ST. 93. V CELJU, ČETRTEK 28, AVGUSTA 1919 LETO I. Ifthaja vaak tarak, AatFtolt in aftbftta. - Caaa i Za celo leto 36 K, ¦a pol leta 18 kron, it detrt lela 9 K, t* 1 mesec 3 krone. PoMmtua atavllka ataaa 40 vlaarjev. Na plsmcne naročbe brex poiiijatrt denarja *• mm aaaraaia oziratL Naročniki na] pošiljajo naročnlno po poštni nakazntd. Reklamacift glede Hsta to požtnine protte. Ne- franklrani dopisl se ne tprejeraajo. Na dopise brez podptsa ae ne ozinu NOVA DOBA UratfaKtva la upravnl*tvo se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, •trataiaajerjeva ulloa #t.». Oglasi se računajo po porabljenetn prostoru in sicer: za navadnc oglase po •• w od 1 mm, za poslana, na- tnanila občnlh zborov, naznani' o amrti, zahvtle itd. 50 v od 1 mm. za reklamn« notice med tekstom 2 K ox! vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri vcčkratnih objavah popiut Rokopisi se ne vračajo. Telefon «t 65. IZDAJA IM TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BBS OOGOVORIBI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Načrt zakona o davku na vojne dobicke. 2e koncem julija t. 1. jc bil Narod. predstavništvu prcdložcn načrt zakona o davku na vojne dobieke. Ni dvoma o upravičenosti takšnega davka, s katcnm se obdačijo izvanredni, često brez Po- sebncga dela pridobljeni, dostikrat nc- opravičeni dobički. doscžcni v času. ko so drugi morali izpostavljati svoje zdrav- je in življcnjc. Davek na vojnc dobičkc jc uvcden dozdaj po krajih, ki so pripa- dali Avstro-Ogrski; v Srbiji in Crni gorl takes a zakona dozdaj iii bilo, dasi so tu- di tam ljudje, ki so tckom vojne obogn- tcii. Soglasno z ustrojem bivše monar- hije imamo v krajih bivše Avstrije av- strijski, v Hrvatski in Slavoniji ogrski, v Bosni in Hercegovini posebni zakon o davku na vojnc dobičke. Ti trije zakoni so si v marsičcm različni, in namen no- vega zaköiia, o katerem bl naj sklepato Nar. predstavništvo, je, da izbriše tc nc- cnakosti in da se vse tozadevnc doloebe ixenotijo. Razprava o zakonskcm načrtu Je vsled krize, ki je v vladi nastala, oC- padla, ne dvomimo pa, da pride v naj- krajšem easu na dnevni red parlamenta, četudi niorda v enein ali drugem pogletfu — gotovo le nebistveno — spremenjc- ria. Zato podajemo našim cenj. bralcem glavne črtice v naslednjih vrstah: 1. Vsako poveeanje dohodka, dosc- ženo v vojni dobi napram rednim tfo- hodkom pred vojno, je podvrženo izvan- rednemu obdačenju potom davka na voj- ne dobičke. Kot vojna leta se štejejo leta 1914—1919. 2. Ta davek plačajo a) društva, Ki morajo javno polagati račune; b) fizlC- nc osebe; c) pravne oscbe. 3. Drnštva, ki morajo javno polagat! raeune, inorajo plačati davek na vojne dobičke od onega višjega doliodka, ki sc pokaže v posameznih poslovniji Ietih v easu od 1. 1914 do vključno 1. 1919 v prT- meri s povprečnirn čistim dobičkom •/ poslovnih letili mirne dobe. Za nova dru- stva v državi, pri katerih se mora Ze prvo poslovno leto smatrati kot vojno poslovno leto. se naj čisti dobiček, poCJ- vržen davku in izračunan po točki 4. te- ga zakona. obdači z davkom na vojnc dobičke v toliko. za kolikor je isti vcč]i nego 6% vložne glavniee, pod katero Jc razumeti osnovno glavnico obeneni s fondi, ki so oznaeeni v bilanci. Kot osnov- na glavnica akcijskih družb se ima sma- trati vplačana deležniška glavnica za dotično leto. Za družbc, ki imajo sedež izven ozemlja kraljcstva SHS, pa v tem ozemlju vrše posle, se smatra kot čist! dobiček ona razlika, za katerd ie čistl dobiček od poslov, opravljcnih na ozem- lju SHS, v posameznih poslovnih letih vojne dobe večji od povprečnega čistc- ga dobička poslovnih let mime dobc. (Dalje prih.) Fin. komisar J. Satter: Valutni problemi. 2.) Ncmčija. (Dalje.7 Kakor žc zgoraj omenjeno, je Nem- eija iiniela svojo valuto dosti uspcšnejSe ščititi nego Avstro-Ogrska. Ncmčija je kot trgovska država poznala dobro sredstva. s katerimi je mogoee varovati kurz svojim devizam ter deloma iz last- nega spoznanja. deloma pa posncmajoč nkrepe ententnih držav, zlasti AnglešKc, nkrenila vse, kar ji je bilo sprieo tcžav- nega položaja mogoee. Vendar se Ernst Ko^lin, znani trgovski nrednik »FranTc- iurter Zeitung« v svoji knjigi »Unsere Valutasorgen« zelo pritožujc nad kratko- vidnostjo nernskih merodajnih iaktorjev, ki niso posvetili dosti pozornosti nego- vanju kurza nemških deviz. Ker je pa predpogoj urejcnih deviz- nth kurzov le urejena trgovina, ki so jo pa tudi v Ncmčiji držali k tlotn isti fakto- ji, kakor smo jih že omenili glede Avstro- ügrske, je končno tudi tam strmoglavll kurz v vratolomne nižine. 2e v prvi po- lovici 1. 1916 jc notiral šek Berlin v ^vici 25%o in v Nizozemski 35%n pod paritcto. Po dveli letih vojne je tudi NetnčiJa bila gospodarsko izmozgana, ker je sko- raj vsa produkcija bila naincnjena »c vojnim svrham, razven tcga pa je bi'a izpodrinjena že tudi iz nevtralnih trgov, kjer hi se bila še lahko iznebila onih recl- kih predmetov, ki so ji preostajali domn. Vsled tega je njen izvoz padel na nicio, a izvoz iz Nizozeinske in drugih sevc-- nih državic, v kolikor ga pozneje entcn- (a ni popolnoma zabranila, se je počef- kom 1. 1916 in 1917 držal še vedno v znatni višini. Ker tudi Nemeija ni¦ hote7a izdati vseffa svojejca zlata, ncffo jja je v pravem spoznanju njegove veljave v pt>- vojnem easu, ko bi se trgovina rnora?a zopet razvijati, ščitila in prcpovedala po- zneje vsak izvoz, je vsprieo teh razmcr sevcda tndi kurz nemške valute padel popolnotna iz ravnovesja. feazvcn tega je postala poscst inozCniskih vrednostnlTi papirjev, ker se je velik del istih nahajal v sovražnem inozemlju, za Nemeijo bre?;- predmetna. Zaslužek iz paroplovbe, ki je bila onemogoeena, ker je velik del tr- govskega ladjcvja nadel v ententne rokc in tudi ni bilo več kotička na svetovnem morju, kjcr bi se lahko gibalc še ostatc ladje, je odpadel. Tudi ni bilo mogoCe najti Ncmčiji v in-ozemstvu posojil, s Ka- terirni bi se bili lahko začasno izravnall njeni devizni kurzi. Posojila najeta v Amcriki, Nizozemski, Skandinavjji, ki so bila po veeini kratkih obrokov in neznat- na po zneskih. niso mogla pomagati nem- ški valuti. 3.) Italija. ltalija se je rnorala že takoj počei- kom vojne preprieati, da jc dežela bc- raeije iu odvisna popolnorna od tujih tTr- /av, ki so ji donašale v deželo skoraj eno tretjino vseh'predvojnili dohodkov. Raz- ventega so izostali tain oni dohodki,-ki jih je dobivala od izseljencev iz vseli delov sveta. Kljub teinu, da je dobivaia od svojih zaveznikov znatna posojiia — sama Angleška ji je posodila mcnda par milijard — se kurz njenih deviz spriCo silnega uvoza vendar ni mogel obdrza- ti, ampak je padel rapidno mesec za mi> seeem. doklcr niso italijanske^ devize n. pr. v Curihu dosegle 1. januarja 191T 30°/oo pod pariteto. Podpora, ki jo ie uži- vala Italija pri ententi, postala bode za njo pravo danajsko darilo, katerega sc bode šele zavedala, ko Pi;estopi iz voj- nc v mirovno dobo in preide sedanje zinagepolno in objestno razpoloženje v trj)ko resignacijo vsled spoznanja lastnc l)ede. Vojria odškodnina, na katero je rs- čunala Italija v znatni mcri, ne utegnc biti briljantna. obresti od onih milijard, ki jili je dobila od Angleške in Amerikc, Pa bodo menda presegle malenkostnc njene dohodke. Seveda bode sknšala segati Italija po novih dohodkih in živetl na stroške onih, na razvalinali stare Av- strije nastalih držav, ki jim je oropaTa niorje in trgovsko brodovje. iz katerega si inisli kovati kapital. Teško pa sc bode Italija uspešno kosala na tem polin r. Angleško, Ameriko in Francijo, ki ji boao gotovo odjcdle lep košček tega kruha. (I3aljc prih.) POLITIČNE VESTI. Pondeljkova seja Narodncga pred- stavništva. Galcrija in ložc polne. Zbor- niena dvorana nabito polna. Navzočili 252 poslanccv, izostalo jih je komaj 10, ki so.pa poveeini na konferenci v Pari- zu. Prvi je govoril Črnogorec Dakovič, ki je izjavil, da se Črnogorei do sklepa mini ne pridružijo nobeni stranki, pod-1 pirali pa bodo sedajno vlado. dokler too delala za splošno državno korist. Za njim sta govorila radikalni disidcnt Tritkovlč bolj zmerno, bivši min. predscdnik Pro- tic pa ostro. Oba sta se izjavila proti se- dajni vladi. Mcd Protičcvim govorom je prišlo večkrat do ostrih bcsednih spo- padov med radikalri in demokrati, po- sebno ko je pričcl Protič z oscbnimi na- padi. Njegov govor je celo mcd lastniim pristaši vzbudil ogorčenje in pomilova- nje. Za njim je govoril starčcvičanec dr. Laginja, ki je poleg avtonomije za nek- dajnc avstrijske province zahteval poleg skupne vojske še poscbno lirvatsko do- mobranstvo, kar je seveda zbudilo smcii in ogoreenje. — Demokratski disidcnt dr. Medakovič sc je kregal nad demo- krati, zakaj ne gredo skupaj z radikaler; protestiral pa jc tudi proti agrarni refoi-' ini. Oovoril je še bunjevaeki poslance pop Blaško Rajič, ki jc radikalcem in de- mokratom ocital, da sc jim gre le za ko- rupeijo, za izvoznice. Nastal je tumnTt; zahtevalo se je od njega. naj imenuje imeiia; ker tcga ni rnogel, ga je preCI- sednik poklical k redu. Zastopnik Jujcc- slovanskega kluba ni govoril. V torek sc je seja nadalicvala. Torkova seja Narodnega predstar- ništva. Vlada dobila veäno. Na raznc govore v pondeljek odgovarja obsirno, toda mirno in stvarno min. predscdn'k Davidovič. Izjavlja med drugini. da osta- ne pri vladi, dokler bo mogel delati z Na- rodnim predstavništvom. Posl. Agatoni;- vie (demokrat) predlaga prehod nn dnevni red: Nar. predstavništvo jetnljc na povoljno znanje vladno deklaiacijo in prehaja na dnevni red. Pri poimerr- skem glasovanju je glasovalo za to 127. proti 119 elanov. Jugoslovanski (dr. Ko- roščev) klub je v eeloti glasoval protf vladi. Jugoslovaiiski klub je izdal na narod obsezen in pompozen oklic, v katerem pa vkljub pazncmii štiidiranjn nismo mogli izslediti nobenih novih idej, razun če na) smatramo za idejo tiho jezo dr. KoroS- ca, da se je njegova špeknlaeiia iz- jalovila. Iz Prekmurja. Zahleve prekmurskih Slovencev. Madžari Imjskaio. Iz Radgo- ne poroeajo: Na prvem zborovanju so- sveta eivilnega komisarja za Prekinurje vMurski Soboti 25. t. m. so zastopnikf Prekmurja izrekli ndanost in pozclrav kraljn Pctru in regentu Aleksandru; pro- sijo za osvobojcnjc Sv. Ootarda z okoii- eo; zahtevajo od skupne vlade odstra- nitev hrvatske uprayfr v lendavskem de- Iu Prekmurja, ker1 hoeejo imeti nedeije- no slovensko upravo Prekmurja. Razni mažaronski poštarji niso dostavlli vabil elanom sosveta. Alažaroni so tudi hujskaii ljudi, naj se ne udelcžijo seje, čcS, da se bodo Madžari maščevali, Ce Prckmurje nc bi ostalo Jugoslaviji — Uvedena je stroga preiskava. Prckmurci poidejo v Beograd. Tz Murske Sobote poroeajo, da pride v kratkem v Beograd deputaeija iz Prek- murja, ki predloži vladi v imenu prelc- murskih Slovencev spomenico glede üs- pesne ureditve gospoclarskih in politič- nih razmer, ki so postale vsled dolgo- trajnega madžarskega in nazadnje bolj- šcviškega terorja koniptne. Glede \\- prave je vroča želja prekmurcev, da sc prave je vroča želja Prekmurcev, da se takozvano prlcško nareeje, združijo v eno upravno celoto, ki bi bila pod dl- rektno politieno upravo centralne vlacre in s široko samoupravo z enim okroZ- nim zborom. Jugoslavija in Romunija. Dopisnik pariškega »2nrnala« Barbie poroča svo- Peter Mrkonjic. Konec. Mrkonjiču je moglo biti okoli 30 let. Srednjega stasa, vitek, temnih brkov, junaškega pogleda, dostojaiistven, oble- een po mestno. V četi je bilo tudi tujih eetašev, s katerimi je govoiil v njihovem jeziku. Tako smo zaznali, da govori veC jezikov. A srbski je govoril, kakor bi ro- žice sadil. O čemurkoli je govoril, ali karkoli je tolmačil — s svojimi umninii izrazi je prisilil poslušalca, da ga je raö ali nerad slušal. Če je kak tetaš vprašal v kaki zadevi starega četovodja ali po- pa, so ga napotili na Mrkonjiča, če.Š, on je izkušen francoski vojnik in bo najbolje vedel, kaj nam je storiti. in res; v.>ak Mrkonjicev svet je bil pravi pot do cilja. Z nami četaši je bil iskren, bratski od glave do pete pravi demokrat. Vseh na- ših četaških iger se je udclezeval. V vsem je bil veščak, v nckatcrih rečeh je bil celo nenadkriljiv. Vežbal nas jc z orožjem in učil, kako z njim ravnati. Po- sebno skrbno nam je kazal, kako treba četo razporediti in zavzeti postojanke. Ta Mrkonjie ni bil prav nič ošaben. A očito semu je videlo daje večjegaro- du. 2e sama njegova izdatna pomoč je to kazala, a sicer je bil čisto priprestega vedenja. Priprost je bil v jedi in pijačl. Stantije z nami četaši v koiibaii, leži na igličju in praproti. Prav kmalu smo ga vsi eetasi strasr- no vzljubili radi njegovih vrlin in zasiiig za četo in radi Iepe iskrenosti in privr- ženosti. Vsi bi se bili rade volje zan] žrtvovali in na njegov mig poieteli v ogenj in v vodo. Z njegovim prihodom jc eeta oživela. Njegov ognjcviti govor je vlil v nas junaško odn.ševljerjc. Po- boljšala se nam je hrana. CctaSi so dobl- li obleko. Dobili smo druge puške. Me- sto starih kremenjae so nam dali »ostraguše«, one, ki jih ni trebalo basa- ti od spredi. Tudi munieijc je bilo dovolj. On je eeto preiistrojil; podelil jo je na skupine po petdeset in sto ljudi. Vsaki skupini je predpostavil po enega vcsC;ega in sposobnega vodnika. Cete je opremil in razpredelil ter jih razposlal na doloCe- na jim važna mesta. Za nialo casa Je očistil sela in sovražnika nagnal v mesta. Nekega dne so se sestali eetasi in četovodje in so se dogovorili. da si !z- berejo za vrhovnega vodjo Petra Mr- konj-iea. Ob prekrižanem orožju stjio se zaprisegli Bogu in našeniu ATlioviienm vodji, da mu bomo zvesto slcdili. doklei ne osvobodimo raje. Pop Vajan je to sveeano blagoslovil in izrekel molitev. Pri četah in pri četovanju se je videl oeit napredek na vse strani. Zaceli smo stopati v stik in dogovor tudi z drugimi četami in čctovodji v Črnih Potokih. Za- čele so se skupščine in resni degovort. na katerih smo se posvetovali, kako T)i kaj bolje in sigurnejc započeli. To napredovanjc krdjiskih eet pa ni bilo po volji lokavi Avstriji. Na granici dolž Krajine je bila oni čas postavila jake vojne sile in povečanc žandarskc patrole. In čim bi kateri eetaš prešel granico, so ga že prijeli, cesar prvotno niso delali. Pravili so, da je to bilo delo Obrenovičev. Mi smo dobro znali. Saj so nas z za- nesljivih strani obveščali, da se Avstrija resno trudi. da bi ujela našega vrhovne- ga vodjo Petra Mrkonjiča. Črede špi- jonov, javnih in tajnih, so sc klatile in iskale Mrkonjiea, da bi se z njim sesta- le, da mn povedo nekaj važnega. Prugi so zopet ponujali denar, da se jim pove, kje je Mrkonjie. Cetovodje in eetasi pa so moleali ko ribe in niso zinili niti bese- de o svojem junaškem vrhovnem povell- niku. Kakor sem rckel: Četaši so ga obo- ževali in v najhujši nevarnosti skrivali po najbolj zvestih hišah. Tega Mrkonjič sicer ni maral. A ml eetasi smo tako delali z največjo uöa- nostjo, da svojo sijajno zvezdo, ki se nam je bila ravno pravi eas pojavila na našem motnem nebn, kakorkoli ohranimo svo- jim čctam za obeo korist in za bodoči na- predek. Ko je iskanje postalo vse živalinc- jc, so mu cetovodje in snani prijatelji svetovali, naj se umakne za nekaj časa. Pa Mrkonju; ni hotel ostaviti svoje nrc- jene cete. §e le ko so prijatelji videli, da ni mogoee uiti opasnosti, «o e:a vzeli ta- korekoč siloma in so ga provcdli skoz goste kordonc žandarjev in špijonov, da ga očuvajo za velika dela. ki so oven- čala današnjo svobodo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Cete so ostale tožnc brez svojega vrhovnega vodje in čez nekaj časa sc je naSa četa razpršila kakor čebele brez matice. Nekatere čete so odšle v Srbijo, večina njih se je porazgubila po RcsnT, kjer so ščitile ubogo rajo. Stran 2. »N OVA DOBA< Stev. Q3 jemu listu o odnošajih med našim kral- jestvom in Rumunijo, o katerih pravi, da so napcti vslcd iinpcrijalističnih te- ženj Rumunije. Kraljestvo SHS se v no- benem slueaju ne more odreči srbskemu Banatu, ki mu ga je priznala mirovna konferenca, in je odločcno, kljub vsem možnostim obdržati Banat za vsako cc- no. Če Rumunija ne razume ali noče razr- umeti, bo nalctela na odločen odpof. Srbska vojska je pripravljena na vsr. Italijani odhajajo iz Rcke? Laški list »Popolo d' Italia« javlja, da zapusti Re- ko večina italijanskih čet. Nadomcste jifi Cete zaveznikov, poveljstvo nad Reko prevzame višji angleški častnik. Znani italijanaš Osoinach se jc vrnil iz Parizn. Po njcgovem povratku je opaziti meet reškimi Lain potrtost. Italijani se treznijo? Vesti o odhotfn Lahov z Reke se vedno bolj pojavljajo, širijo jih laški častniki sami. Laški list »Secolo« piše 20. tm. v članku, v kate- rem napada propagandiste iluzij, meci drugim sledeče: »Čas je, da službeni II- sti ne zapeljujejo več italijanske javnosti v nevarne iluzije. Treba je nasprotno brez ovinkov opozoriti, da — čc se nc posreči sporazum glede Rekc — se ne bomo mogli braniti z londonsko pogoci- bo, kakor je to storil Sonnino. Pogodba veže samo Francijo in Anglijo, Amerika je pa noče priznati. Na prcdlog Orlanclov ne velja noben sklep mirovne konferen- ce, ki ni soglasno sprcjet. Sedajni polo- žaj je, rešiti jadransko vprašanjc spo- razumno z Ameriko ali pn. da pride do — preloma. Ker je pa slednje neinogoče — zakaj nihče v Italiji ne bo prevzel za to odgovornosti .— je dobro, da se itali- janski narod v drugič nc vodi v blodnjo z optiniizmom brez podlage. Na Češkem grozi izbruhniti ininf- strska kriza. Qovori se, da bi v slučajii Tusarjcvcga odstopa prevzcli vlado na- rodni socijalisti. Pri volitvah v bolgarsko sobranje Je stranka Radoslavova, glavncga krivca bolgarskega vstopa v svetovno vojno, popolnoma propadla. Dobila ni niti cnega glasu. Agrarct so dobili 85, socijalisti 39, kumunisti 47 mandatov. IZ K0R0TANA. Velik tabor koroških Slovencev se vrši 7. sept, ob Blaškem jezeru. So- deluje mariborska vojaška godba. V Velikovcu se prične z 2- okt. pouk na solan: otvori se prvi in morda tudi drugi razred gimnazije, prvi letnik učiteljišča, deška in dekliška meščan- ska ter ljudske sole. Slovenski dijaški dom se je preselil iz Celovca v Veli- kovec. Pouk na gospodinjski Soli šol- skih sester se prične I.nov. V Pllberku je l.sept. velik letni sejem, ki ga Že dve leti ni bilo. »Mir« je začel zopet izhajati v Prevaljah. Tiska ga začasno Cirilova tiskarna v Mariboru. MARIBORSKE NOVICE Slovensko mestno gledališče o- tvori redho sezono koncem sept. 1919. Gojilo bo narodne igre, igre s petjem, veseloigre in razne drame. Ravnatelj- stvo otvori dramatično Solo. Mladi Ornig — obsojen. Kakor smo svoj čas poročali, je sin Orniga iz Ptuja 19. jan. v vlaku med Špiljem in Mariborom se jeztl nad domačimi Nemci, zakaj niČ ne začnejo, češ zakaj pa gre na KoroSkem itd. Ker je pri prvi obravnavi mož tajil, je bila v svrho zaslišanja častnikov, ki so besede slišali, preložena. Minolo soboto se je vršila nova obravnava, pri kateri je bil obsojen mladi Ornig na 10.000 K globe ali 3 tedne zapora. CELJSKE NOVICE. V nedeljo 31. tm. pop. vsi na Sokolski zlet v Laško! Na sokolsko slavnost v Laški trgi dne 31. t. ni. bo vozil posebni vlak z znižanimi vozninii cenami. Od Zagorja ob Savi bo odhajal ob 11. uri dopoldnc in se bo ustavil na vseh sosednjih posta- jah do Laškega trga. Iz Celja bo odhajal posebni vlak ob 13. uri. Zbirališče Soko- lov, Sokolic in naraščaja ob 12. uri v sc- danji sokolski telovadnici v Celju. Mestno gledališče v Celju. V pon- deljek 1. septembra 1919 se ponovi »Voi- kašin« kot slavnostna predstava povo- dom shoda jugoslovanskega naprednega dijaštva. Začetek točno ob pol 9. uri zvc- čer. Predstavo vodi g. režiser Povhe Iz Ljubljane, ki igra oben.em ttidi v vlogl starešine. Petje vodi g. Ciril Pregcl. So- deluje mostna godba. Mestno gledališče v Celju. üeiierai- na vaja za slavnostno uprizoritev »Vol- kas'ma« o priliki shoda slovan'skega na- prednega dijaštva se vrši v soboto, due 30. avgusta ob 8. liri zvečer v gledališču. Prosimo, da se dame in gospodje vaje točno udeleže! — Odbor dramatičnega društva.. Dijaški dorn v Celju. Ravnatelj ptuj- ske gimnazije je v »Slow Nar.« o sreir- njcšolski vzgoji zapisal zlatc, uvaževa::- ja vrdne bcscde. Vprašanje sre- dnješolskc vzgoje je pri nas zanemar- jeno. Uecnost sama ne zadostuje, treba tudi družabne olike. V tem oziru pa .so dijaki prepuščcni sami sebi. StanovaH so v podzemskih, podstrešnih ali druglh luknjaji pri raznih gospodinjah. Nckate- re ,od njih so dobile sloves kot stndcr-r- tovske matere, v družabnem oziru pa večinoma niso nudile dijakom nie m-i- brazbe. Na.ši premožni sloji so dajali tu- intam dijakom brezplačno hrano, dobivat pa jo je dijak v kuhinji v družbi kuha- ric, hlapcčv in beračev. Ali se je potem uiditi, ec je ostal dijak plašljiv in s6 je izogibal takozvanc boljšc družbc? To sc je nadaljevalo na visokih šolah in ko sc je novopečeni doktor ali profesor vrnil v domovino, je V družabnem oziru dosti- krat zaostajal za kadetom ali komijern. Njegova plašljivost se je izpremenila v trmo, ko je videl. da nezmožncjši nemški oblizanec pri predstojniku več velja, ka- kor on s svojim solidnim znanjcm. Izogi- bal se jc olikanc družbe in zahajal v za- kotne beznice ter v svoji trnii gojil svojo robatost kot nekaj narodnega in dcmo- kratskega. Dcmokratstvo pa ni v tem, da se izobražen človek v svojem izražanju ravna po prostaku, ampak izobražencc mora dvigniti nižje sloje ter ublažiti ro- batosti. Druga posledica zapuščenostt našega srednješolskcga dijaka je bila, cla se ni brigal za godbo in drugo umetnost ter jc tudi v tem ozirii ostal v svoji pri- mitivnosti. Tako ravnatelj Vajda. Sklepa. da treba povsod skrbeti za dijaške do- movc, kakor so poprej Nemci v naših krajih temu posvečali posebno skrb. Raz- mere v Celju se tozadevno nič ne razli- kujejo od razmer drugod. In vendar po- svečanio tudi mi temu vprašanju prema- lo pozornosti. Dijaški dom, ki sicer ni na najprimcrnejšem kraju in tudi ni najprl- mernejšc lircjen, ki bi nam pa vsaj za- časno shižil kot zavetišče dijaštva, smo izročili za rudarsko šolo. Oledati moramo nujno na to, da najdemo drug izhod. Na- bran je že preccjšen fond za stavbo Di- jaškega doma, na razpolago je že zem- ljiščc na zclo lepem kraju, treba je samo zadevo resno v roke vzeti in vsaj s sol- skim letom 1920-21 moramo, imeti v Ce- lju dijaški dom, zavetišee našega dija- stva, ki ga bomo imeli v Cclju od Ieta do leta več. Zadevo morajo merodajni in poklicani činitelji nuino in širokopotezno v roke vzeti. Da . se to-čimprej zgodi, smo napisali te vrstice. »Das ist nur für unsere Brüder«. V pondeljek popoldne se je peljalo skozl Celje več sto nemških vojnih vjetnikov, ki jih iz Srbije v partijah posiljajo domov v Ncmcijö. Hei krtačarja Sagcrja v ko!o- dvorski ulici je princsla na kolodvor v Celju veliko cigaret tcr je ž njimi tc ujet- nike bogato obdarovala. Tega bi ji niti najmanj nc zamerili, čc bi ne bila pri tem zagrešila slcdcče ncsraninosti: srbsKi vojak, ki jc transport .spremljal, jo Je prosil, naj mu cigareto proda, a ona se rnu je odrežala: »Das ist nur für unsere Brüder!« Se le na njegovo ponovno prošnjo mu je kakor v zasmeh vrgla — eno cigareto. Smo res radovedni, ali so tcj prijazni Sagerjevi rodbini bolj bratje sinovi naše države, katere kruh je, ali pa sinovi države, katera jc kriva vsega strašncga gorja svetovnc vojnc?! iMoraa bi pa naša oblast vendarlc gospodieno Sagcrjevo to poprašala?! Obratno vodstvo državnih železnic v Celju je pričelo poslovati. Podrcjeno je ravnateljstvu v Ljubljani. 400 ncinških ujetnikov iz Koroškc- ga, ki so bili pred tedni poslani od tu v Srbijo, se je minolc dni vrnilo v Celje in bodo poslani v Avstrijo v zameno za 1600 našili ujetnikov, ki sc tarn nahajajo. Dijaška kuliinja v Cel.iu je sprejela pisarne dr. Hrašovca v dvch kazcnskiti zadevah 30 + 10 K. Za iiivalida Lojzeta Žagarja (ki Jc bil v civilu trgovski sotrudiiik) je nabral med uradništvom tvrdkc Peter Majdič v Cclju g. Anton Soršak 220 K ter jih iz- ročil našemu uredništvu. V imenii ncr- srčneža, kateremu sc je svota odposla- la, izrekamo darovalcem najiskrenejSo /ajivalo! Velika tatvina usnja (o kateri smo že poročali): V noči od 11. na 12. t. m. je na tuk. kolodvoru bilo ukradenega usnja za 50.000 K tvrdki Stössl. Po več- dnevnem zasledovanju se je posrečilo polieijskim agentom Zciberlu, ürajzelj- nu, Gerželjnu in Zlobcu priti tatovom na sied. Pri družini Umek v Zavodni so našli večjo množino skritega usnja in si- cer v kleti, v posteljah in na podstrcšju. Družino Umek, mater in hčeri Mašo In Angclo so oddali državncmu pravdn?- štvu; nadaljna preiskava je pa dognala. da sta glavna tatova Avg. Košic. roj. 1896 iz Zavodnc st. 80 in Fric PečovniK, roj. 1893 tudi v Zavodni St. 12 stanujoča. Par dni po tatvini so ljudje opazili, cm sta goriimenovana iz hišc Umek naloži- la štiri velike zaboje ter jih pustila pc- Ijati v Štorje; tarn st ajih oddala na Ko- lodvoru, naslovljene na tvrdko z usnjem Oswald v Zagrebu z označbo »firncž in olje«. Polic. agenta Zeiberl in Grajžcij sta.se peljala v Zidanmost, kjer sta zr.- boje še dobila, a vnjih ni bil firnež in nc olje, ampak ukradeno usnjc. Košic in Pe- čovnjk sta se peljala v Zagreb, pridruzil sc jima je tudi Al. Mejavšek iz (laberja, ravnotako osumljen tatvinc, in neka Ilona Grünwald, priležnica Pečovniko- va. Tej četvorici še niso na sledu, pn upajmo, da kmalu spravijo te nevarnc tiče pod ključ. Petje in razgrajanje ponoči — prepovedano. Po 22. uri ponoči je stro- go prepovedano vsako petje in godba v privatnih stanovanjih; tudi prepe- vanje in razgrajanje po ulicah je naj- strožje prepovedano. Prestopki se bo- do občutno kaznovali. Sestanek obrtnikov v četrtek dne 28. avgusta je-kakor že napovedano- v Narodnem domu. Pri tej priliki predava g. ravnatelj Marinček v mali dvorani poleg čitalnice »o obrtnem šolstvu«. Po predavanju običajna poročila in raz- govor v gostilniških prostorih. Začetek predavanja točno ob 9. uri. Pričakujemo s strani obrtnikov in prijateljev obrt- niStva mnogoštevilne udeležbe. »Obče- slovensko obrtno društvo v Celju«. Sokolstvo. Slovenci! V nedeljo 7.sep. poletimo w Šoštani, da skupno s tamošnjim So- kolom proslavimo svoje osvobojenje! Poziv celjskega Sokola v zadnji šte- vilki spopolnjujcmo v toliko, da morajo priti v četrtek k redovnim vajam tudi oni netelovadci, ki se udeležjs zleta -/ kroju. Celjski Sokol priredi v nedeljo, 14. septembra javno telovadbo na pro- stranem dvorišču mestne ljudske sole. Kot udeleženci so se priglasili ne samo sosednja Sokolska društva, ampak tudi Hrvati in Srbi, tako da obeta biti pri- reditev sijajna manifestacija jugosio- vanske sokolske ideje. Dopoldne se vrši sprejem drnštev na kolodvoru in manifestacijski obhod po mestu, po javni telovadbi pa veselica v vseh pro- storih Narodnega doma. NatanČnejši spored se še objavi. 14. septembra vse na So- kolsko slavnost v Celju! Sokol v Šoštanju se vestno pri- pravlja na proslavo svoje 10-letnice dne 7. septembra, združene z okroŽnim zle- tom Celjske Sokolske župe v Šoštanj. Obisk telovadbe kaže za julij v 42 urah število 597! Treba je truda, samo- zatajevanja, borb in discipline - a člo- veku se dvigne pogum, ko vidi žive dokaze svežega in zdravega življenja narodovega. Z neomajno vero v zmago zre v tisti boj, katerega mora še pre- bojevati naš narod - zlasti v obmejnih krajih kakor v Šoštanju, z vsem za- upanjem gleda v naraščaj, to vojsko, to krepko plemenito mladino, ki ne lenari in ne izgublja svojega časa, am- pak porablja dobro svoj čas, da ujekle- ni svoje zdravje in poplemeniti svoje težnje: v telovadnici, v ljudski knjiž- nici, s predavanji (samo letos jih je pri- redil izobraževalni odsek Šošt. Sokola pet), s pešizleti, z udeležbo na velikih sokolskih zletih (Novi sad), s prirejan- jem gledaliških predstav (5), s požrtvo- valnim sodelovanjem povsod, kamor ga žene klic domovine (podružnica Rde- čega križa. Petrov dan za invalide, pev- -ski zbor Čitalnice itd). In s kakim ve- seljem izpolnujejo zlasti oddaljeni bratje svoje dolžnosti! Po težkem delu v pre- mogokopu skoraj dnevno k vajam v Šoštanj. Naše stremljenje se uresničuje v delu, napredku, sposobnosti za ko- risti naroda in človeštva! Sokolstvo ie narodovo in narod je Sokolov — med njima ni mej, v njih ni razločkov. Zato mora biti dan sokolskega zleta (7. sep- , tember) dan narodovega praznika; na- rod je poklican, da ga praznuje s svo- jim Sokolom! Bratje in sestre, ta dan vsi v Šoštanj! Celjska Sokolska Župa Vas kliče na okrožni zlet, kateremu klicu se z vso iskrenostjo pridružuje Šoštanjski Sokol, da bo okrožni zlet v Šoštanj lepa manifestacija naše moči, da nas navda z novim navdušenjem-, z novim ognjem za naše vzvišene cilje, z novim veseljem za bodoče delo. Zdravo! DNEVNE NOVICE. Škandal! Dobrnska pošta je pu- stila svoj poštni voz na novo preple- skati — seveda zopet v črnorume- nih barvah ! Najzanimivejše pa je, da je od starega nemškega napisa ple- skar enostavno pustil črke »K. Post»! Če take stvari niso škandalozne, pa res ne vemo, kaj naj še imenujemo Skan- dal! Naši ujetnJki v Italiji. Minister- stvo za zunanje zadeve javlja, da je na podlagi poročila glavnega tajništva mirovne konference vprašanje osvobo- jenja vojnih ujetnikov bivše avstro- ogrske monarhije rešeno na ta način, da se bodo vsi vojni ujetniki, ki so z ozemlja, katero pripade nesporno nam, takoj vrnili v domovino. Z ozirom na to so se ^storili že potrebni koraki za osvobojenje teh ujetnikov in se posa- mezni že vračajo domov. Potujočemu občinstvu na Dunaj v orljentadjo. Imel sem priliko pri povratku iz Dunaja v Jugoslavijo vi- deti v Lipnici (kontrolna postaja Nem. Avstrije) vse polno nakupičenega blaga, ki se je odvzelo potnikom, namenje- nim v Jugoslavijo, ker dotični niso imeli izvoznega dovoljenja, ali pa sploh ne vedo, da si je je treba preskrbeti. Na Dunaju izhajajo izvozna dovoljenja, kar je navedel »Slov. Narod« v 194. številki, v 1. okraju Johannisgasse 5,, na podlagi prošnje opremljene s 3 K. Temu bi še dodal, da se dobe pri portirju tega urada (Staatsamt für Finanzen) za prošnje že tiskani formularji, ki jih je treba natančno izpolniti v dveh izvo- dih (pavzati.) Ta urad pa velja le za izvoz velikih kvantitet, ne pa tudi za malenkosten nakup, ki je name- njen Ie svojeem. Zato me pošljejo v Hauptzollamt Wien III. Vordere Zoll- amtstrasse Nr. 3. (poslopje na dvorišču v 1. nadstropju.) Tn sem dovoijenje tudi dobil ter nisem imel v Lipnici prav nobenih sitnostij. Seveda je treba tudi za uvoz v Jugoslavijo uvoznega do- voljenja, da se izognemo neprilikam v Špilju. Uvozno dovoijenje izdaje: Za- stopnik centralne uprave za trgovački promet za inostranstvom, Wien 1. Sei- lerstätte 20, ll.nadstropje vrata 11. Kdor pa rabi informaeije v zadevi potnih listov, naj se obrne na naš konzulat, Dunaj I. Stefansplatz 2 1. nadstropje. Zameno denarja oskrbuje kulantno men- jalnica Schellhammer— SchakeraWien 1. Stefansplatz, ki izplačuje polni zne- sek, brez odbitka. Za povratek v do- movino si je treba vozne listke oskr- beti vsaj dva dni poprej. Listki se iz- dajejo na južnem kolodvoru pri »Vor- verkaufskasse« ob delavnikih in praz- nikih, izvzemši nedelje, od 8-—11. ure dopoldne in 2.—4. ure popoldne. Sicer se potniku lahko pripeti, da sploh voz- nega lista ne dobi, ker je navadno vlak dve uri pred odhodom že »raz- prodan«. Rajko Vrečer. Zakon o vseučilišču v LjubljanJ je regent Aleksander podpisal. Vseuči- lišče bo imelo 5 fakultet. Glavna razprava radi varaždin- dinskih dogodkov z dne 23. jun. se vrši v kratkem pred vojnim sodižČem. Proti nemškutarjenju naših čast- nikov se ostro obrača Zagrebška »Ri- ječ SHS«. Pravi, da mnogi naših čast- nikov nočejo biti domovini niti toliko hvaležni, da bi vsaj v javnosti spošto- vali njen jezik. List povdarja, da bo trebalo nastopiti proti tem elementom z represalijami, če se ne bodo sami zavedali svojih dolžnosti. 26. pehotni polk (srbski) je 26. tm. po 10-mesečnem bivanju v Ljub- ljani zapustil to mesto. Stev. 93 »NOVA D O B A« Stran 3. DOPISI. Prostovoljno gasilno društvo na Dobrni priredi 31. avg. ob 15. uri v prostorih gostilne »pri Kozličku« (prej hotel Union) koncert in veselico s plesom. Ljtidska knjižnica v Št. Petru na Medvedovem selu uprizori v nedeljo, dne 31. t. 1. ob 3. uri popoldne v ljudski šoli v St. Petru dve šaljivi enodejanRi in sicer: »ürajski pisar« tcr »Bolševik«. Dobiček narnenjen za nabavo novlfi knjig. Polzela. (Iz tovarnc za črcslovinsKi ekstrakt.) Da jc tukajšno tovarniško pocl- jetje pod državnim nadzorstvom, skora] delavstvo Hi vedelo, a spomnil ga je na to vodja soc. dem. krajevne organizacl- je, ki je, ne vem, ali iz lastne ljubezni üo kapitalistov ali po službenem naročilu podjetnikov pobiral med delavnim časom pri delavcih podpise za odsranitev sedaj- nega vladncga nadzornika ter nadzor- stva sploh, rekši, da je ta smrkolin (tfr- žavni SHS nadzornik) podjetnikom pro- dal par avtomobilov ter da gosp. Kurka ne potrebuje nadzorstva, ker je itak Slo- van. Seveda se je pod moraličnim pri- tiskom, pod katerim stoji nesamo.stojno, za vsakdajni kruh se boreče delavstvo, večinoma podpisalo, saj jim je omenje- ni soc. vodja zatrjeval, da bodo celo trl občine, namrcč Polzela. Braslovče in Gomilsko stavile na vlado enake zahtc- ve. Imamo pa mi delavci o celi stvan vendar še nekaj drugaenih misli. PrviC: Naše mnenje je, da ni nikakor stvar slo- venskega delavstva, potegovati se za dobrobit čez noč obogatclega tujca, Ce- tudi Sldvana, dokler mi sami ne vemo, kam bi nesli tovarniški zaslužek blago- slovit. Drugič: Najmanj razumljivo nam je, kako se more ravno soc. agitator po- tegovati za bogatina, ker dosedaj misli- mo, še ta ni med izkoriščanimi, in če se mu je po prvem vladnem nadzorniku res naredila kaka krivica, rrašel bo goto- vo dovolj dnigih sredstev, da se mu ista popravi. Trctjič: Ali je nadzorstvo nad podjetjcm potrebno ali ne, to naj odločijo drugi činitclji. Nadzorstvo samo ni de- lavstvu sicer v nobeno korist, šc manj pa v škodo. Toraj zakaj? .... Sploh pa omenjeni organizator tudi drugačc prav čudno postopa. Jelenova restavracija na kolodvoru kot prostor za arganizacijske shode slov. delavstva je jako sumljiv. — Ali ni g. Krajncu znano. kdo je Jelen 7 — To je tisti Jelen, po njegovcm »Hirsch«, ki je svojeas najstrastncjc deloval za šur- ierajnsko solo ter za njo svoje lastno po- slopje odstcpil, — ki je v pričetku voj- ske s svojo ovadbo spravil par dijakov v zapor, ker so peli neko narodno pc- sem. To je tisti Jelen, ki je za časa umi- ka na Koroškem zatrjeval, da predno pretcčc osem dni, bodo na kolodvoru nemški ali italijanski napisi. Ta Jelen je tista oseba, od katere izhaja gotovo naj- več onih, ne vemo odkod priletelih novlc, ki vsak čas nanovo krožijo po Polzeli in sosedstvti: kakor o delitvi Slovenije med Nemcc in Lalic, o našem roparskem vojaštvu na Koroškem ltd. Torej pozor ! Rogaška Slatina. (Drobne vesti.) Veselica v prid revnim akademikom Je imcla naravnost sijajen uspch. Cistcga. dobička je nad 17.000 K (sedenmajsttisoč kron). Vsa cast komitejn, posebno pa po- kroviteljici. •— V nedeljo 24. tm. je prirc- dilo domače delavstvo na »Slaviji« vese- lico v prid šolski dcci sol na Slatini In pri Sv. Križu. Del čistcga dohodka Je namenjen invalidom. — Qostov je na Slatini še vedno mnogo in vlada ves dan v kopališču živo vrvenje. Posebno po- zornost vzbujajo simpatieni in rcsni srb- ski častniki, med njimi general in dva polkovnika ter župan dr. Tavčar s svojo gospo in dnižbo. — Kopališčno uracl- ništ^o jc z delom sedaj preoblozeno, vendar ni med njim opažati prave vzr:- jemnosti. — Uslužbence nekatcrih drugih naših uradov prosimo za malo več vljucJ- nosti. — Qospod Detiček naj nauči svo- jega Naca par slovenskih besed, da sc ne bo rczal nad svojimi vagoni v izbrani nemškutariji. — Dr. Hoiscl naj vrže svo* »Gestatteter Weg« v pec, Tudi proti Sv. Križu bo treba malo pogledati. Zakonskc- mu paru z očali, a brez otrok bi sveto- vali, naj držita jezik za zobmi, saj imata pri nas toplo in nieliko gnczdecc, četudi ne znata slovenski. Ja, in pa sola pri Sv. Križu. Mar ni clovcka, ki bi svet nckoll- ko seznanil z razmerami, ki so milb.po- vedano — Skandal!? Ciril-Metodova podružnica za ro- gaški okraj je imela v nedeljo v Rogatcu dobro obiskan občni zbor. Ker odhaja dosedanji prvomestnik g. J.osip Senčar iz Rogatca, ga je podružnica izvolila častnim članom, da mu s tern pokaZe, da zna ceniti njegovo delovanje v dosc- daj zagrizenem trgu. Novi odbor, sesto- ječ iz dr. Koltercrja, Verka in učiteljlce Veršič, ter namestnikov Holzinger, Sohiffrer, Pibernik, bo skrbel za živahno gibanje. Pristopilo je mnogo novih čla- nov, vendar še pogrešamo marsikogn. Vabimo k pristopu. Slov. Bistrica. Tiralico je izdala okrajna sodnija za bivšim nemškim nad- neitcljem Hcnrikom Schistom, ker Je nujno sumljiv hudodelstva sleparije. Ho- tel je namreč v jeseni občino ogoljufatl za inventar v nemški šoli, češ, da je lasc Schulvereina. Okrajna sodnija ga je ta- krat sicer na inicijativo narodnega sveta aretirala, potcm pa so ga še isti dan zvečer spustili, ker se je okrajni sodnlk Nemec Pirnat (ki je še vedno vodja te sodnije) in znani dr. Murmajer bal. da nemški nadučitelj ne bi mogcl spati v za- poru. Sedaj pa isti Pirnat »lovi« Schista, ki se nam smeji v pest v Nemški Avstii- ji. Leta 1914 pa blagi Pirnat nikdar ni poklical zdravnika k našim interniran- ccm, ampak jih je lepo pustil, da so jih grizlc uši in bolhe. In tak mož je še vodja jugoslovanske sodnije, kjcr ima na ra«- polago za stanovanjc 7 krasnih sob, Iep vrt itd. Ali ne bi naša oblast kaj tacega privošeila poštcncmu slovenskemu sog- niku, ki je bil leta in leta prcganjan radi svoje narodne odloenosti? Bralno društvo v Črešnjevcu pri Slov. Bistrlci vprizori v nedeljo dne 31. avg. 1916 ob 3. uri igro »Moč uniforme«. — Po igri šaljiva pošta. Ker je čisti dobiček namenjen tukajšnji knjižnici, prosi za obilno udeležbo odbor. Sv. Dull na Ostrem vrhu. Dne 17. t. m. se jc na povabilo g. nadučitelja Aloj- zija Majcena zbralo v novi soli nad 50 ljudi. G. Majcen -je navzočim razložil sc- danje stallšče mej nasproti Nemški Av- striji. Razložil je koristi, katere bi imeli od SHS. Vsi navzoči posestniki so bili mnenja, da so gospodarsko uničeni, ako bi kat. občina Veliki Boč (Sv. DuJi) m cni deli kat. občin Remšnik in GradišCe, ki so sedaj južno od demarkacijske črte, pripadle k Nemški Avstriji. V gospodar- skem oziru je neobhodno potrebno, da se demarkacijska črta v toliko popravi, da pridobimo okr. cesto z Lučan v Marl- bor. Tudi Lučanc so v gospodarskem oziru popolnoma odvisne od juffa, tore] od SHS. Večina tržanov to sprevidi, a so pod pritiskom mož, katcrj samega so- vraštva do vsega, kar jc slovansko, za- vračajo lastno korist. Vsi navzoči po- sestniki in posestnicc so zahtevali, mij se vloži prošnja na okr. glavarstvo Ma- ribor, da bi isto pri svoječasni komisiji delalo v tern smislu. Podpisalo se iih je 49. Samo dva sta odšla, ker sta se mencJa bala sorodnikov v Lučanah in sta imeTa škodo zaradi tihotapstva. — Dne 20. avg. je izvršil tukaj cerkveno vizitacijo dekan iz Lučan, č. g. Vollmeicr Lovro. Da se je tcmii fanatičnemu nemčurju da- lo dovoljcnjc za prckoračenje demarka- cijske črte, je ncrazumljivo. V Lučanah s prižnice govori proti SHS, agitira s priž- nice za »Volkswchr« etc. Še po poti k Sv. Dnhu je zabavljal čez SHS. Razum- ljivo je, da se sprcjema učiteljstvo ni moglo udeležiti. Isto je od Nemške Av- strije žc od 31. marca t. 1. odpuščcno. Kot iid okr. šol. sveta Arvež, je g. dekan tudi pri tern sodeloval TRG0V1NA, ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Živinozdravnik BAŠ: Zdravljenje živine. Kar se piše pri nas o živinoreji, ne obravnava o tej, ampak vedno le o zdravstvu, razlaga se na dolgo in ši- roko zdravljenje raznih bolezni, ki jih ne more spoznati živinorejec, z raznimi operacijamj, kakor recimo trokoriranje, katere izvede Ie živinozdravnik le v najskrajnejšem redkem slučaju. Sma- tram to za popolnoma zgrešeno, ker z zdravljeniem se more uspešno pečati le živinozdravnik, živinorejec pa se naj briga za to, kako si pripravi najboljšo in najlepšo živino in kako jo obdrži pri zdravju. „«. V poštev pride tukaj najprej vpo- raba zdravih in nesorodnih plemenic in plemenjakov, proti čemur se nekai greši pri govedi, največ pa pri svinjah, ovcah in perutnini. Tri četrtine driske mladih pujskov in njihovega poginjanja povzroči sorodstvo starišev, in tega in vseh slabotnih in zaostalih pujskov, jagenjčkOv in perutnine se obvarujemo s strogo pozornostjo, da ne pustimo plemeniti tudi ne v daljnem sorodstvu, ampak da vporabljamo istoplemenske tuje plemenjake. V to svrho naj kmeti izmenjavajo med seboj plemenjake, ki bodo na ta način lahko dalje časa ple- menili in res koristili. Drugič pa je treba živad izdatno krmiti in imeti vedno pred očmi, da se žival obdrži zdrava in odporna proti boleznim z rednim in obilnim krmlje- njem in snago, da pa je vsako zdravilo le strup, ki se nai ne škoduje z njim zdravi živini. Toliko mazpštva prizdravi živini se najde po celi Sloveniji, da se ne more kmetom dovolj gosto povda- riti, da ni to ne samo nepotrebno, ampak na zdravju škodljivo, da se ne obvaruje pred boleznimi s kapljicami, ki le škodujejo, če niso čista voda, ampak da potrebuje živad redno krmlje- nje z dobro in dovolj zdrave krme ter redno delo. Konec prih. Furnir za mizarje. Mizarji kateri imajo hlode pripravljene za rezanje furnirja, naj to javijo Uradu za pospe- ševanje obrti v Ljubljani, ki je v do- govoru s »Slavonija, društvo na dionice za industrijo drva v Brodu«, da prev- zame ta rezanje furnirja za ceno 20 vinarjev za kvadratni črevelj. K tern stroškom pridejo še stroški za dovoz in odvoz, ki znašajo za prevoz 1 va~ gona Ljubljana — Brod in nazaj 1854 kron. Rezanje furnirja se izplača le, ako se odpošlje celi vagon (10 m3) lesa, katera množina odgovarja pri- bližno 100.000 kvadratnim čevljem fur- nirja. Državni proračun za upravno le- leto 1919/1920. Delegacija ministrstva financ je oskrbela slovenski pre- vod kompletne proračunske p redloge t. j. ekspozt^-ja, finančnega zakona s projektiranimi carinskimi ter troäarinskimi tarifi in pregleda držav- nih dohodkov in izdatkov. Opozarjamo čitatelje na to delo. Zlasti osnutek fi- nančnega zakona vsebuje v davčnih in tarifaričnih, pa tudi v budgetnopravnih zadevah tako važne in dalekosežne do- ločbe, da je nujno želeti, da se javnost seznami ž njimi, predno postanejo zakon. Kdor želi publikacijo, ki bo sta- la 5 K in se dotiska koncein avgusta, naj javi svoj naslov delegaciji ministr- stva financ v Ljubljani, Poljanska cesta 2, do 30, avgusta t. 1. Vprašanje valute In vojnih po- sojil. Na anketi zastopnikov vseh slo- venskih zadružnih zvez (Zadružne zve- ze v Ljubljani, Zadružne zveze v Celju, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Zadružne centrale v Ljubljani) dne 11. tm. so bile glede ureditve valute so- glasno sprejete sledeče resolucije: 1. Rešitev valutnega vprašanja smatra za- družništvo kot nujno. Izdaja tozadev- nih zakonov naj se zato pospeši. 2. Dokler se valutno vprašanje ne reši definitivno, naj se prepreči preplavljanje s kronami na ta način, da se čim preje uvede nova denarna vrednost. 3. Ta nova denarna vrednota naj se zamenja za' sedanjo krono v razmerju 1 ;1 4. Čimprej naj se uzakoni enoten davek na vojne dobičke, kateri naj se v viš- jih postavkah primerno poostri. Reso- lucije glede vojnih posojil se glase: 1. Država naj prevzame v izplačilo vojna posojila, 2. Pri tern naj varuje zlasti interese našega zadružništva in odredi, da se po zadrugah podpisana vojna posojila popolnoma likvidirajo, ker so pri njih udeleženi večinoma revnejSi sloji. 3. Pri finančnih poverjeništvih naj se sestavijo posebne komisije, ki naj ugotove množino vojnih posojil; v te komisije naj se pritegnejo tudi zastopniki zadružništva. Zadnja jsorofiiBa Nemci v Šopronju hočejo ostati pri Ogrski. LDU. Budimpešta 26. avg. Prebival- stvo mesta Sopronj je priredilo včeraj veliko ljudsko zborovanje in je navdu- scno sklcnilo, ostati zvesto Ogrski, če5, da ostanejo sicer Nemci, pa na Ogrskcrn. Protestirali so proti nakani Nemške Av- strije, zasesti zapadno Ogrsko. Kitajci v objeitiu z ruskimi boljševikl. LDU. Moskva 26. avg. Vesti iz SI- birije pravijo, da so se kitajske četc v amurskcm ozellju združilc z ruskimi bolj- ševiki in se bore skupno proti Japoncei::. Angleške čete zasedle Odeso. LDU. Moskva 26. avg. Po tridncv- nem obstreljevanju vojnih ladij se je po- srečilo angleškim četam, se izkreati rn zasesti Odeso. Bulgijski senat 3preRi mirovno pogodbo. LDU. Bruselj 26. avg. Belgijski se- nat je enoglasno sprejel mirovno pogod- bo z Nemčijo. Nemški socijalisti odklonili splošno stavko. LDU. Nauen 26. avg. Skupščlna svetov neodvisnih socijalistov in kom«- nistov včeraj v Berlinu je odklonila predlog komunistov za splošno stavko. Runiuni liujskajo. LDU. Beograd 26. avg. Iz Velikega Bečkereka poročajo: Na zborovanju te- mešvarskih Švabov, ki zahtevajo zedl- njenje celega Banata z Rumunijo, sta bl- la, kakor se doznava, tudi rumunska mi- nistra za finance in trgovino. Naša delegacija v Parizu proti posto- panju s trgovskim brodoviem bivše Avstro-Ogrske. LDU. Pariz 26. avg. Delegacija kra- ljestva SHS jc predložila mirovni konfe- renci protest glede razdelitve bivše av- stro-ogrske trgovske mornarice. Zahteva del brodovja za kraljestvo SHS. Prlto- žuje se, da sc je tudi brodovje, katere?:a lastniki so Jugoslovani, zaseglo kot voj- ni pleri. RAZNE VESTI. Kolodvor v Pulju je v noči od srede na četrtek minolega tedna pri- čel goreti. Uničena je streha in prvo nadstropje. Vzrok požara ni znan. Aretiran vohun. V Pančevu so aretirali postajenačelnika Wolfa, ki je obdolžen vohunstva v dobi avstrijskega režima. Telefonski promet med Jugosla- vijo in Dunajem, ki je bi! vsled iz- rednih razmer začasno ustavljen, je zopet dovoljen. Veliko organizacijo tihotapcev so izsiedili Švici. Vtihotapljala je v Švico bankovce in dragulje. V njej je veliko tujih državljanov. Ostre kazni za navijalce cen pri živilih, oblekah in življenskih potreb- ščinah je določila poslanska zbornica Zedinjenih držav: 2 leti ječe in 5000 dolarjev globe. »Živela Jugoslavia!« — šest me- secev ječe. V Trstu je bil 23. tm. pred vojaškim sodiščem obsojen na 6 me- secev ječe neki Zanetti, ker je ob zad- niih nemirih v Trstu klical: »Živela Ju- goslavija! Dol z Italijo!« Listnlca uredništva. Četovodja Fr. Korošec: Blagovo- lite se oglasiti pri meni v uredništvu! Poslano.* Cenjeno uredništvo »Nove do be« v Celju. Ozirajoč se na dopis v Vašem cenjenem listu z dne 28. tm. »iz ro- gaškega okraja«, kateri je na moj na- slov namenjen, prosim, da objavite sle- deči odgovor: I. Jaz kupujem jajca po svetovni ceni, ki znaša danes za ko- mad 1'20 K in izvažam taista v dežele z zdravo valuto, katero moram dati fi- nanLnemu ministerstva na razpolago. Popolnoma umevno je toraj, da ne mo- rem nakupovalne cene vrediti po oku- su nekaterih rogaških zagrizencev, iz krogov kterih je izSel Vaš članek, ne, kakor se lažnjivo trdi, iz delav- skih krogov. II. Jaz prodajam za lo- kalne potrebe le malo počena sveža jajca komad po 70 vin., ubogim ljudem zastonj in imam takih take množine na razpolago, da moram ž njimi krmiti svinje. 111. Svetujem vpošiljatelju pred- metnega članka, naj se malo bolj po- briga za razmere po svetu, ker potem bo vedel, da pomeni današnja cena 1'20 K prejSnjo ceno 12 vin. IV. Smatram pri današnjih žalostnih valutnih raz- merah za zločin, če bi se ne izvažalo iz naših dežei v dežele z dobro valuto onih predmetov, kterih imamo pri nas v izobilju. V. Naj člankar ne blebeče tako neumnih stvari, namreč da se trgovec, če p!ača kakšno blago drago, neopravičeno obogati, pač pa je bila vnebopijoča krivica Rogačanov av- strijskega spomina, ko so od kmetov svojčas stvari skoraj zastonj kupili in potem drago prodali. VI. Naj člankar enkrat za vselej uvidi, da naš kmet ne redi danes več kuretine v ta na- men, da bi bivši rogaški mogotci vse urade do najvišjih dunaiskih minister- skih krogov podkupovali, temveč za svojo korist, ter v korist iz grozovitega tiranstva odrešene Jugoslavije. Z od- ličnim spoštovanjem Emerik Supanc. * Uredništvo ne prevzame odgovornosti. Stran 4. »NOVA D 0 B At Štev. 93 „LÄSTNI DOM*' reglstrovana kre- 17 s%'Wf'Y TTT «prejema branilne vloge I» dltna in stavbena W ^^AJ* JLfl W lih obrestuje po /«^11 01 \ sadruga z cm. i«v. PreSorilova ^^ It. 15. trl ln »ol od Bto *** I* ^ Karol Vanlč» Celie Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Štev. 6806/19 Razglas. Vse stranke, ki so dobivale do sedaj izkaznice za mleko pri okr. gla- varstvu, bodo dobivale iste začenši s 1. septembrom 1919 pri aprovizaciji mestnega gospodarskega urada v Celju, kjer naj se iste ob uradnih dnevih ja- vijo. Mestni magistrat celjski, 23.8.1919, za vladnega komisarja: Šubics. r. Stcv. 67S0. RAZGLAS. Opozarja se na narcdbo osrcdn'e vlade št. 590, Uradni list za Slovenijo st. 135, s katero se je izdal pravilnik za hptele. kavarne, okrepčevalnice, pivri:- ce, krčme, kuhimjc in izkuhe. Vsi hotclirji, kavarnarji in krčniarji se pozivljajo, da se strogo držijo tcsn pravilnika, katcri tnora biti natisnjcn in v vsakcm lokalu nabit na vidnem tnestu. Mestni magistrat celjski, 25. avg. 19lv. Za vladnega komisarja: Dr. Fohn. Stev. 6779. RAZÜLAS. Opozarja se na naredbo osreclnje vlade st. 604, Uradni list za Slovenijo st. 136, s katero se je izdal pravilnik o brivnicah. Vsi brivci sc pozivljajo, da se stro^o držijo tega pravilnika, kateri mora bltl natisnjen in v vsakem obiatu nabit na vidnem kraju. Mestni magistrat celjski, 25. avg. 1919. Za vladnega komisarja: Dr. Fohn. Št. 6774/19. Razglas. Mestni gospodarski urad bo delil sol za mesto Celje in občino okolica Celje začenši z 28. avgustom do vštevši 6. septembra 1919 po 2 kg za osebo. Vsaka stranka, ki naj prinese seboj rodbinsko izkaznico za 15. in 16. teden, dobi sol pri dotičnem trgovcu, kjer je dobila sladkor. Kilogram stane K 210, papirnate vrečice se računajo posebej po 10 vin. Mestni magistrat celjski, 25. 8. 1919, za vladnega komisarja: Šublc Proda se hiia z gospodarskim poslopjem, 3 njive, sena za eno kravo, in veliko sad- nega drevja. Ana Meke, Slivnica pri Celju. 1258 1 Meblovano sobo če mogoče z uporabo glasovirja išče za takoj trgovski sotrudnik. Ponudbe na upravništvo lista. 1257 2—1 Sprejmeta se na hrano In stanovanje dve deklici ali dva dijaka. Na razpolago je tudi uporaba glasovirja. Vpraša se v upravi Nove Dobe. 1264 3—1 Lepo stanovanje s 3 sobami in vrtom se zamenja za večje. Pojas- nila v upravništvu. 1269 —1 Sprejme se takoj UČeiieC pri Ivanu Scharner, ključavnič. mojstru v Žalcu. 1267 2-1 Skoraj now stedilnik se po ceni proda pri Jakobu Majcen, čevljarskem mojstru na Ostrožnem št. 19. 1168 3-1 2 KOZ12I sta na prodaj pri oskrbniku, na posestvu Stermeckl na Gorlcl. 1259 2-1 Žfvahne korespondence in znanja z ena- ^L> kimi gospodi želijo „lucifer", ^fR^ „hudič" In „škratelj". Ponud- be na postno ležeče. „N. N." 126U3-1 Dliak II. gimn. razreda išče slanovan* fe ln hrano v kaki dobri hiši. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo Nove Dobe. ______________1263 3-1______________ UčftelJ za lirvaščino se išče za popoldne, 3 ure na teden. Ponudbe na pisarno dr. Vek. Kukovec. 1266 2-1 Služkinja, katera ima veselje za delo v vrtu in je v slovenskem in nemškem jeziku zmožna se takoj sprejme. Naslov v upravništvu. 2—1 SbZl Gostilna v Nar. domu v Celju ie ^ rokah in zajamčeno je cenjenim gostom, da* bodo vedno soüdno in najboljše postreženi. Dobra kuhinja, vedno sveže Delniško piyo in pristna štajerska vina naj zvabijo vsakogar k nam. Sprejemajo se abonenti na hrano. Za obilni obisk se priporočata Ivan in Ana Černe. 1204 12-2 Mill no vrfno veselico ki še vrši v nedeljo dne 31.avgusta v Drešinji vasi v prostorih Antona fiopriva poprej ŠKorjanc. Spored: Prosta zabava, godba na lok. Vstopnina prosta. 1255 2—1 Mnlrn pSenico, kofuzo, IflUltUy ječmen, rž,otro- be, fižol in druge poljske pridelke in sadje ponudi na debelo samo kompletni vagoni. Ivan Dumič, 1198 Zagreb, Zrinjevac 15. 8-5 Proda se: leP ^laSOVir« hišna oprava iz lipovega lesa (naravnega) 2 postelji z vlogo, 2 omari za obleko, 2 nočni oma- rici, umivalna miza, omara s predali (starjnska z vloženim lesom). Naslov v uredništvu lista. 1231 3—3 OdprI sem hotel Beograd dosedaj Sandwirt v Slovenjgrad- cu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišce, kegljišče, kra- sen vrt in se dob'e vozovi na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina, pivo in kavo. Vsak čas se bodo do- bila • mrzla in topla jedila. Imel bom vina vseh vrst v sodih in steklenicah, ter sadjevec na debelo in drobno za razpošiljanje od 56 1 naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča Andrej Oset, hotel Beograd, :-: Slovenjgradec. 5-3 Išie se vojence iz boljše hiše za manufakturno trgo- vino z dobrimi šolskimi spričevali. Istotam se sprejme 1239 2—2 dobra šivilja za vsakovrstno delo. Plača po do- govoru. — Ponudbe pod »marljiv« na upravništvo lista. liLe se stanovanje za 17 let starega dijaka pri obitelji pod strogim nadzorstvom Ponudbe na Zavodna St. 61. 1346 3-2 Stanovanje iščem v mestu Celju, ali tudi v bližini mesta, dve do tri sobe s kuhinjo. Mirna stranke brez otrok. Eventuelno plačam tistemu nagrado, ki mi preskrbi. Cenjene ponudbe pro- sim pod »Stanovanje 50« na upravn. 1197 -5 GOStlLjllfl" „BRfUllBOR priporoČacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. 244 104—59 Suhe gobe, kumno in druge deželne pridelke kupuja Sever & Komp., Ljubljana 1250 10-2 Kuharico srednje starosti se sprejme pod ugod- njmi pogoji pri gospej Oswatisch, Te- 1245 harje, graščina »Engel«. 2-2 Razglas. Dne 30. avgusta 1919 ob 9. uri javna dražba 2 težkih in 2 huculskih žreb- cev na jahalnici na Selu pri Ljubljana. Držauna žrebtarnn na Selu. 1251 2-2 Urtne mize in stoli se po ceni prodajo. Vpraša se v kavarni »Union«, Krekov trg5, Celje. 1243 2-2 Lepi, stari sremski OVeSinhOPUZO ima v zalogi veletfgovina Anton Kolcnc v Celju. GspEa sibečico, kraste, lišaje uniči **•¦¦ J*^f pri človekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Piodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy » Ljubljanf, Kranjmko. 615 34-33 Kontoristinja mlajša moč ev. začetnica zmožna slovenščine, nemščine, po možno- sti tudi hrvaščine, stroje- in tesno- pisja, se takoj sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na veletrgovino in razpošiljalno 1233 R. Stermecki, Celje. 2-2 IfmlSlf niceinftčurkl f er ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mišl 6 K, za podgane in mlšl 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, uničavalec moljev 3 K. prašek proti mrčesom 5 K, tinktura proti ušem prl Ijudeh 3 K, mazilo za uši pri ži- vinl 3 K, prašek za uši v obleki in perlln 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksporl M. Junker, 85 -64 Zagreb 37, Lekarnar Trnköczy. Ljub- ljana, Kranjsko« na sledeči način: »Pošljite tni 15 zavojev (po '/4 kg) Ma- stina, obenem veliki lepak, oboje po povzetju za K 32"50, prosto poštnine in zavojnine. 591 10-20 Ivan Ravnihap 167 104-85 C©IJ© kupuje po najvisjih dnev- nih cenah: laneno seme, suhe gobe, strd in vosek. Sedlarska in tape- tarska delavnica jV.5trclcc L} A 0 245 104-66 I &\\ß Samostanska V%IJ%9 ulica stev. 16. Enrol lioier.l priporoča SpeoBrijsha blagotsr vsahoorstne barue za oblBhe, s kate- rimisilahhovsahdo barva vsabovrstno blago sam. 242 104-63 ;^:p;^::/.-v(v Goriccrs: Leskoušek Celje Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. KlQiftlClitioitl cenjenemu občinstvu iz Celja !^IClXiUICll.mJCllIl in v okolicl, da otvorim dne 30. avgUSta 1. 1. «*« AO^fti+ii rfV (vhiši poprej na Glavnem trgu St. 15 HI.t9Oa.JI 1]U L. Kosärjevi). 1054 2-1 Adolf WoisRf mesarski rnojster v Celju.