Učiteljiščni vestnik. Šola in dom. Referiral na uciteljiščnem abiturientskem sestanku abit. A. R. Oerar. Ne bom slikal in opisoval tukaj šole in doma kot taka pojma, ampak pojem dom hočera razširiti na celoten dom, na ljudstvo, na narod. Tudi ni moj namen, vam natanko razlagati, kaj in kako naj deluje učitelj, oziroma učiteljica v šoli in zunaj šole: saj o tem sože pisali mnogi listi in knjige, ki ste jih ali jih boste še čitali. Hočem vam podati nekatera načela izvenšolskega dela. Učitelj je vzgojevalec Ijudstva in vzgojevalec naroda. On je važoi faktor raed ljudstvom, ki je od njega odvisen takorekoč obstanek naroda, zakaj izobrazba je dandanes glavno orožje v boju za obstanek in napredek. Le, če bo naš narod izobražen, se srečno obrani svojih sovražnikov in krepko napreduje. Nekdaj je odločevala kruta sila in pest, telesna raoč, ali dandanes ni tega vefc, ampak danes odločuje svetli meč, duševna moč, t. j. prosveta, izobrazba in zavednost posaraeznih stanov in vsega naroda. Kdo pa je oni, ki daje narodu izobrazba ? Gotovo učiteljstvo, saj moralo bi biti! Vi, dragi tovariši in drage tovarišice, ste poklicani in vaša stanovska in narodna dolžnost je, da pridobite svojemu narodu izobrazbo, kolikor mogoče najvišje stopnje. da mu podaste zdrav razum, ki se naj z njim vadi sam razpolagati, da bo sam syjj gospodar v duševnem, dospodarskem in politiškem oziru. Kaj pa je narod? Narod je socialna skupina. Kakor vsak soeialen organizem, tako hoče tudi narod obstojati in rasti. Vsakemu organizmu pa je treba hrane, da raste in se razvija. Isto je treba narodu. Treba mu je izobrazbe in zavednosti. Delo je tisto sredstvo, potoni katerega to doseže. To delo mora biti narodno, in sveta naIoga vsakega učitelja in ueiteljice je, da svoj narod kulturno in nravno povzdigne. Kulturo zaznamujemo vsoto vsega, kar je človeški duh zasužnil svojim interesom. Učitelj mora gledati in delati na to, da se ta vsota veča in veča. Kako pa naj učitelj deluje kulturno za razvitek naroda? Izobrazba je dandanes glavno orožje v boju za obstanek in napredek. Le če bo naš narod izobražen, se srečno ubrani zunanjih in notranjih sovražnikov in krepko napreduje. če velja rek, da je treba za vojno prvič denarja, drugič denarja in tretjič denarja, tako velja za narodnostni boj, za povzdigo naroda: prvič izobrazbe, drugič izobrazbe in treljič izobrazbe. Kdo pa je oni prvi, ki daje ljudstvu izobrazbo ? Učiteljstvo! Vsakega učitelja in vsake učiteljice stano\tska in narodna dolžuost je, da deluje po svojih močeh in zmožnostih tudi izven šole v prospeh za prosveto naroda. Ko bodo Slovenci spoznali, ko bo narod spoznal, da je učitelj pravi prijatelj ljudstva, da je šola velika dobrota za narod, potem šele napočijo boljši časi sedaj še preziranemu učiteljstm; napočijo pa tudi boljši časi zaslepljenemu in teptanemu narodu; a samo vzdihovanje ne pomaga nič, ampak trebajedela! Naše prvo načelo bodi: Sveto služimo svoji domovini! Naš prapor bodi resnica in naš ščit značajnost. Predpogoj izvenšolskemu delu, delu v domu ljudstva bodi trd, pošten znažaj ter vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti. Žalosten je naš položaj in obupno naše gmotno stanje. In glejte ravno v obupu je velikanska. Porabimo to rnoč za delo, za probujo in izobrazbo naroda, tn uspeh se kmalu pokaže. Ne klonimo duha, vztrajajmo na braniku, za narodne in svoje stanovske pravice in delujmo z vsemi močmi za napredek prosvete narodal Najvišje načelo nam bodi brez ozira na stranke, liste in osebe le procvit šolstva in napredek prosvete naroda. Mi nočemo nobene umazane politike, ampak mi hočemo politiko dela in prosveto naroda. (Koneo.) Crajera slavnost na c. kr. nčiteljišča t Ljabljani.* Slavnost se je vršila dne 3. t. m. ob 11. uri dopoldne v telovadnici c. k. učiteljišča, ki je bila temu primerno okrašena. Poleg krasne velike Gajeve slike, ki jo je izdelal gojenec IV. letnika A u g u s t F e r j a n, je imela telovadnica tudi splošno naroden - ilirski značaj. Slavnosti se je udeležil ves učiteljski zbor in gojenci obeh c. kr. učiteljišč. Uvodni del slavaosti je tv*. rilo proizvajanje skladbe po lastnem orhestru učiteljiščnikov, ki so pod vodstvom Dragotina Puherja vrlo izvedli kot uvodno pesem potpourri Donizettijeve nEomeo in Julije". Nato je zapel raešani zbor gojenk in gojencev pod vodstvom profesorja Antona Dekleve, pesem BOd straže hrvaške". Kot slavnostni govornik je nastopil prof. dr, 11 e š i 6 , ki je v krepkem govoru jasno očrtal zasluge in pomea Gaja za Jugoslovane. llirizem je bila točka, ki so se okolo nje sukali vsi očrtani dogodki in stremljenja. Skupne kulturne težoje, stremljenja in interesi pa dajejo vsej stvari realno podlago. — Po krasnih besedah govomika je deklamoval gojenec IV. letnika I. K o v a č Preradovičevo pesem »Putnik". - - Gajevo sliko so namenili IV. 1. svojemu vrlerau prof. dr. 11 e š i č u v dar, navdušujoče, krasne besede njegove pa ostanejo gotoro vsem udeležencem kot narodna svetinja v trajnem spominu. *) Ker nam je došlo to poročilo za zadnjo številko prepozno, ga objavljamo šelo danes. Uredn.