fička pa še avtobus so me oškropiU. Fiček MB 584 .. . (žal zadnjih številk nisem več zaznal) me je tako zmočil, da bom hlače in plašč zelo verjetno moral dati v čistilnico. Ob prihodu v službo so mi tudi drugi sodelavci dejali, kako so nekateri vozniki brezobzirni. V štirih mesecih še nisem zasledil patrulje prometne mihce znotraj mesta. Pa bi bilo prav, ko bi se patru^a - ah vsaj kak posamezni mihčnik - občasno sprehodila po mestu ter kontrolirala hitrost vozil. Zlasti pa bi bila patrulja preseneče- na ob hitrosti, s kakršno drvijo vozniki čez most. Menim, da novi temeljni zakon o varstvu v cestnem prometu, ki je pričel veljati 1. oktobra, še ni »prišel do žh^ega" brezobzirnim voznikom, ki so jim pešci deveta skrb; pomembno je, da le oni čimprej dosežejo svoj cilj! A ko bi jih le enkrat samkart kateri drug voznik oškropil, tedaj bi bih ti najbolj glasni! Zakaj sem vse to napisal? Iz preprostega razloga: če bi namreč ti vozniki vozih v skladu z omejitvijo - to je 50 kilometrov na uro, pešcev ne bi oškropili, ah pa jih oškropili občutno manj! Na koncu še droben nasvet „avtostoparjem", ki potujejo proti Mariboru ah Ljubljani. Ne zaustav-' Ijajte vozil ob pričetku mostu (takoj za Petrolovo bencinsko črpalko); na tem mestu vam zanesljivo nihče ne bo ustavil. Pojdite čez most in zaustavljajte vozila na drugi strani! Nisem eden tistih, ki brezbrižno vozijo mimo stoparjev; če le utegnem, vselej vzamem koga s seboj. Toda ustavljati na nevarnem (in menda celo prepovedanem) mestu - do tega me ne bo pripravil nihče! Milan Cilenšek Pa smo prvi! Prejšnjo nedeljo so se v Podlehni- ku pomeriM novinarji Slovenije v Športnem ribolovu. O zasedenih mestih smo že poročah. Prvi so bili ptujski radijci - ekipno namreč. Za največ ujetih rib so dobih tudi največji pokal. In ker je dobil največ rib Franček Letonja, radio tehnik ptujskega studia, so zaupah pokal prav njemu. Zraven pokala pa so mu naložili še diplomo, kurenta, okoU vrata pa medaljo z račko, tako, da je na silo spravil še nasmeh na usta. Potem so pokal nalih z vinom čisto do vrha. Skoraj tri Utre so stočili vanj. In potem je romal od ust do ust. Na zdravje, zmaga je tu! Foto: M. OZMET HALOŠKI GOZDOVI Pravilo, da so gozdovi naše narodno bogastvo, še vedno velja. Se več. Gozdovi so tudi naša pljuča, ki čistijo iz dneva v dan vse bolj zastrupljeno ozračje. V Halozah je sicer to ozračje zaenkrat še čisto, ga doslej še ni oskrunil noben večji tovarniški dimnik. Da pa bodo Haloze resnično zelene, kot je zeleno Pohorje, naj povemo, da bodo v tem znanem vinorodnem okolišu v prihodnjih letih v jesenskem vetru zašumeH gozdovi, ki so kot je znano, sedaj močno izsekani, ponekod že tudi opustošeni, saj znaša lesna zaloga v povprečju že samo kakih 130 kub. metrov lesne mase na hektar gozdne površine, kar ni niti polovica tega, kar bi lahko bilo. Prav zato namreč Haloze dobivajo svoj gozdni melio- racijski načrt. Kot smo seznanjeni, bi naj v Halozah v nekaj naslednjih letih pogozdili 13.000 hektarjev. Od tega sodi v prvi vrednostni razred 3500 hektarjev. V prvi vrsti je predvideno pogozdovanje s hitro rastočim i vrsta- mi iglavcev, v nižjih legah pa tudi z listavci, oziroma z mešanimi vrsta- mi Povsem razumljivo je, da takšna akcija terja velika denarna vlaganja, ne samo tistih, ki upravljajo z gozdovi, tem našim bogastvom, temveč se bo v akcijo za melioracijo oziroma obnovo haloških gozdov morala vključiti tudi lesno-predelo- valna industrija, ki si bo lahko le na tak način zagotovila potrebne surovine za redno proizvodnjo oziroma predelavo. p. H. 22 stran tednik - Četrtek, io. oktobra 1974 Medobčinska nogometna liga Ptuj Rezultati 6. kola skupine ,,A" Videm-Skorba zaradi vode na igrišču je tekma preložena, Mako- le-Lovrenc 3;0 b.b., Markovci— Stojnci 5:2, Ro|oznica-Hajdina 1:2, Grajena-Kidričevo 4:l,Gereč- ja vas-Ptuj 0:5. Rezultati 5. kola skupine ,,B" Vičanci B—Apače 1:5, Dražen- ci-Leskovec 2:1, Zlatoličje-Dor- nava 2:6, Zavrč-Dravinja 0:3. Lestvica skupine ,,A" je sledeča: 1. Ptuj 6 5 1 O 23: 6 11 2. Rogoznica 6 3 2 1 21:10 8 3. Grajena 6 4 0 2 23:16 8 4. Hajdina 6 4 0 2 19:10 7 5. Makole 6 3 12 12:11 7 6. Videm 5 3 0 2 14:14 6 7. Skorba 5 3 0 2 7:8 6 8. Markovci 6 3 1 3 20:21 6 9. Stojnci 6 2 1 3 11:19 5 10. Gerečja vas 6 1 1 4 9:22 3 11. Kidričevo 6 0 1 5 6:18 1 12. Lovrenc 6 0 1 5 10:20 O Lestvica skupine ,,B" je sledeča: 1. Zlatoličje 5 4 1 O 17: 6 9 2. Dornava 5 3 1 1 24:12 7 3. Zavre 5 3 0 2 13:11 6 4. Apače 5 2 1 2 13:10 5 5. Dravinja 5 2 1 2 7:9 9 S 6. Leskovec 5 2 0 3 7:14 4 7. Draženci 5 2 0 3 8:17 4 8. Vičanci B 5 0 0 5 5:17 0 Pari naslednjega kola so: Skupine ,,A" Ptuj-Videm - Vogrinčič, Fridl, Žemljic, Kidričevo-Gerečja vas - Kekec Mirko, Grajena—Hajdina — Munda, Stojnci-Rogoznica - Fri- dauer, Lovrenc—Markovci — Mohor- ko, Skorba-Makole - Kekec Janko, Petrovič. Skupina ,,B" Dravinja-Apače — Radolič, Dor- nava — Zavrč, — Musič, Leskovec — Zlatoličje - Bračko, Vičanci B-Draženci - Waiksler, Sklepi tekmovalne komisije in sodniškega zbora. 1^ Zaradi vedno večjega števila fizičnih obračunov na tekmah MNL Ptuj je komisija skupaj s sodniškim zborom sklenila, da se vsi fizični obračuni najstrožje kaznjujejo. S tem sklepom so vse kazni izključe- nim igralcem na tekmah zaradi fizičnega napada na sodnika ali nasprotnega igralca podaljšajo na prepoved igranja v sezoni 74/75 in 75/76. 2. Jože Firm, član ŠD Zavrč, se kaznuje s. prepovedjo igranja v sezoni 74/75 in 75/76. 3. ŠD mladinec — Lovrenc na Df. polju; celotna ekipa se javno opominja in se zaradi izostalega nastopa kaznjuje z odvzemom 1 točke. V primeru, da ekipa preda tekme, se jo diskvalificira za nadaljnje tekmovanje. 4. Protest TVD Partizan Rogoz- nica je neutemeljen ter se tekma registrira z rezultatom 1:2 za Hajdino, 5. Protest TVD Partizan Dornava je neutemeljen ter se tekma registrira z rezultatom 6:2 za Zlatoličje. 6. Sodnika Bračka se kaznjuje z javni opominom zaradi nevestnega opravljanja dolžnosti. 7. Milan Štalcer - igralec TVD Partizan Ptuj, je kaznovan s prepovedjo igranja na prvenstveni nogometni tekmi v MNL Ptuj dne 13. 10. 1974 zaradi dveh rumenih kartonov. 8. Tone Pogelšek - igralec Draženec je kaznovan s prepovedjo igranja na prvenstveni nogometni tekmi MNL Ptuj dne 13. 10. 1974 zaradi dveh rumenih kartonov. 9. Tekma Videm-Skorba se prestavi in bo odigrana v sredo^ 16. 10. 197 4 ob 15.30 uri na igrišču na Vidmu. 10. Komisija je sklenila, da se kompletno kolo skupine „A" in skupme ,,B" dne 20. 10. 1974 prestavi zaradi občinskega krosa za .nsdoiečen čas^,__________________________. ROKOMET DRAVA :BRANIK 13:22 (5:10) V soboto sta se sodniku Šparmbleku in Jekošu iz Trbovelj v vzhodnoslovenskem derbiju predsta- vili ekipi Drave in Branika. V prvem delu sta ekipi zaigrali dokaj poletno ter so si gostje ustvarili rahlo prednost, ki je skozi vso igro niso več izpustili iz rok. Gostje so v nadaljevanju razliko povečali predvsem ^ po svojem najboljšem igralcu Pečniku, ki je bil prava uganka za domačo obrambo. Gostje so se predstavili kot odlična ekipa v obrambi, ki zna omrtvičiti nasprotnikove napade, zlasti krožnega napadalca ter bekovsi par. Žal moramo priznati, da Drava ni v zavidljivem položaju, saj je pri koncu lestvice. Morda bi bilo prav, ■ da bi vodstvo razmislilo o stranju, predvsem pa bi moralo razčistiti glede trenerja, ker je to verjetno edinstven primer, daje trener igralec in trener istočasno. Ekipa kljub najboljši volji in napadom igra brez sistema, brez vigranosti akcij, kot je izvajanje devetmetrovk, prav tako pa ni zanesljiva realizacija sedem- metrovk. Še je čas, da se stanje popravi, da ostane v družbi najboljših, predvsem pa bo morala v zimskem času pripraviti večji izbor igralcev za prvo moštvo, saj so ob sedanjem stanju v ekipi mesta že zagotovoljena. Nad 300 gledalcev je nezadovolj- nih odhajalo z igrišča Za domačine so bili uspešni Bezjak 5, Jurkovič P. 3, Sabo in Grame Z. 2, Grame D. 1 gol. Za Branik Pečnik 12. Jezernik 4, Puž 3, Balek 2, Šušterič 1 gol. NAMIZNI TENIS EKIPNO OBČINSKO PRVENSTVO ZA PIONIRJE IN PIONIRKf V NAMIZNEM TENISU V nedeljo je bilo v prenovljeni telovadnici osn. šole T. Žnidarič ekipno prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu za leto 1974. Ob izredni organizaciji Namizno, teniškega kluba Ptuj se je za tekmovanje prijavilo čez 30 tekmo- valcev in tekmovalk v ekipah osn. šola Dornava, Majšperk, Podlehnik, „1. Spolenak", „T. Žnidarič," „F. Osojnik" (vse iz Ptuja). Občinski prvak je pri pionirjih in pionirkah postala osnovna šola Majšperk, ki je presenetljivo toda zasluženo osvojila naslov, saj se je ekipa izkazala z izredno borbenostjo in dokaj solidnim znanjem, ki se je borila za vsako točko v pravem športnem duhu. Djugo mesto so zasedli pionirji T. Žnidarič Ptuj, tretje mesto pa F. Žgeč iz Dornave. Med pionirkami je 2. in 3. mesto zasedla I. in II. ekipa T. Žnidarič, Ptuj. Pokale za najboljše i. prispevala TIS, Ptuj. Nerazumljivo je, da se je tega tekmovanja udeležila le slaba polovica popolnih osnovnih šol ptujske občme. Mislimo, da nj opravičila za neudeležbo, saj je v lanskem letu TIS Ptuj ravno v ta namen, da se ta športna zvrst prične v šolah širiti in uveljavljati, nabavila vsem šolam mize za namizni tenis, Primerna, ker ne zahteva veliko prostora je tudi na tistih šolah, kjet ni telovadnice, da pa so ponekod vodstva ne zainteresirana priča zgc vorno dokaz, da rnize, ki so jih v ta namen prejeli, še danes stojijo nedotaknjene in takšne, kot so jiji ob prevzemu prejeli. NTK Ptuj pripravlja za 20. t. m, odprto prvenstvo pionirjev ij pionirk osnoviiih šol, ki bo v Prostorih osn. šole ,,T. Žnidarič", tuj. Prijave bo sprejemal prireditelj isti dan, ko bo tekmovanje, razph pa bo objavljen v šolah. Namizni teniški klub, ki deluje a leto dni, je v svojem delu zelo aktiven, saj ima v svojih vrstah nad 100 aktivnih članov od cicibanov do najstarejših, ki igrajo za rekreacijo, V društvu deluje pionirska šola, ki vadi najmlajše vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure, a rekreacijo starejših pa ob istil dnevih od 16. do 21. ure Letos prvič nastopa Ptuj tudi y tekmovanju in sicer v II. slov. ligi- vzhod (8 ekip) in bo svoj ognjeni krst imel 25. t. m. v Mariboru proti ekipi ,,Mariborskega tiska". anc KARTING PONOVEN USPEH PTUJČANOV Na četrti in zadnji dirki za republiško prvenstvo v kartingu je bila v Ilirski Bistrici ob lepem sončnem vremenu pred 3000 gledalci zanimiva in borbena dirka. Nastopilo je 35 tekmovalcev v vseh treh kategorijah, na hitri in dobro pripravljeni stezi na platoju trans- portnega podj^etja. Na tej dirki so nastopili Ptujcani ter se uvrstili na vidna mesta. Pri mladincih je zmagal Valter Barut iz Kopra. Kot zanimivost zasledimo, da v tej kategoriji nastopata letos prvič tudi dve mladinki in sicer hčerki znanih tekmovalcev Lavriča in Živca. Pri 100 ccm je nastopil Korošec ter se uvrstil na odlično 3, mesto. Zmagal je Novak iz Vrhnike — ostali Ptujcani v tej kategoriji niso nastopili, V kategoriji 125 ccm je zmagal Lavrič, Moste; Slana se je uvrstil na 2. in Pislak na 4. mesto, Domiter pa na 12. mesto. Ponovno je bila velika borba za ekipno uvrstitev, kjer je med 1. in 3. ena točka razlike. Zmagala je Vrhnika 99 točk (boljša uvrstitev posameznikov) Moste 99 točk, Ptuj 98, Postojna 88, Nova Gorica 71, Koper 52, Ilirska Bistrica 51 itd. Tako se tudi v tej športni panogi končuje letošnje prvenstvo, pričakuje se se dirka za državno prvenstvo, ki bi moralo biti v Beogradu, O končnem uspehu in uvrstitvi Ptujčanov bomo poročali, ko bo tekmovanje končano. Zupane^ PTUJČANKE DRUGE V času od 3. do 6. 10. 1974 t bilo v Šibeniku državno prvenstvo' partizanskem mnogoboju, ki se gaj( udeležilo 320 ekip z okoli 2O0( tekmovalci iz vseh naših republik. Tekmovali so v petih starostnil skupinah pri moških in pri ženskah Tekmovanje je obsegalo atletske gimnastične, plavalne in strelski discipline. Velik uspeh so dosegle tekmoval ke TVD Partizana Ptuj, ki so' kategoriji članic osvojile druge mesto. Zmagal je Partizan iz Novegi Sada. Tretje pa so bile tekmovalki iz Skopja. V tej starostni skupini F tekmovalo 27 ekip. Med posameznicami se je Tatjam Butolen uvrstila na drugo mesto i tako ponovila uspeh iz lanskega leti Nežika Vrabl je bila šesta, Ireni Petek pa enajsta. S to uvrstitvijo so tekmovalk' ptujskega Partizana uspešno zastt pale slovensko območje v t( tekmovalni disciplini TVD Partizai Ptuj je prejel na tem tekmovanji tudi posebno diplomo Partizai* Jugoslavije za^ uspešno in marlji*' delo na področju telesne kulture. O' Delavski svet delovne skupnosti skupne službe Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju razpisuje 1 Štipendijo za šolanje na ekonomski srednji šoli. Prednost imajo prosilci s končanim prvim letnikom. Prošnjam je priložiti naslednje dokumente: 1. potrdilo o šolanju 2. prepis zadnjega šolskega spričevala 3. izjavo, da ne prejema drugje štipendije. Prošnje z zahtevano dokumentacijo je nasloviti na de- lavski svet delovne skupnosti skupne službe Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. TEDNIK - ČETRTEK, 10. oktobra 1974 stran 23 j rezervirano za luizeka ZaJ pa so se po začele naše goricne montre. Najpret smo se en ^eden dni v deži kopaU, zaj pa se lehko v vinskem mošti. Premoj krščeni duši, tak že tri dni zaporedoma puto nosin, ke man rame že čista zglodane no se še boj puklasto držin, kak se že tak zavolo štorih let na plečah. No pa saj |as še nes n tan stori, samo dugo se ze po toten^ puklasten sveti ^ montran. Drgoč je neke z našo sunčno uprovo narobe, saj bi nan moglo zaj, gdo grozdje zori, troje sunce svetiti ne pa, da nas iz dneva v den dež zajebovle. Če de še duže tak, te mo letos kislico namesto slakde^ mošteka pili. Nekak mo si te ze pomogali, saj vete kak gre tisti pregovor: Vinogrodnik ga je pocu- kral, Martin ga je krstil, gostinec pa oso lil (z mastno ceno seveda . . .) Pa pustimo zaj trgotef pri miri no rajši poglednimo Jcaj nan Je napisa moj prijotel Franček iz Haloz. Tak piše: Spoštovani kmet Lujzek! Najpret te po jesensken pozdrov- lan no se ti zahvaluvlen za objovo mojega zodnjega pisma no odgovora na aktualna videmska vprošaja: Med drugin si nan priporoča, da naj najpret sami v roke no mošje planemo no si začenmo asfaltirati našo blatkadamsko cesto skoz Videm. Tvoj nasvet je naša krajevna skupnost takoj upoštevala no že zbiramo peneze po vesi. Kak je to povsodik pa so tudi med nami bele no šekaste vrane, ki nečejo nič dati za asfalt pa če glih majo duma na dvoriši traktor ah pa avto. Lujs, še neke bi te rad pita. Na karikaturi, ki je fsoki tjeden objovlena v tvojen razerviranen koti, zgledaš kmet od pet do glave (če gjih si boj podoben kokšnemi rejenemi mesori). Povej ti meni, kon te letos v Prlekiji jobolka odali? Mi Haložani še gnesji den ne vemo, kon mo spravili toto nadlogo. Drugo fprošaje: Lepe nove hiše rosejo kak globaje po deži na sredini rodovitnih njiv. Povej ti meni, kdo je zato odgovren, da tak delamo z zemljo kak prašiča z melnatim zaklon? Vena toga neso krivi urbanisti? Žaj pa še dve uganki: 1. Na kero stron podne fstreljeni srnjok? 2. Zakaj leti divji zovec prek brega? 3. Lukja pri lukji pa le vodo drži, kaj je to? (ne velo odgovor, da je to slomnata streha) Tejko za ^nes. Neman več cajta, saj me žena ze pregoja, da moren iti v gorico grozdje obirat. Srečno, Franček izpod Haloz. Zdravo Franca! Veseli me, da zbirate peneze za asfalt. Fsen tistin, ki nečejo k vaši skupni akciji nič fičongof dati no jih ti imenuvleš bele no šekaste vrane - predpišite - seveda potli gdo te asfalt že meli, - cestnino. Za fsoko vožjo pet jurjof, če ne pa se naj po lufti vozijo^ Sron jih naj bo, da kvorijo vašo krajevno enotnost! Spitovleš me, kon mo letos Prleki jobolka odovali. To je tudi za mene prežmeto fprošaje. Zaenkrat jih krave no svije jejo, nekaj smo že jebelšnice naredli, kaj mo z drugjini pa še ne vemo- Lekic de se le najša gdo, ki de nas in vos resa tote karštige. Priporočan van tudi, da sodne kljujece delate. Če nemate zobi od socialnega, te te lehko celo zimo klujece zvekali no sodni kompot jeli. Tudi štrukli so dobri. Resen je sramota, ke naša mestna deca po večini celo zimo jobolka stodajo, nan pa gnilijo v sadovjokihl Zdaj pa še k ugankan: Fstreljeni srjok lehko podne na desno ali levo stron, v fsoken primeri pa podne ria kosmoto kožo! Zovec pa zato leti prek krez breg, ker nemre skoz jega leteti! Zodja uganka je resen boj žmetna, saj si glovni odgovor že napisa, daje to slomnata streha. Veš jas mislin, da so lehko to tudi naše ceste, ki majo na sebi tejko lukenj pa ob dežovnih dnevih ^ih tak zgledajo kaj jadransko morje no ne veš bi se pela z vozon ali s čolnon. Ha, ha, j)a sen ftrofa ne? Franček hejajma za ^es, saj se tudi meni v gorico midi. Šmarnica no izabela že vrežeta v jezik no mo tan ob Martinoven čista zagvišno po štireh okoli voglof pleza. Te pa srečno! Vaš Lujs.' radiiški program NEDELJA, 13. OKTOBRA: 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 ZA VAS; 7.00 Nedeljska jutranja kro- nika; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.07 Umetniška pripoved; 8.37 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Še Pomnite, tovariši; 9.5 5 EP; 10.00 oročila; 10.05 Prvi aplavz; 11.00 Poročila; 11.15-14.00 Poslušalci čestitajo; vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 V nedeljo opoldne; 13.00 Poročila; 13.15-13.30 Obvestila in zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05-18.00 V nedeljo popoldne; 18.00 Poročila; 18.03 Radijska igra; 18.45 Glasbena medigra; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Ob- vestila; 19.40 Ansambel Silva Štin- gla; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Serenadni večer; 2 3.00 Poro- čila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 V lučeh semaforjev; 24.00 Poročila. PONEDELJEK, 14. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci česti- tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak; vmes ob 16.30 Moda za vas; 16.45 Interna 469; 17.00 Poročila; 17.20 Po željah poslušal- cev; 18.00 Poročila; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahko glasbi; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Ob- vestila; 19.40 Ansambel Ottavila Brajka; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Operni koncert; 22.00 Poročila; 22.20 Popevke; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. TOREK, 15. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Srečanja z glasbe- niki; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.45 Družba in čas; 17.00 Poročila; 17.20 Zveneča imena; 18.00 Poročila; 18.05 V torek nasvidenje; 18.35 Lahke note; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Ansambel Atija Sossa; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.30 Zvočne kaskade; 22 00 Poročila; 22.20 Iz opusa Rudolfa Marosa; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. SREDA. 16. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Pojo operni pevci; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Loto vrtiljak, vmes ob 16.30 Sodobna oprema prostorov; 16.45 Orkester jugozahodnega nemškega radia; 17.00 Poročila; 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana; 18.00 Poročila; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Ob- vestila; 19.40 Ansambel Milana Frleža in Bojana Adamiča; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz našega studia; vmes v odmoru: Kulturni globus; 22.00 Poročila; 22.20 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Sodobna svetovna lirika; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 17. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Poje zbor RTV SKOPJE; 14.40 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in od- mevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 VrtUjak; 16.45 Jezikovni pogovori; 17.00 Poročila; 17.20 Iz opernega arhiva; 18.00 Poročila; 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč; 18.35 Zabavni orkester; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Ansambel > Jožeta Privška; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00^ Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melo- dije; 22.00 Poročila; 22.20 Recital pianistke de Larrocha; 2 3.00 Pri tujih radijskih postajah; 23.30 Oto Pestner; 24.00 Poročila. PETEK, 18. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter- mezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.50 Člo- vek in zdravje; 17.00 Poročila; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.00 Poročila; 18.05 Ogledalo našega časa; 18.15 Signali; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Ansambel Jožeta Burnika; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Stop-pops 15; 2 1.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.20 Iz logov domačih; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 19. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme- vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.45 Lahka glasba; 17.00 Poročila; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Rad imam glasbo; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Ansambel Mojmira Šepeta; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Radijski radar; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30-23.00 Oddaja za izseljence - vmes ob 22.00-22.20 Poročila; 23.00 Poročila; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročila. OBVESTILO TEČAJNIKOM ESPERANTA z nadaljevalnim tečajem medna- rodnega jezika ESPERANTO bomo pričeh v četrtek, 17. oktobra 1974 ob 18. uri v NARODNEM DOMU (pritličje). Začetni tečaj pa bo v primeru dovoljenega števila interesentov novembra. Prijave v pisarni RADIA PTUJ do konca tega meseca. Za napredek za mednarodno sodelovanje! __________ i. D, KREDITNA BANKA MARIBOR PODRUŽNICA PTUJ z MESTNO HRANILNICO IN S POSLOVALNICO V KIDRIČEVEM VESELO NA DELO, VARČEVAT PA K NAM ! kino PTUJ 10. oktobra: dom. bar. film KAPITAN MIKULA MALI; 11. oktobra: am. bar. fihn BOLNICA; 12. in 13. oktobra: nem. bar. kriminalka DEKLE IZ HONG KONGA; 13. oktobra: ob 16. in 18. uri PUSTOLOVCI; 15. in 16. oktobra: fr. bar. kriminalka POLI- CAJ. SLOV. BISTRICA 10. oktobra: it. bar. film MALORI KOT SMRT; 12. in 13. oktobra: dan. bar. komedija MA- ZURka v POSTELJI; 16. oktobra: «n. barv. fUm NONTEZUMIN Zaklad. LJUTOMER 10. oktobra: ob 20. uri nem. bar. film APACI; 12. in 13. oktobra: am. bar. drama ŠAMPION RODEA; 16. oktobra: fran. it. bar. film RDEČI KROG. 24 stran- TEDNIK - ČETRTEK, 10. oktobra i974 tv spored NEDELJA, 13. OKTOBRA: 9.30 Svet v vojni; 10.20 Otroška matineja; 11.15 Kmetijska oddaja; 12.00 PoročUa; NEDELJSKO PO- POLDNE; 18.05 Moda za vas; 18.15 Poročila; 18.20 Vidocq; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 19.55 3_2-i; 20.00 Človek in pol; 21.00 Mesta; 21.30 Športni pregled; 22.10 TV dnevnik. PONEDELJEK, 14. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli; 9.30 TV v šoli; 14.10 TV v šoli; 15.30 TV v šoli; 16.30 Madžarski TVD; 17.30 Fant in očala; 18.45 Barvna risanka; 18.00 Obzornik; 18.15 Na sedmi stezi; 18.45 Dojemanje sveta in sporazumevanje; 19.05 Odločamo; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.00 Pozabljeno jabolko; 21.30 Sodobna oprema; 21.40 Kulturne diagonale; 22.10 Mozaik kratkega filma; 22.20 TV dnevnik. TOREK, 15. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli; 9.35 TV v šoli; 10.05 TV v šoli; 14.10 TV v šoli; 15.35 TV v šoli; 16.05 TV v šoli; 16.35 Madžarski TVD; 17.30 Okrogle o Veržejcih; 17.45 Barvna risanka; 18.00 Obzornik; 18.15 Življenje v gibanju; 18.40 Mozaik; 18.45 Zdravo, mladi; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 29.55 3-2-1; 20.00 Aktualna oddaja; 20.50 Propagand- na oddaja; 21.00 Whiteoaki z Jalne; 21.50 TV dnevnik. SREDA, 16. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli; 10.50 TV v šoli; 15.25 TV v šoli; 16.30 Madžarski TVD; 17.30 Zgodba o deklici Margeriti; 18.00 Obzornik; 18.15 Po sledeh napredka; 18.45 Mozaik; 18.50 Ne prezrite; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.00 Film tedna: Zgodba o Pavlu in Pavli; 21.40 Propagandna oddaja; 21.45 Minia- ture; 22,00 TV dnevnikr ČETRTEK, 17. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli; 9.35 Francoščina; 14.10 TV v šoli; 15.35 Francoščina; 16.30 Madžarski TVD; 17.25 Slika; 18.00 Obzornik; 18.15 Mozaik; 18.20 Svet v vojni; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Ura nemščine; 21.00 Kam in kako na oddih; 21.10 Četrtkovi razgledi; 21.40 Narodni balet s Kube; 22.00 TV dnevnik. » PETEK, 18. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli; 10.50 Angleščina; 14.10 TV v šoli; 15.45 Angleščina; 16.45 Angleščina; 16.30 Madžarski TVD; 17.10 Gospodična Godali in divji šimpanz; 18.00 Obzornik; 18.15 Srečanje oktetov; 18.40 Mozaik; 18.45 Smotrna uporaba električne- ga toka v gospodinjstvu; 18.55 Dosežki svetovne znanosti; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 19.55 3-2-1; 20.00 Proslava 30-letnici radia OF; 20.40 Propagandna oddaja; 20.45 Bela eksplozija; 22.05 TV kažipot; 22.25 TV dnevnik. SOBOTA, 19. OKTOBRA: 9.30 TV v šoli; 10.35 TV v šoli; 12.00 TV v šoli; 14.25 Nogomet Radnički (Niš)-Crvena zvezda; 17.40 Fantje treh dolin; 18.10 Obzornik; 18.25 Mozaik; 18.30 Disneyev svet; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 19.55 3-2- 1; 20.00 Skrita kamera; 20.30 Propagandna oddaja; 20.40 Barbara Streisand in glasbeni instrumenti; 21.30 Barvna propagandna oddaja; 21.35 Gigot; 23.15 TV dnevnik. tv avstrijat ČETRTEK, 10. okt.: 18.00 Ruščina; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Šport; 18.55 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Zgodba mladega para; 22.00 Čas v slikah; 22.05 Šport; PETEK, 11. pkt.: 18.00 Potova- nje v dogodivščine; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Družina Feuerstein; 18.55 Oddaja delavske in nameščen- ske zbornice; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.00 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Primer XY - nerešen; 21.15 EP; 21.20 ORF - razprava; 22.25 Danny Kaye; 23.45 Primer XY - nerešen; SOBOTA, 12. okt.: 18.25 Otro- ška oddaja; 18.30 Kultura; 18.55 Heinz Conrads; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Kabaret; 21.15 EP; 21.20 Šport; 21.50 Čas v slikah; 21.55 Komedi- jantska kriminalka; NEDELJA, 13. okt.: 18.00 125-letnica Chopinove smrti; 18.30 Bregenz; 19.30 Čas v slikah; 19.45 Šport; 20.10 Kristjan in čas; 20.15 Kraj dejanja; 21.45 Čas v slikah; PONEDELJEK, 14. okt.: 18.00 Aktualno; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 V kraljestvu živali; 18.55 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Ljudje z ranča Šiloh; 21.15 Mah svet za otroke; 22.15 Čas v slikah; TOREK, 15. okt.: 18.00 Angle- ščina; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Rožnordeči panter; 18.25 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.22 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 - SO-letnica radia; 21.45 Mirelle Mathieu a L'01impia; 22.35 Čas v slikah; SREDA, 16. okt.: 18.00 Franco- ščina; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Tri dekleta in trije fantje; 18.55 Oddaja SPOE^ 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Obzorja; 21.10 EP; 21.15 Pripove- duj mi o Riminiju; 22.00 Čas v slikah. mali oglasi MLAJŠO UPOKOJENKO za pet ur dnevno v dopoldanskem času sprejmem. Naslov v upravi lista. KUPIM nedopajeno enodružinsko hišo v okolici Ptuja. Anica Gajser, Dolena 64 p. Ptujska gora. POHIŠTVO za samsko sobo pro- dam. Tatjana Kneževič, Vodova 7, Ptuj. MLAD FANT išče v Ptuju eno ali dve opremljeni ali neopremljeni sobi Ivan Ciglar, Titov trg 11 (vprašajte v sredo in soboto popoldne). NAJDITELJA zdravstvene izkazni- ce, izgubljene od 26. 9. do 2. 10. lepo prosim, naj mi jo pošlje na naslov Dragica Dominko, LociČ 16 p. Trnovska vas. UGODNO PRODAM televizor. Ogled dnevno od 13. ure dalje. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNICO za' ves dan sprejmem. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana preskrbljena. Anica Gajser, Dolena 64, p. Ptujska gora. 25. SEPTEMBRA 74. sem na poti Ptuj - Ormož zgubil denarnico z vsemi dokumenti. Najditelja prosim, naj denar obdrži, dokumente p pošlje na naslov: Ladislav Banko Norsinci 43, p. Martjanci, Murska Sobota. STANOVANJE oddam dekletu. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi. OSTREŠJE (rušt) 9x10 prodam- Franc Maroh, Lancova vas 90/a, Videm. PRODAM gradbeno parcelo (vodo- vod, elektrika). Orešje 15. PROSIM NAJDITELJA denarnice Z dokumenti in denarjem, ki je bila izgubljena na poti Spuhlja ' Gorišnica, da dokumente posije na naslov, ki je na dokumentih, denai pa naj obdrži za nagrado. Delavsko prosvetno društvo »SVO- BODA" Ptuj namerava ustanoviti mešani pevski zbor, zato vabi k sodelovnju ljubitelje petja. Prijave sprejema v sredo, 16. X. 1974 od 17. do 19. ure v pisarni dmštva. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski ted- nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. P 99. - Urejuje uredniški odboi Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured- nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK Pt") 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozarevska al. 14. ZAHVALA Ob žalostnem slovesu od našega dragega 96-letnega očetg in praočeta Martina Belšaka se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti in za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam izrazili sožalje, kakor tudi g. duhovniku za opravljeni obred. Prav tako hvala patronažni sestri Mariji Petek za svoječasno ljubeznivo nego pokojnika. Žalujoči: sin Jože z družino. ZAHVALA v Ob bridki izgubi moža, očeta in svaka Jožeta Rojica ravnatelja šolskega centra za kovii)sko stroko v. p. se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju internega oddelka in oddelka za intenzivno nego ptujske bolnišnice in še posebej predstojniku bolnišnice dr. Mitji Mrgoletu za vso skrb, da bi ohranili življenje našemu dragemu, kar žal ni bilo mogoče. Za lepo slovo od njega na ptujskem pokopališču v ponedeljek, 7. t. m. se zahvaljujemo vsem, ki ste njemu v spomin darovali vence in cvetje, ptujskemu zboru upokojencev za žalostinke, tov. Velikonju, ravnatelju šolskega centra in upokojencu tov. Glušiču za poslovilne besede in vsem, ki ste se poslovili od njega na ptujskem in mariborskem pokopališču. Hvala zadnjima govornikoma ob odprtem grobu, tov. Staniču v imenu kulturne skupnosti v Ptuju in ravnatelju zavarovalnice Sava v Mariboru tov. Miru Posega ter vsem, ki ste izrazili svoje sožalje. Žena Vida, hčerka Lidija, sin Boris in sorodniki