DRUŽBENI VPLIV Uveljavljanje gospodarskega%sistema ne bo zadovoljivo uresničeno, če ga bomo popolnoma prepustili znajdljivosti delovnih kolektivov V letu 1958 pričakujemo pomembne re-zultate v dveh smereh: da se bo nadalje-vala po-1 iti.ka naglega razvoja gospodar-stva z zagotovitvijo nadaljnjega porasta življenjskega standarda prebivalstva in fla bodo na podlagi uveljavitve novega načina razdelitve dohodJca gospodarskih organi-zacij ustvarjeni pogoji za hitrejši porast delovne storilnosti v razinerali, ki omogo-čaio vcčjo samostojnost in večjo iniciatjvo delovniili kolektivov. Moratno pa takoj pri-pomoLti, da temeljni rezultati v gospodar-ski politiiki, kakor tudi uveljavitev gospo-darskega sisitema, ne bodo zadovoljivo uresnieeni, čc jih boino prepustLli izključ-no znajdljivosti samih delovnih kolektivov s prepričanjemi, da bodo sami zakoni, uči-nek tržišča in družbeni plaii storili svoje, načrtno usmerja-nje gospodarstva, ki naj zagotovi splušno ugodne pogoj« za delo proizvajalcev, ka-kor mobiliziranje številnih miciativ niilijo-nov pcoizvajalcev pa terja ncpretrgan pre-mišljen družbeni vpliv v razurh oblikali. Šele s povezavo teh činiteljev je mogoče doseči maksimalni učinek v napredku pro-izvajalnih sil in razvoju dru/benih o-dno-sov. Podobno se pojavlja tudi vprašaaje sa-inostojnosti guspodars-kih organizacij pri lzkoriičaiiju ujiliove praviee, da same raz-dtljujfjo zaslu/eni dohodck na osebne dt>-hodke in sklade po lastnem preudarku. Samo po sebi se vsili vprašanje. ali mora s^olKKinvjši sistem razdelilve dohodka go-s[KKlarskih organizacij neizogibno pomcni-ti tudi octeotri-ost vsakega družbenega vpli-va aa orientacij« proizvajakev glede raz-polaganja s tistim delom dohodka. za ka-tiTega jih zakon pooblašča, da o njem sanussl-ojno odločajo. Ali naj se prepusti stihijski praksi izvajanje sprejetih zak<>-nov o razdelitri dohod'ka podjetij in šele, ko bo pra-ksa pokazala \so raznovrstnost kriterijev in skltpov, ki jih bodo sprejfla podjetja. i.n ko bo aa tej podlagi piišlo do neizogibnih (ilnižbenih anomalij, terjati skupna menlai. da bi odpravili take ano-nialijt- in da Ibi zagotovi:|-i dntžbeiii vpliv. Kaže, da se je treba za odgovor na to vprašanje saiuo spomarti, kakšne posledice so nastale, ko je bila v nekateriih gospo-derskih vejah, kot na prtmor v trgovini, dana ustrezna svoboda v razdelkvi dohod-ka, pri čenier pa ni bil zagotovljcn učinko-vit diužbeni vpliv. Pri tem mislmio na po-moč, ki jo jf bilo treb anuditi tein gospo-darskim organitzacijam s stran-i ljudskih odborov* in drugih organizacij v instrui-tivnem poni&nu, tako da bi jim pomagali najti najpi-itncrnejša uierila za razdelitev svojega dohodka, opozarjajcč jih na lastne interese iri interese, ki jih mo^rajo spošto-vati, ker so del celote, in konono posre-du.joč povsod, kjer se pozabi, da pomeni Napisal: Kiro GLIGOROV pravica razpolaganja kkrati tudi dolžnost sijoštovanja družbenih imteiesov. Ko opozarjamo na ta momeiit, moramo reči, da je priiner z razdelit\ijo dohodka v gosjKKJarskih orgaiiizacijah trgovine samo ilustracija neke splošne značilnosti našega družbenega sistema, ki dejansko ne sloni ua nietodaL administrativnega vodenja, kar pa ne sme pomenin, da tudi v našem sistemu ni in ni potrebno, da ue bi deJo-valc niočne sjle, po kalcri.h bo priišel do izraza družbcin vpliv in družbcni interes. Ce na U> pozabuno, tedaj našini ljudskim odboroin odvzaniemo neposrcdni oilnos do gospodarskih organizacij v zelo btstvenih. točkah, od kaieiili je v marsičem otlvisno življcnje in fiziognoniija samili delovnih kolektivov, prav tako pa tudi fiziogiiomija. komune. Kaj pa naj rečemo /m Zvezo sin-dikatov z njenimi »tevilni.iii-i organizacija-mi, ki so ena izmed najmočnejših sil vpli-va delavskega razreda na ves tok našega diu/.benega življeiija, če ne bi preko njib. \sak dan vplivali na življetije in delo pro-i/.vajalnih kolektivov. Enaka pripomba ve-lja lucli za vse druge organtzacije proizva« jaJcev (združcnja, zbornice), ki lahko bi-stveno vplivajo na uiesničenje realnega družbentga interesa za katerega ne sumo da ni nujno, da bi bil v nasprotju z inte-resi podjetja. temveč ga lahko le srečno dopolnjuje iu povczuje. Na konkretnih primerih je mogoče mnogo bolje pojasniti, kako poineinben je pravo-časni družabni vpliv v izvajanju takiih ukre|X>v. kakršni so na primer zakoni, ki reguiirajo tcmeljne cdnose v podjetju ter odnose v razdelitvi dohodia. V priJiodnje Določevanje skupnih meril terja stalno sodelovanje in zaposlitev vseh družbenih činiteljev bodo gospodarske organizacije sprejeniale tarilne pravilnike in noben organ nania formalnu pru\ice, da bi pjedpisal kriterije, ki se jili podjctja morajo držati. Ta po-ložaj pa terja, da poprej proučimo najdene odnose v tarifnih pravilniikili i.n nagraje-vanju proizvajalcev v sarnem podjetju, za-tem da izkorlstiino dosedauje najpozkiv-nejšc izkušnje iz uporabljenili melod na-grajovanja, to vse pa terja solidne pripra-ve in proučevanja v vsakem posameznein potljetju, prav tako pa' ludi iskauje skup-n.ih meril za izdelavo tarifnih pravilnikcfv. Ko je že govora o skupniLi merilili, tedaj je mogoče ta merila najti v sodelovanju z dniigdmi podjetji, v širših organizacijah proizvajalcev ob neposrednem angažiranju i,n aktivnein sodelovainju Zveze sindikatov. Z drugimi besedami določanje skupnih me-ri! postavlja v prvi plau potrebo po a'ktiv-r.ih pripravah v vsakem podjetju, a tudi potrebo po ustreznem družbenem \plivu, da bi prišli do rešitev, ki bodo v daaem ! položaju najbolj optitnalne, tako s stališča skupnosti kakor tudi s staLišča saniih pro-izvajalcev. Gre samo za to, da ne pride družbeui vpliv do veljave z adrukvistrativ-nim vmešavanjein, ki ne računa s poseb-nostmi posamezne veje ali posameznega podjetja, ker teži, da bi splošua merila uporabilo enako za vse, temveč z določit-vijo splošnih meril po samih proizvajalcili in njjhovih organLh, v kalerih sami odlo-čajo. Ali vzemimo kot primer vprašanje norm v podjetju. Če norm ne plačujemo več iz proizvodnih stroškov, kakor je bi-lo v prejšnjem sistemu, temveč iz dohodka, te-dai nastane pravzaprav popolnorna nov položaj v podjetju. Kolikor jc kolektiv do-slej latako trpel, da so se postavljale ne-rcalne norme, ker je to pomenilo zmanj-šanje tistega dela dohodka, ki je v znat-nem delu pripadal zvezi, se ta položaj se-daj spremeni in pomeni oliramtev nereal-nih norcu v podjetju privilegiranje določe-nega števila delavcev na Skodo drugik de-lavcev. Zivljenje bo potemtakem nujno vsi-lilo problem norm na dnevni red in bo pokazalOj da je nujen organizirani vpliv preko sindikatov, zborov proizv-ajalcev, združenj in zbornic, da bi pornagali go-spodarskim organizacijam čitn bolje po«ta-viti sistem norm v podjetju, s tem samim pa tudi sistem nagrajevanja. V precejšnji meri se je spremenila ne sa-mo situacija v odnosih znotraj podjetja tcmveč tudi v odnosih nied podjetji. Novi sistem nudi možnost, da se lahko gospo-darske organizacije združujejo ozirorna da lahko zedinjujejo svoje sklade in vsa svoja sredstva. Tako se je hotelo vzpodbuditi težnje h kooperaciji. k ustvarjanju večjih podjetij. Razumljivo je, da bodo morala podjetja, ki se bodo na kakršnikoli podlagi združila, nujno določki skupna merila za rčizdelitev zasluženega dobička med seboj. v določeni meri spraviti v sklad tarifne pravilnikt". sistem norm. premvjski sistem ild. Ti novi odnosi med podjetji bodo nuj-no usmerjali k temu. da je treba .iskati spo-razumna in skupna merila. Pri vsakem ta-kem delu pa je nujno, da ima svojo vlogo družbeni vpliv. Čeprav se načelno n<" ome-juje samo na komuno, se vendar ta drnž-beni vpliv predvsem raanifestira v od-nosih med podjetji in komuno. Skratka novi zakoni, ki so dali široko samosio.fnost in svobodo podjetjem. terja-jo, da jih je treiba 5im bolj temeljito po-jasnHi, da se spozna njihov notranj; po- meii, da se s konikretno njihovo uporabti iKeni položaj posamezue gospodarske orga-nLzacije in izvršijo vse priprave za novi način nagrajevanja iu novi način obračuna dohodka podjttja. V/poredno s tem je tre-ba izvršiti obsežno delo v okvirih komune, v Zvezi sindi/kaiov ii/ strckovnili orgaziiza-cijali gosptKiarskili podjetij, da bi prišli do skupne politike, do skupnih splošnih meril za izdelavo' tarifnili pravilniikov, da bi proučHi nietode za normi-ranje, premjra-njc in nagrajevanje sploli in . delo uspešuo končauo, bodo laliko gospo-darske organazacije z iniciativo in b<>rlx) za 6im veomenibno tudi z neke-ga drugega stališča. Kct je si&tem in njego-\q učinkovanje tesno povezano z nalogami, ki jih je treba uresnički v ekonomski poli-ti.ki, uiorobitna pačenja v sistemu Iahko imajo uegativne posledice tudi za uresni-č:iev temeljuih smotrov goopodarske politi-ke. Meditem ko laliko z gotovostjo priča-kujemo, da bo sistem, ki smo ga uvedli po skrbnih pri.pravah, prispeval k vzpostavit-v: boJj siabiliiih oduosov v nagrajevanju in sploh v materialniii pravicaii proiizvajal-ctv, kar bo prineslo s seboj stabilnejše od-nose v vsem gospodarstvu, bo vsekakor vsak poskus. da se pri izvajauju novega sj-stema razdclitve dohodka išče priložnost, da bi se s povočanjem cen ali drugače spremeniJi obstojec-i odnosi na tržišču, vpli-val na motenje obstoječih odnosov. V nobe-nem primeru ni nuj.no, da bi izvajanje no-vega sktema povzrotilo kakršnekoli gospo-dorske motnje. Taiki pojavi bi že v začetku zmanjšali njt-govo učink«vitos.t namesto, da bi bjla njegova uvedba vzpodbuda za bi-tre}ši napretlek. Družbejii vpliv uveljavljajmo pravočasno, ne pa ko že nastanejo težave I^ani je prialo do močiwga porasta do-hodkov prebivalstva. Plačni sklad delav-cev in uslužbencev se je povečal za pri-bližno 24o/o, dohadki kmetijskMi pruizva-jaloev U zamenjave s soeialističui-nu go^po-darskinii organizacijami pa s« se povečali za približno 35 °/o. Čeprav \e hkrati prLšlo do krepkega porasta proizvotluje in uarod-JK-ga dohodku. so (ako narasli dohodki pre-bivalstva močno pritiskali na blagovne sklade. Pri*lo je do splošne oživitve go-spodarstva in porasta vseli oblik polrtMnje. Računamo, da se je osebna poirošnja na prebivalca |X>večala za ll°/o. Močna go-spodarska aktivnost ustvarja vtis, da jc mo-goče vsako proizvedeno blago miglo reali-zirati. V takili razmerah je določeno Sle-vjlo gospoclar^kih organizacij mnenja. da je to ugodna pri!o/nost, cla l)i s povišanimi cenami dobile večje zaslužke, pri čemer ra-čunajo. da l>odo lahko z izkori.ščanjem pravioe, da same razdeljujejo tako pri-dobljeni dolunlek na osebne dohodke in sklade, nesoruznierno povišale svoje phife. Takoj moramo poudariti. omba se lahko v večji ali manjši meri nanaSa tudi na mnoge druge gospodarske veje, k.i morajo graditi svojo proizvodnjo in tržno orieatacijo z upostevanjem vseti gospodarskih okoliščin tako dtines kakor tudi v daljm prihodnosii. Prav zato, ker je vsa naša skupuwt glo-boko verovala. da so iiaši delavski sveti dovolj zreli, da je ir.ogoče prriti k bolj svoboduim odnosoan v proizvodnji. so bili sprcjeti zakoni, ki fiksirajo zelo poinembne pravice dtlovuih kolekiivov. Te pravice pa prinašajo s seboj ne samo dolžnot,t, da se soc.ia-listično urejajo notranji odnosi v pod-jfctju, temveč tudi da morajo imeti tak od-r.os delovni kolektivi d<> splošnili potreb skiijjiKj^ti. Ob primeru een lahko rcčemo, da je treba upoštevati. da bo splošua zako-uitost niciLsfbojjiega vpliva cen prej ali kasneje prišla d« izraza in dovedla do splošnega povečanja cen, čeprav lahko na prvi pogled dvig cen v neki gospodarski vejt ali v nekeni [xxljetju pomeni povečani d<oU>.žaja tisti.h proizvajalcev, ki so bili po-budniiki takega procesa. Zvišanje c?n ]e v socialistični ekonomiki zelo njem odločati zelo skrb-no in ga izvesti šcle, ko so vse druge mož-nosti za normalno posiovanje izčrpane. Ker ^kupnost ne more o^tati ravnodušna do ta-kih pojavov. pomeni v bistvu vsaka reak-cija za preprečevanje škodljirjh pojavov dviganja cen bodisi da gre za plafoniranje cen ali drusre ukrepe omejevanje svobode proizvajalcev v upravljanju družbenih sredstev in razdelitvi pridoblj^Tiega dohod-ka. Z drugitni besedami oviranjf učinkovi- Taki in podobni pojavi bodisi v uresbi-tega delovanja nove razdelitve doh-odkov. fevanju gospodarske politike ali izvajanju sistenia razdelitve ne morejo ostati notra-nja zadeva gospodarskih organizacij in brez ustreznega dnižbenega vpliva. ki naj pfrmaga gospodarskim organizacijam priti do čiin bol.j pravilne usmeritve v nji-liovem jKisiovanju. Samo ria je ninogo bolje. da pride clrn/l>eiii vpliv v začetku kot obram-ba pred škodljivimi pojavi. ne pa kot nak-aadno oclpravljanje že n-astalih težav.