Naši dopisi. Z (joriškega. Naši Primorski listi raolce, kakor dogovorjeno o izdatnem zboljšanju učiteljskih plač na 500, 600, 700 in 800 gld. v sosednej Kranjskej. Kaj pomeni to raolčanje! Zato pa govori toliko bolj doticni zakonski načrt sam na Kranjskem povdarjajoč: »Ucitelje došle iz druzih dežel uvrsti dež. šol. svet z dogovorom dež. odbora v primerno plačilno vrsto." In sočutni tovariši na Kranjskem pišejo v svojih listih: ,,Tovariše, prišedše iz drugih dežel, bodemo sprejeli kot prave prijatelje z odprtirai rokami.** In res vlagajo se že prav živahno prošnje za učit. službe na Kranjskem. Tudi gdcne učiteljice, ki so do sedaj uhajale na Štajersko, prizadevale si bodo priti na Kranjsko, kjer so enako plačane z gg. učitelji. Tovariši! pomagajmo si črez Hubelj, predno izgubimo vse telesne in duševne moči vsled pomanjkanja. Žalostno, da puste merodajni krogi na Goriškem učitelje stradati, hirati in genevati, med tem ko povsod zboljšujejo plače učiteljern, uradnikom in drugim prirnerno stanu in draginji. Kaj bode z naširai otroci, ako ne zapustimo dežele, koja nas ne more prerediti! Blagorodni gospod urednik! Prosim Vas uljudno, blagovolite sprejeti^ta dopis ter ga natisniti v cenjenem wUčiteljskem Tovarišu". Naše žalostne gmotne razmere so Vam le od daleč znane in mi jih čutimo, da nam je gorje. Več mladih učiteljev boleha in urnira vsled pomanjkanja. Zalostno in resnično !*) Iz Solkana. G. dopisniku v predzadnji številki, kateri se je dovolj obelodanil, naj se mi dovoli sledeče: Podpisani imam čast predsedovati goriškemu učiteljskemu društvu že trinajsto dobo. Nikedar se nisem potegoval in boril za to častno mesto, arapak izvoljen sem bil po društvenih pravilih ter izvolitev vdano sprejel. Zatorej presrčna hvala g. dopisniku za izraženo dobrohotnost do mene in raojega rodu! Odkar se zavedam na šolskem polji, vedno sem isti, barve, — razen pobeljene brade — nisem v ničera spreraenil, dasi sem bil na dežji in na sonci**; nikedar se nisera ničesa domišljeval, ampak hodil sem in hodim ravno pot brez ovinkov. Zato pa obsojam predbacivanje, — da žugam s prvira četrtkom po Veliki noči. Moj namen je, oni dan stopiti pred tribunal našega dru- *) Pridite torej k nam na Kranjsko; bodite prepričani, da bomo vsakterega sprejeli z največjhn veseljem v svojo sredo; saj znamo predobro, da so primorski učitelji vrli tovariši in uzorni šolniki. To naše vabilo velja tudi koprskim učiteljiščnikom. Umevno je ob sebi, da nam bo tudi štajarski tovariš dobro došel, če se preseli k nam na Kranjsko, kjer nain je vsled nove regulacije plač zasijalo sonce boljše bodočnosti. Povdarjamo pa, da primanjkuje na Kranjskem le učiteljev, učiteljic nam pa vzgoji naše domače žensko učiteljišče toliko, da ne morejo dobiti vse služeb. Kdor se misli preseliti na Kranjsko, se obrni na naše gg. okr. šol. nadzornike. Ti so: g. Janez Thuma v Postojini; g. Andrej Žumer v Kranju, g. Vilibald Zupančič v Ljubljani, g. Frančišek Levec v Ljubljani, g. Andrej Šest v Krškem in g. Anton Jeršinovič v Črnomlju. Uredn. štva kot zatožitelj in zagovornik saraega sebe. In to ni nikako žuganje! Da nekateri gg. kolegi niso zadovoljni se sedanjim ,,generalstabom", rai je znano dobro; a tačas jim ne raorem poraagati. Svetoval pabi jim: gg. ,,uskoki" naj zopet vskooijo ter izvolimo si v složnosti svoj ,,generalstab". Nam sedanjim ,,generalstablerjem" je v prvi vrsti stvar, potera oseba; — zato pa se tudi ne držimo kleščevito tega častnega mesta, ampak vdano smo je sprejeli, pa brez zamere je prepustimo, da bode le rair v republiki. No proti črnilu iz bezgovih jagod, oziroraa proti puščicam iraamo za zdaj tinkturo iz ,,aster montone". Tom. Jug.