Marica II.: Rdeče rože. — E. Gangl: Pod vrbo.
Rdeče rože.
¦  .                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              '
ekle mlado kot jutranja rosa
zanje na polju pšeničico . . .
Na licu cveto ji rdeče rože,
v srcu pa beli limbarji,
po njivi za njo pa
rdeči nageljčki . . .
To pa niso rdeči nageljčki,
to so kapljice srčne krvi . . .
Tega ni kriv bil
srp jeklen,
tega je kriv bil
ljubček njen.
Po cesti je mimo njive šel . . .
Dekle za njim je gledalo,
v prst se je drobni vrezalo . . .
Marica II.
Pod Vf*bo.
D
1
>-raj gradu v zatišju hladnem vrba stoji,
in pod njo ljubila sva tolikrat jaz se in ti.
2.
Pa, deklica, če bi žuborel tod potok globok, kaj bi ne bilo kmalu konec vseh tog in nadlog?
3.
Zakaj me siliš, naj gledam spet v pretekle dni, ki so bili brez zlatega solnca, brez jasnih noči ?
In kot pesem uspavanka šumel je les, le poljubi so se culi najini vmes.
Šumela bi vrba kraj vode kot na koru spev, kadar se loči duša potrta od zemskih rev . . .
Kot mumije se mi zde, ko zdaj izpod vrbe jih zrem, ko v tvojem objemu, Kleopatra, Antonius mrem . . .
E. Gangl.