Na svitlobo dane ođ ? ajnske etJjske družbe srédo 29. listopada i 848. List 48. Slovenskim clekleiam. j hčerice zale, naroda slavite! Slušajte naročbe budivnih glasov; Globoko si v serciku jih obranite y Iz pers so unetiga Slave sinov, Pomembni so časi, Potrebni so glasi: Slovenje prerodba naj bode naš slov. Predrage sestrice! ko lunica mile, Blišeče, ko jutranj'ga soncica žar, Vam bijejo v sercih prežlahtne le žile Nebeske ljubezni napolnj Ošabne visosti Pregrešne slabosti dar ? Goto vši vas varje, ko tabor in var. Moči ste bogate, si serca imeti ? Veljati pošteno in blago deklè ; Za mater naroda ziveti, umreti, Se staviti v vojske domáče verste5 Vse to vam podala Slovenja je zala, Ob času potrebe zna tirjati vse. Moći ste bogate, ne išite druge, Obernite pridno plodno obrest ? De spolnite vse sporočila. zasluge Spolnjenj Ta mater de hvali precista t ljubi, vest. Je nikdar ne zgubi Ki v mislili in ? ostane ji zvest ? ? Vertite tedaj se v pohištvanji pridno Skerbite marlj ivo, trudite se zlo, De hiša domaća se snaži pràv vidno De pridnost pripelje v ujo radost, blago Le mater prašajte In se zanašajte Na uk nje pobožni in skušen zvesto. Podpirajte starše že v létih slabotnih Kot angelj skerbeci spremljajte jih zmir Na krajih posvetniga hrupa, v samotnih Oj varite serca Brez serčniga kvara, Le vred ne nje dara Vas hoče Slovenja, ki zlobe ne zná Ce zarja čistosti mladenca pregane, Ljubezen goreča dervi ga za vam', Naj čiste ljubezni se v sercih užgane In pa rodoljubja zjedini dvoplam; Le v tem se ljubite , Si zvesti bodite ; Ljubezen ta dvojna je vrednosti znam. Zató se z mladenčam prehrabne postave Obljubite v matere cenjene čin, Ki čuti se skozi in skozi, de Slave Za njeno povisbo le rojen je sin Ki v njeno le zmago Življenje da drago, 1 Ce ptuje ji pripravlja prederzni pogin. In kadar veselje vas mati postati, Pregreje v sercé in rodi se otrok, Stvarite, redite mu v serciku zlati Pomen rodoljubja prežlahtni, visok Od zibelke male Do mocnosti zale Skerbi naj jedine vam bode otrok. ? 5 Pojíte mu roda presvete napéve , De v sercu občutik se čisti iň kri 5 Trebite iz serca škodljive mu plévě De jedro živeljno mu ne zaduši, ? De cisto in jasno , De krepko in krasno Slovensko v slovenskim otroku plodi. De, kadar Kj ptuj ošabno popráša imate kinč vaš in vaše blag Rečete pogumno : »to cvetka je naša« Kazaje otroka: »to kinč in blagó! »Le s takim se blagam »Ne s ptujmi nesnagam' , »Slovenije kinčajo hčerke samo!« Lavře Toman serca krepost si in mir, Nezlobne radosti, Nedolžne mladosti Sladé naj življenja vam mladiga tir. Vprasanje zavolj lovskih riliskili : W pravíc. Il M j a V 45. listu Novic je bilo na znanje dano, de so gruntne ali druge a* e> Brez hlimbe, sumljivosti gerde navade Brez serda, napúha, prevzetja sercá Prij azne, priljudne bodite ve rade, Vživajte vesele radosti sveta. ? osposke na Krajnskim lovske pravice od Marije Terezije kupili in de se jih hočejo še za naprej posluževati. V zboru 2. kimovca in po patentu pre-svitliga Cesarja pa imajo že zaveze med gruntnimi go rr sposkami in podložními nehati. Ta zaveza tedej tud • lOO V1 gori imenovane pravice ođveze. Ce bi se pa gospoda téh pravíc še za naprej posluževati hotla, bi se mogla pod- Deržava bo varovala enakopravnost vsih deželskih jezikov v šolah, v kancelijah in v očitnim življenji. ložnim tudi škoda po vernit i, ktero jim zajic po njih nji vah in vertih, zlasti pri cepljencih (pelcarjih ) naredi y pri nekterim po 10, 20 in še več goiu. sKoae napravi Sej niso tišti časi več, kakor so jih naši spredniki imeli Lastnina vsaciga člověka stoji pod varstvam deržave. Nihče se ne sme iz svoje lastníne spodriniti, dru- old. škode y ga ci kakor a) po sod nim sklepu ali y po odvzetji za splošniga blagostanja. de bi se pustili pod jarmam sèmtertjè vlačiti, kmetje so Poslednje ravnanje se le zamore vpeljati po poseb v zdanjih casih bolj razumni in prebrisani, kakor so njih nib postavah in proti primerjenimu odškodovanju y ktero spredniki bili. Pavle iz hribov! se navadno naprej placa. Odgovor na to Pavletovo vprašanje. De so naši kmetje zdej bolj razumni, kakor ne-kdanji, nas prav veselí, posebno veselí to Novice, ktere več let prizadevajo, kmete podučiti. De kmetje Novice pridno beró, nam kažete tudi Vi, Pavle iz hribov. bi Novice tudi na tanj- 23. Lastnina se ne sme krajšati ne po fevdalni zavezi, ne po ustavi rodbinskiga fidejkomisa. Posebna postava bo red dalna zaveza odnehala. obsegla, po kterim bo fev se V ze Rodbinski fidejkomisi ostanejo nerazdeljiva lastnina v roki tistih. kteri y boj nepadli na dan oznanjenja te Pa ravno zató želimo, de ustavne postav ko, pràv na tanjko brali; sej so v lahko razumljivim jeziku pisane. Ali, ljubi Pavle! to ni ne v 44. ne v45. listu stalo, de se hoče gospoda lovskih pravíc vedno pravi- o čit na postava Cesar niso dali. 24. Noben deržavljan se nima v prostim obra canji svoji premoženja drugači kratiti, kakor po pra naprej posluzevati, ampak le tako dolgo ji gre vilih deželskih postáv in po posebnih postavah zastran delitev zemljiš. ca y dokler ne bo zavoljo te ga Delitev lastníne v njo pr in v uztvavno V se dana od Cesarja. Te postave pa kér tudi deržavni zbor v lovskih in ribških pravicah še ni nič gotoviga sklenil. Mi lastnino je na večno prepovedana smo zavoljo tega z dvema poslancama sami govorili, pa obá sta rêkla, de zastran lovskih in ribških pravíc zbor se ni nič sklenil. . 25. Sleherni mora po primeri svojiga premoze nja in svojih prihodkov k potřebám deržave pripomoći. 26. Vsak derzavlj rn sako zemljiše mora v soseskini zavezi biti Dalje pravice, torej se bo na Krajnskim lovske pravice niso take gruntne kakor In še druge mogla ta na dalje ■ ampak so kupljeno blagó, Stavne pravice vsake soseske so : Volitev svojih predstojnikov in namestnikov. rec drugači poravnati. 2) Samosvojno oskerbništvo svojih reči y in raba — zajic bo vedno drevesa glodal, ako jih ne boste obvarovali po vertnarskih podukih. Tudi zajcov ne bomo potem po repu poznali, čisravi de so, ali so naši ali našiga soseda? policjiskih opravil svojiga kraja. Soseskina naprava bo zaznamovala, v kakšni meri se bo stanovitno premože-nje prodajati ali zadolžiti zamoglo. 3~) Očitno razglašanje svojiga gospodarstva, in veči- Le pametno in pravično, ljubi moji? Lovske in ribške pravíce bojo padle inkmetijstvo bo svo- pa vse se mora po posta v nim potu zgoditi. Br ez p os ta vnost je poguba del očitnost vsih opravil. 27. Za varstvo deržave in ustave je bramba bodno posestvo postalo ljudstva postavljena, ktera ee razdelí v armado in v na- vsaciga člověka. Hiša se zna kmalo podreti pa nova ne tako hitro sozidati ; torej le pravično, le po-stavno! Cesar so nam svobodo dali, pa hočejo tudi, de se stare postave spoštujejo , dokler jih Sami ne overzejo Vređništvo. Pervi priliodiiji opravki der zavili zbora Xacert podstavnih pravic (Konec.") . 20. Vsak ima pravico svoje misli očitno izgo a rodno stražo, in ktera bo po posebnih postavah v red djana. Bramba ljudstva bo prisegla na ústavo, in se zamore za zatiranje notranjiga nepokoja le takrat oberniti, kader jo deželske uradnije povabijo po postavno odloče-nih zadevah in mérah. . 28. Vsak deržavljan je dolžán. vojniško službo osébno opravljati. Izsncme bojo vojniške postave zazna-movale. . 29. Armada je podložna deželskim postávám in sodníjam. Vojniške sodbiša imajo le v vojski in pri opravil- skih prestopkih veljati. 30. Vsi brambovski možjé, kteri ne služijo v y v podobah pred očí postaviti in na ka- armadi, imajo po postavi enako pravrco in dolznost pri narodni straži opravila delati. Bolj natanjke pravila in izsneme od te postave bo voriti, popisati koršno vižo le hoče, med ljudstvo dati. Ta pravica se ne sme nikdar in nikoli kratiti odložiti ali odstaviti sebnih dovolitvah, ne po vlagi denarja, ne po štempelnjih. y namrec ne po cenzurr, ne po po postava za narodno stražo obsegla. Vsak ima pravico orožje nositi, ki po postavi ni Krivična raba te pravice nej se kaznuje po sploš-nih postavah in ne drugači, kakor po sklepu prisežniga od službe v narodni straži odlocen. sodbiša. Ce je pisatelj kakiga pisanja ali stvarnik kake po y Tako dolgo, dobe znan in de ima v deželi svoje navadno stanovanje se ne sme kak drug za to preganjati. de se v ti reči kaznovavna postava ne vpelje, imajo zavoljo krivične rabe tiskarnije dozda-nje začasne (provizorne) postave veljati. 21. Vsak narod ima pravico za ohranjenje in oskerbovanje svoje narodnosti sploh, in svojiga jezika posebno, ktero pravico mu nihče žaliti ne sme. Doinorodiie reel verliiii rodoljubaiu v prevdark Mile Novice ! Vam . ki ste krasne podpornice iz obraženosti in narodnosti naše, izročimo, kar nam y cr ledé 1 na sercu leži. LTnidan smo přejeli od ministerstva jako lep pod uke ozir slovenskih šol : kako de imajo kateketi tudi po ljati z otroci keršanski nauk v šolah, pa ne ga *) Nikd m k Ce bi bili ** i Po naših mislih bi se ta razdelk b postaviti: »Vsak narod ima jasno • pravii mog bi bilo že pràv Dunajski bili, pis P ce so p vujzdani, kakor so nekter nje in oskerbovanje svoje narodnosti sploh sosebno, ktero pravico mu deržava v ïl takole za ohrane- Djis:a jezika šolah, v kancelijah na priliko Haf y T Bech v očitnim življenji varje.« Poslanci! tak i. t. d., Bog nam poinagaj! Yredništv delk , de bo zapopadck ó sklenite ta raz Vređništvo. • 10 i naslanjati učenikam ; kako de se imajo zbirati učitelji na stanovitih krajih in se posvetovati, na kteri način bi se izobraženost slovenske mladine nar bolj pospešiti dajala, í. t. d. Oj , kako lepe so te vladine ! tode pisane so od mož, ki nepoznajo, ne našiga ljudstva, ne naših okolj-sin. Pa kdo je tega kriv? Noben drugi, ko mi sami, ki svojih rán pokazati nečemo. De bi se pa te okoljnosti od vsih plati dobro poznale, je naša sveta dolžnost povedati, kje de nas čevelj tiši. Tako bi tudi jaz rad, predenj na dve potrebni vprašanji pridem, samo poverhno opomnil na okolico Metliško. Tu je še šolstva polje malo obděláno , kakor tudi ljudstvo z duhovniki slabo previđeno. Vzrok tega zasle-dimo pri Ljubljanskim in Goriškim nekdanjim škofijstvu. Pri Ljubljanski stolici so sedeli enostrani Gorenci, ki so na svoj malin vodo ravnali Dolencam v kvar : narejali so po Gorenskim fare in lokalije, dokler je vérska denarnica kaj imela; Dolensko stran so pa bolj v nemar pustili, okolica Metliška jim je bila „No va ja zemlja" — mislili so, de tukej le človekojédci živijo ! Goriški in po tem Ljubljanski škofi tek do Kavčiča se niso na to stran nikoli skorej firmat podali, ampak to opravilo Hrovaškim škofam izročili, kar tù in tam od téh posvećene cerkve bistro svedočijo. Ali se je potlej čuditi, de od Cer no ml ja do Vinice skoz velike in številne vasi 4 ure gredé nikjer fare ne najdeš? Opomniti mi pa ni treba , de na Krajnskim druge šole ni kakor pri fari. Sto in sto je tedaj v teh občinah lépih mladenčev, ki bojo njih spredniki v sirovosti in divjosti umerli, ččrk nepoznavši. V naši dobi je škofijstvo spoznalo kervavo potrebo nove fare v Dragotuši in si že več ko 15 lét prizadeva doseći ta lepi namen, ali zastonj. Ogledoni so tako dolgo tam na oglede hodili in izvijevali: od kod bi ondešnja duhovšina živež imela, de so jim uboge ob- čine za njih pota plaćale toliko denarjev, de bi si bile z njimi lahko farovž in cerkev sozjdale! Oj, de bi nova vlada te gerde navade neoblekla ! Cernomeljška fara ima malo malo ne 7 tavžent duš; med temi je več ko 1100 za šolo spretnih otrok, v šolo jih navadno ne hodi čez 150. Pa kam bi tudi šli, ko bi jih le třetina prihajala? 950 jih po tem takim brez šolskiga uka ostane! Taka se mende tudi v Semiču, Metliki in Vinici godi. Podzemelj, Adlešič, Preloka in Verh nimajo no-benih šol, de si lih je duš okoli 6,288. Quantus ergo pat et campus ! ! ! (Konec sledí.) / ' Slovensko družtvo v Ljubljani je v seji 19. listop. sklenilo, naslednjo prošnjo na presvitliga Cesarja < oddati: Vaše e. k. Veličanstvo ! Slovenski narod je cesarstvu stolétno věrnost in udanost ohranil. Desiravno po poprej s njih zatirav-nih razmerah vladjanja v svojim narodnim občutu in v svoji narodni omiki zaderžan, je vedno za svitli Habsburško-Lotrinški prestol z nepremakljivo zve-stobo stal. Vzdigoval je svoj nerazkrušljivi sčit zoper meč sovražnikov, zoper nevéro in zoper pogubno iz ju- trovih dežel vdirajočo kugo, v brambo avstrijanskiga cesarstva. Ta narod bo tudi zdaj v razdruživnim vrenji narodov mocni jez postavil, odbiti Avstrii nevarne naklepe nemškiga narodniga zhirališa v Frankobrodu. Zdej so Slovenci přejeli plačilo za svojo ne-ganljivo zvestobo. Cesarska beseda je svobodo in narodno enakopravnost izrekla. Edino, veliko cesarstvo je tako še le občinstvo vsim v njim zedinjenim narodam postalo, in Slovenci z veseljem kri svojiga zvestiga serca za-nj zasta-vijo, prepričani, de se bodo tudi drugi enako opra- vičeni narodi obširne deržave te udanosti radi vde-ležili. Frankobrodški narodni zbor se je z znaními razdelki prihodne nemške ustave zavezo avstrijanskiga cesarstva 1 o cítí prederznil. Modro vladařstvo Avstrije se bo brez dvombe izpeljavi tacih sklepov z vso močjd zoperstavilo. Ponižno podpisano slovensko družtvo se ne prederzne, veljavno mnjenje visokimu prestolu ponuditi , — kakor glas željá in občutov slovenskiga naroda pa vender za svojo dolžnost spozna, Vašimu Veličanstvu in v obličji svetá misli slovenskiga ljudstva razodeti. To ljudstvo je v nerazđeljivosti avstrijanskiga cesarstva pervi in nedotakljivi pogoj svojiga narodniga življenja na podlagi zagotovljene enakoprav-nosti vsih narodov spoznalo. Iz tega vzroka je z nezaupanjem v nemško edinstvo, zoper svoje prepričanje in le iz spošto-vanja cesarskiga ukaza, poslance za Frankobrod volilo, kakor tó volitni zapisniki spričujejo. Pri tem ravnanji se je slovenski narod deržal pravila, de, ce pràv se zgodo vinska, na pragma-tiški zakon in na pismo nemške zveze operta pravica pri ustavni vladi kterimu omajana biti zdi, saj prirojena deržavna in narodov pravica nepremagljiva bramba in jez biti mora zoper silo casov. Nemški narodni zbor v Frankobrodu naMajnu rani s svojimi sklepi ne le zgodovinsko temuc tudi prirojeno pravico avstrijanskih narodov, in vsi avstri- janski poslanci^ ce bi tudi vsi enakih misel bili, zavoljo nianjšiga stevila takih sklepov vstaviti ne morejo. Dolžnost lastne brambe zaukaže tedej vsim avstrijanskim narodam se takimu počenjanju ojstro zoperstaviti. Ponižno podpisano slovensko družtvo, ki po svojih udih iz vsih slovenskih krajev želje in misli slovenskiga naroda pozná, za svojo sveto dolžnost derži, namesti njega se tu oglasiti in pristopi k visokim u prestolu Ferdinanda dobrotljiviga s prošnjo: Vaše Veličanstvo naj blagovoli milostljivo narediti, de se slavjanski poslanci iz nemškiga narodniga zhirališa v Frankobrodu nazaj pokličejo. Slovensko družtvo v Ljubljani 19. listopada ,1848. Živa prošli ja« Kér z žalostjo strašne reči slišimo od nekterih naših poslancov pripovedati, ktere ali z besedo ali po pismih med ljudi trosijo, prosimo vse poštene ljudi, nej nam po gotovih pričah, ki so kaj taciga govoriti sli— šale, oznanijo, ali pa take pisma vredništvu pošlje-jo, de jih bo razglasilo in de se bojo spoznali naši sov-ražniki, ki nas hočejo v brezpostavnost pogrezniti. Tudi Dunajčanje — kakor smo v kurírji brali — hočejo Fi-stru' Fišhofu, Gold m arku in V i o 1 a n d u, ki so z Lohiierjem in Borošem v en rog trobili, njih poslanstva preč vzeti in si poštene možé za poslance izvo-liti. Tudi mi ne smemo izdajavcov terpeti ! Ustavoljub. Cerne Imkve. Večkrat — posebno pa v velkih tergih v Ljubljani — vidimo , kakó uboga živina pred kerčmami cele ure vprežena stojí, de jo dež spira in burja tare , kér je pijanec že davnej pozabil, domů jo odriniti. Mende de mu tisti krajcarji v mošnji cvili jo, ki jih je za derva , žito ali kakošno drugo blagó skupil. Le ko je vina do gèrla poln, se verže na voz in jaha sostradano živino domů, de vse vprek letí ; ne vidi ne ceste ne grabna, *) Gotove reči bomo berž razglasili, kér je to naša dolžnost. Vređništvo. VjA (Wy to® ne ljudi ne nji smajni dan drugih reci. Taka se je zgodila zad pràv dobro zadél in bi bii v se y de jo je na večer nek divjak iz malo bolj i z brade vùn govorit bolj dopadel, ko bi bil en-in nekoliko bolj počasi. města pripodel po Dolenski cesti, kjer je lili pod mojo Mihec, pervi mlinski hlapec (Nemec) je bil Ž. B hišo dve stari ženici iz ubožne hiše, ki ste od starosti Natora je dala temu gospodu vse darove za take in y nanaglama po enake nalóge. B od nog do glave je kakor vstvarjen za gluhe in slepe, pa vender blizo zidú šle deri, potem pa zbežal, kakor v starim testamentu Kajn, to. Tudi je pràv ljubo pél nemško pesem. — An čika ki je Abeljna ubil, brez de bi se bil le oberuil, viditi, mlinarjeva hišna (Nemka) gospodična K. je bila kakor y kaj de se je zgodilo. Ljudjé pridejo berž na pomoč in domá na gledišu, in se je clo v jezi pràv prijetno ob-babici na pol mertvi v ubožno hišo prinesó. Kmalo pri- našala. Ravno tako tudi gospodična M., ki je Dorote- oskerbnikovo déklo, pràv pri m era o igrala. O prepiru tece tudi zdravnik, več ganiti ne more ie menj pobita in je spet na ki jima je pusati mogel. Ena se nic in nikdar več ne bo vstala! Druga nog ah. med njo in Ančiko se je od smeha «rledise treslo dobro ste se mêdle. — Pravi korenjak je bil desetnik tako ? Povejte mi: ali ne zasluži tak clovek velike ka- gosp. K. ki je juda spodobno pokořil. — Kôsci so lepo Fleišmanovo pesem pràv dobro pćli, pa enmalo krep- de ga gosposki izro zni? Kér je pa zginil kot kafra , čiti ne moremo, denemo njegovo delo v černe bukve kejši bi bila v se bolj dopadla. Pesem na koncu igre v ocitno zasromovanje f Samasa. ovenska ip'a se je zmešala ; tudi bi bili imeli takrat vsi bolj veselo poskakovati in dve versti peti; med nar živejšim petjem bi bilo v Ljubljanskim gledišu 22. listopada, naprav Ijena od slovenskiga družtva. moglo pa drugič mnogih ze zagrinalo pasti. Taka lahko popraviti, željah ta igra ponovljena V praznovanje velkiga zbora, in posebno svojim udam iz dezele 11a cast, je izvolilo slovensko družtvo ge zahvalimo v iménu přetečeno sredo kot nar primerniši dan, novo slovensko igro v gledišu Ljubljanskim napraviti. Igra majhna rec se da Danes bo po nej je nihče ne zamudi, ki jo pervikrat ni vidil. Gospodam in gospodičnam pa. ki so igrali in péli, de nam v duha in v prid si ove n- slovenskiga družtva, povzdigo domorodniga Y> Tat v mlinu" y iz Ceskiga yy V ' w v Ceh a Nemec" od se imenuje skiga družtva tako prijazno na pomoč pridejo brez gosp. prof. Kle m ana in gosp. J. Kos m ač a přestav vsiga druziga povračíla, kakor samo tistiga, ki ga v v • ljena, po tem pa od slovenskiga druzvtva v besedi našim okoljšinam primerno prenarejena in s petjem pomnožena. Ta večer se je mende vender spet očitno pokazalo, de ni prazna beseda , ako rečemo, de se je sercu občutijo, de so se za milo domovino trudili! Hoviear. 22. dan tega mesca se je v Kro meri žu po do pri nas živo vnel duh slovenski o poli sedmih že skorej ni bilo več duh národní, zakaj pri ti moc v glediše končani velki maši, pri kteri so poslanci, ministri i. t. d. pričijoči bili, pervikrat snidel deržavni zbor. vec gospa si je v silnim drenji obleko y stergalo in zlat nino s sebe zgubilo, predin so mogle na svoj sedež prit!, rročina je bila taka, de ni dopovedati, kdor je sam skusil. Cez 200 ljudi se je môglo verniti, kér niso bili v stanu več notri priti. Pervi dan je bilo 255 poslancov skupej, ki so gosp. Smolka za predsednika, gosp. Kaj. Majer ja za nje- Laserja pa za dru-izvolili. Po ti volitvi so šli saksebi, in 2o. dan t. goviga perviga namestnika y to o-osp žiga y m. se je pervi zbor zacel. Bog daj ! de bi bil sveti duh Ali se je pa tudi splačalo, de so se ljudjé tako poslance razsvetlil, de bi, vse nepotrebno besedovanje De! Igra drenjali in toliksno stisko in vrocino terpeli? sama na sebi je tako dobro izdelana in tako smešna brez nesramnih kvant, de ni ravno veliko tacih. ïgrana je bila pa tudi od vsih gospodov in gospodičin brez sneme tako izverstno, de je bilo veselje! De so se nekteri memo druzih bolj skazali, je lahko verjeti, kér se iz manjši in opustivši, se krepko ustave poprijeli. Bog daj y de bi zmotljeni in zapeljani se spet na pravo pot vernili in popravili, kar so pregresili! Bog daj, de bi v bratovski ljubezni delà se lotili y 111 ga v prid vsaciga naroda do gnali ! pohlevnisi naloge ne da kaj veliciga in mogoeniga narediti. Grajšinski oskerbnik gosp. C. nam je pre-kanjeniga, boječiga , s putiko in s sivimi lasmí še A no riga starca dobro pred oci postavil. je bil gosp. M. De ni Tomaz, mlinar, mogoce, krajnskiga očeta boljši igrati, kakor ga gosp M. igra Je y kmečkiga HHH H ze davno Tudi novi ministri so izvoljeni, tedej je zdej spet vse v lepim redu. — Naša armada še ni vojske začéla zoper Madžarone. Mesto Šopr un (0 e denburg) se je dobrovoljno naši armadi vdalo. Na Košuta zdej sami Madžaroni pazijo, de jim ne uíde in jih v mlaki ne popustí.— Na Dunaj i so přetečeni teden spet nekaj pun-tarjev vstřelili, nekterim že k smerti obsojenim je pa Jelačič in Vindišgrec znano ; danes je to zopet očitno pokaza! v serčno veselje vsih poslušavcov. Gospodična K. je bila Katrica Vindišgrec prizanesel. sta s pohvalnima dopisama dobila od Rusovskiga Ce sarja tudi imenitna reda velike vrednosti; Jelacic pa y njegova hči, ljubeznjiva v vsaki besedi in v celim svojim obnašanji ; tudi pesmico pri kolo vratu (Pre diška gosp. Poženčana v 47. listu Novic 1846) je prijetno pela. — Ja vor nik, student, ki je šolo na kol obesel, bil gosp. H. Nimamo ga v Ljubljani nobeniga , ki bi nam znal, tako v serce peti V se iz Berolina in Saksonskiga pohvalne pisma za svoje junaško obnašanje, s kterim je Evropo brezpo-stavnosti otel. Tudi od našiga Cesarja je te dni Jelačič velki križ reda Leopoldoviga prejel. — Pri Dunaj-skim boji je 56 oficirjev, 949 vojakov in 68 konj padlo; y kakor írosp. H. Kdor tega koliko pa Dunajcanov se V se prav ne ve. Cela škoda f» u ne verjame , nej sliši le pesem „stariga Krájnca ki jo je danes pel: „Kaj doživel sim na sveti" i. t. d. ki podertili pohištev i. t. d. je na 38 milijonov prerajtana! Glediše se je tréslo od ropota ginjenih poslušavcov Vova slovenska ra. y se je vzdignil po dokončani pesmi pevcu v slavo. Prihodnjo saboto je spet nova slovenska igra v tudi gosp. L. Fleisman si je z napevam (vizo) k ti pesmi nov časten spominek svoje muzikalne umetnosti postavil. Le naprej takó! gosp. Fleišman— domače Gosp. O. je bil jud ki se Ljubljanskim gledišu napovedana. Gosp. Korde s, domorodne reči lepo vnel, jo je na noge spravil; Babnik jo je svobodno iz nemškiga přestavil in je za gosp pesmi so nar vrednisi predmet. Aron Mavšel, in se je tudi dobro obnesel. Težko je juda v slovenskim našim sedanjim okoljšinam přiměřil. Imenuje se „zme V V * // li V A 1 govorjenji šnjava čez zmešnjavo". Pa bo le gledisespet polno! posnemati ; gosp. O. jo je Današnjimu listu je perdjan 24. dokladni list. Vrednik Dr Janez BI eho eis Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani