Ä» Ido i i 'S*W lei# i i i leta , i K50--, 26'- ,13- ät-'Msaj Jugoslavije i M Isto , „ 60,— ?®»aszs® številka m itkib staseli 60 », fcidaiitvo iu^ravništvo: t&wtfeor, Koroška ulica ii - Telefon kl 220. y. -Ä-. ** okćKj «te^iNh» stame §0 Tinarjet« pelttféei» Sisi asa »lofcnifc» Ijfltìslfo. Inserat! ail oznanila se računajo po K Uf od enoreda« petHvrste or? večkratnih oznani’!t’ ~ popust „Straža“ izhaja v pen deijek, sredo in petek Rokopisi se ne vračajo Z uredništvom se more govoriti vsak dan oà 11. do 12. ure dopoldne 134 Utonita. Maribor.' dne 3. decentbm t\TM* Letnik XII Z zavestjo zmage v bodočnost! Pani hip po volitvah je zagnalo skoro celotno nam maaprotno časopisje krik o lastnostrankarski zmagi in porazu slovenskega klerikalizma, katerega so pma&udrali napredni in nam nasprotni glasovi o > tla. Pa gospoda iz nasprotnega tabora se je po par dneh streznila v toliko, da je ponehala z zmagoslavnim vpitjem na pogibel Ljudske stranke, ker jej govorijo številke glasov dovolj jasno, da nas kljub nasilnostim, goljufiji z razpredelbo volišč, kupovanju glasov, demagogiji in za neuko ljudstvo prazno slepim obljubam niso preglasovali, nam niso iztrgali iz rok krmila nad slovenskim ljudstvom, da smo ©stali tudi po volitvah, po prestanem boju s šestimi političnimi nasprotniki najmočnejša — ljudska stranka v Sloveniji. / Osobito naši mladoliberalni listi,' katerih je žo sram nezaupnice, katero so dobili od strani Slovenije, pustijo sedaj klerikalce in se pečajo z žurnalisfiuV iaimi kombinacijami: katere stranke bodo tvorile prihodnjo beograjsko vlado, ali bodo Radič, frankovci , komunisti in drugi po republiki dišeči elementi za delo v konstituanti ali ne? Tozadevna ugibanja so prazna časnikarska slama, ker fakt delazmožnosti našo Konstituante se bo pokazal še le po 12. decembru. Dolžnost nas političnih zmagovalcev v Sloveniji je, da ne gledamo toliko nazaj na prestani, vroči volilni boj, ampak da upremo svoj pogled naprej v bodočnost. Podali smo se v prvi volilni boj v naši novi državi kot siaropreizkušena stranka, ki je odnesla zaupanje ljudstva vseh startov ter slojev tudi iz tokratne borbe in s tem dokazala, da ni mladostna koketa, kj se ozira nazaj, ampak stranka življenja, bodočnosti in še večjega ljudskega zaupanja, kakor hitro se fco naš narod enkrat iztreznil in uvidel, na kateri strani ni samo lepih programov, ampak tudi delo in poštenost. ! Rodim® pa uverjeni, akoravno smo zmagovalci, da nas naših šest nasprotnikov ne bo izpustilo iz o-Čes, da bodo vedno prežali na nas in si bodo vedrio edini, ako bo treba udariti po naši vodilni stranki slovenskega ljudstva vseh slojev in stanov, Prepričani in uverjeni moramo biti po presta nih volitvah, da je bila naša rešitev proti šestkratni nasprotni moči edino le naša predvojna mladinska organizacija, katero smo po naših močeh skušali poživeti iu na novo navdušiti za naše krščansko narodne ideale v pravzaprav kratki dobi našega SHSživo-taijcnja. Izid volitev nam dokazuje, da je nadkrilatila naša stranka nasprotnike le v onih volilnih okrajih, v katerih smo posedali dobre, res vestno delujoče in pod spretnim vodstvom se vsestransko gibajoče mla-. dinske organizacije. Naša mladostna avantgarda — Orli in Orlice, Marijine družbe, Mladeniške in Dekliške zveze — so vršile tudi tokrat v polni ter po -hvalni meri svojo dolžnost za izvojevanje naše poli -tiene hegemonije v Sloveniji. Občine in volilni okoliši brez mladinskih ali z zaspanimi organizacijami sc po veliki večini zablodile v, versko in narodno brezbarvne struje liberalrio-nemškutarske Samostojne ir internacionalne socijalne demokracije.- Res je, da so od naših vrst odcepile veliko glasov. demagogija samojstojnežev in socijalistov, občne nezadovolje, visoki davki, krik proti militarizmu, draginja itd., vendar naše dobro In navdušeno organizirane mladostne avantgarde -nam-ni omajal ali je prepodil njenih idealno krščanskih vzorov ir) ciljev nobeden še tako demagoški klic kot n. pr. : Hoch die Republik! Dobro razpredene mladinske organizacije so 'potegnile za seboj tudi stare mrmrače in nezadovoljneže, ki bi bili brez vzgleda mladinske navdušenosti za našo sveto in pošteno stvar skoro gotovo u-skočili v na prvi pogled bolj mikavni nasprotni tabor. Navdušenost naše kmetske mladine za našo pošteno politično stvar nam je bila tokrat spas in nam je tudi izvojevala potom svoje neumorne agitacije zmago in premoč. In ravno zavest, da korenini naša tokratna politična zmaga, v našem upu, v naši nepokvarjeni krščanski mladini, nam mora siliti naš strankarski pogled v bodočnost z vprašanjem: Kako bomo to našo dobro mladino ohranili tudi v bodoče v našem taboru, da je ne okužita in nam je ne oclvr - neta naša največja sovražnika: materialistični sta-* reo liberalizem in surovo podivjani socijalni demo-« kratizem? Odgovor na to povolitveno vprašanje je doka» enostaven: Zaposliti moramo našo mladež tuđi v prihodnje duševno in telesno! Dušavna zaposlenost bodi versko kulturna; telesna pa telovadno zabavna. Ako bomo z vso vne -xno, navdušenostjo, ljubeznijo ter neustrašenostjo gojili dušo in telo naše nam zaupajoče mladine, bomo potom mladostnega življa prekvasili v prihodnjosti vse uidi bolj starostne mrmrače in nezadovoljneže, Katera nam je odvrnila tokrat demagogija in' materialistično prazne obljube nasprotnikov. Poleg našega mladinsko organizatoričnega dela pa ne smemo pozabiti, da naš kmet in delavec ne bosta zadovoljna samo z duševno izobrazbo in telesno vežbo, ampak bosta zahtevala od naše stranke tudi gospodarskih koristi. Da bosta ponehala tudi med našimi strankarji nezadovolje in draginja, se moramo vreči na kmetsko-ljudsko zadružništvo. Bodimo uverjeni, da je vsa naša politična prihodnost in moč v mladinsko organizatoričnem in gospodarsko zadružniškem delu, Ako se bomo vrgli z vso silo in vsemi močmi na ti dve polji, bodimo uverjeni, da pri prihodnjih volitvah ne bomo porazili samo liberalcev kot tokrat, ampak tudi njih sinove samostojne in socijaliste, ki so zvabili tokrat tudi naše kmetsko ljudstvo v svoje mreže potom hujskarij in praznih obljub, ki niso oprte ne na organizacijo, Še manj pa na resnično gospodarske koristi! Pozitivno mladinsko in gospodarsko deio je Se vedno želo nagrado ter zmago in jo bo tudi v prihodnje, ako bo res tudi pozitivno òd strani naše stran -ke, ki poseda politično preizkušeno življenje in še boljšo bodočnost, ako bo delavna. Sedaj po končanih volitvah ne smemo pesniti jeremijad, ampak — glave Kvišku v zavesti zmage nad šestimi nasprotniki, naš pogled pa bodi samozavestno uprt pred plug naše — mladinske in gospodarske organizacije. Slovenc! Širite naše liste OSTER. Moj stric In moj župnik. les trančoščine prevedel Paulus. ) Dalje. Zložno se je popravil v naslonjaču, vzel tobač-ntoo v eno roko, žepni robec v drugo, me pogledal od sirani in se očividno pripravil na prerekanje, ki ga je pričakoval. Temeljito sem se lotila svojega predmeta, živahno, oduševljeno, navdušeno sem govorila, skrbno sem porabila vse, kar sem našla v svoji učni knjigi. Potem pa sem prešla na svoje lastne Študije o Fran -eu 1. „In kako mikaven človek je bil, gospod župnik! iVisoke rasti, veličastne postave, plemenitega in lepega obraza, in tako lepo, koničasto brado je imel, in tako lepe oči!“ Ustavila sem se za trenutek, da bi prišla do sape. Župnik pa se je ves zavzet zravnal v naslonjaču in vzkliknil: „Kje ste našli te neumnosti, gospodična?“ „To je moja tajnost!“ sem dejala s skrivnostnim smehljajem. In podrla sem vse mostove za seboj: „Gospod župnik, ne vem, kaj vam je storil u-foogi Frano I, Ali veste, da je bil zelo razsoden in pameten človek! Živel je veselo življenje in je razsipno ljubil ženske — “ Tedaj pa je gospod župnik odprl oči tako na široko, da sem se bala, da mu bodo izskočile, Zakričal je: „Sveti Mihael! Sveti Barnaba!Vin tobačnica ura je padla na tla s takim treskom, da je maček M je stegnjen lenaril na stolu, z obupnim mijavkan -jem zviškoma skočil na tla in pobegnil. Teta je planila iz sladkega dremavca po konci In zavpila: „Neumno živinče !“ L .Sako je rekla seve meni, ne mačku, geravno ni vedela, zakaj gre. Ta* naslov je bil neizpremenljiv stalni začetek in konec pri vseh njenih nagovorih. Pričakovala sem, da bom naredila velik vtis, vendar pa sem bila nekoliko osupla nad v resnici nenavadnim obrazom župnikovim. Toda kmalu sem nemoteno nadaljevala: .„Osobito je ljubil lepo Ano de Pisselen, ld jej je podaril vojvodstvo. Priznajte gospodi župnik, da je bil zelo dober človek in da M bilo zelo prijetno, ako bi kdo mogel biti na mestu Ane de Pisselen," j „Sveta Mati Božja!“ je mrmral župnik s poje -maločim glasom, „dete je obsedeno!“ „Kaj je z njo?“ je kričala teta in prebodla,klop-čič p a volo z dolgo iglo. Vrzite jo ven, če si dovoljuje predrznosti ! “ „Dete moje“, je rekel župnik, ' „kje ste se tega naučili ?“ „Iz neke knjige“, sem suho odvrnila. O knjižnici sem seve molčala. „In kako -morete ponavljati take grdobije?“ „Grdobije — ,?“ sem rekla užaljena. „Kaj, gospod župnik, vi pravite, da je grdobija, ker je bil Franc I. velikodušen in ker je ljubil ženske? Vi jih torej ne ljubite?“ „Kaj pravi — ? je zardela teta, ki me je nekaj trenutkov sem pazljivo poslušala in izvajala iz mojega vprašanja najnesrečnejše posledice. „Brezstidni -ca! Vi-------“. „Mirujte, dobra gospa, mirujte!“ Jej je segel v besedo župnik, ki se je zdel po mojih besedah olajšan kakor od velike teže. „Dosolite, da se jaz sporazumem z Regino. Torej, kaj' najdete hvalevrednega v obnašanju Francai.?“ „Stvar je zares jako priprosta“, sem odgovorila nekoliko prezirno, sodeč, da je moj gospod župnik že star in počasnega pojmovanja. „Učite me vsaki dan ljubezni do bližnjega. Meni se pa vsaj zdi, da je Franc I. v dejanju izvrševal to vašo priljubljeno zapoved — — — Komaj sem nehala, že se je gospod župnik, ki sl je med mojimi besedami brisal debele znojne kaplje s čela, vrgel nazaj v naslonjač, se prijel z obo- ji ma rokama za trebuh in prasnil v bučen smeh in se smejal tako.dolgo, da so mi od jeze in užaljenosti solze pritekle. „Zares“, sem rekla s tresočim glasom, „prav neumna sem bila, ker sem se toliko mučila, da bi se naučila svojo nalogo in vas pridobila za Franca I.“ „Ljubo moje dete ! “ mi je rekel, ko se je kon -čno spet zresnil, in me je nagovoril s svojim prilju ’ bljenim priimkom, ki ga Je rabil, kadar Je bil zadovoljen z menoj, „ljubo moje dete! Veseli me, da na tako plemenit način pojmujete ljubezen svojega junar ka. Čudno se mi je zdelo, in nisem tega došedaj vedel, da se tako živo zanimate za ljudi, ki: dejanski izvršujejo čednost ljubezni do bližnjega,“ „Vsekako pa stvar ni smešna“, sem rekla užar ijena. „Na, no! Ne bodimo jezni!“ Potrepljal me je po licu, končal pouk, mi rekel da jutri zopet pride in je odšel, da spravi na varno ključ od. knjižnice, ki mu je bila dobro znana, ne da bi bila jaz o tem vedela. Ni še zapustil dvorišča, že se je vrgla teta na mene in me tresla za ramena, kot bi mi hotela izvinih vse kosti. „Ničvredna jezičnica vi — — ! Kaj ste storili, da je župnik tako naglo odšel?“ „Zakaj se razburjate, ako n'e'veste, zakaj gre?“ „Ah! Jaz, da ne vem! Ali nisem čula, kaj ste pravili župniku, nesramnica vi!“ In ker je mislila, da besede ne morejo dovolj o-hladiti njene jeze, mi je dala zaušnico, me 3urovo na bila s pestjo in me vrgla skozi vrata' kakor psa. Zbežala sem v svojo sobo ter se pred vsem varno zaklenila. Nato je bila moja prva skrb, da sem sl razgalila obleko in ugotovila v ogledalu, da so suhi in mršavi prsti teti hi zapustili modre pege na mojih ra -menih. „Ti — — strahopetna sužnja!“ sem grozila svo ji sliki v ogledalu, „ali še boš dolgo prenašala take reči ? Ali ti res manjka poguma, da bi so jej pósta -vila po ^obu — ?“• Dalje prihodnjič, Iz tužne Kakor je razvidno iz poročil naših dnevnikov, j slavi „furor teutonicos“ na Koroškem svojo ogabne 5 orgije, ki pričajo, da si mednarodna komisija ni zna- I «a. oziroma ni hotela priboriti v coni A tiste avtori- j tete, ki bi jo morala posedovati že v prvih dnevih nje j nega poslovanja. Gledali smo dogodke pred usodnim ! dnevom plebiscita z gotovo skepso, ki je bila povsem upravičena. Nemške in nemškutarske reklamacije, v največjih slučajih neutemeljene, so sprejemali člani plebiscitne komisije, predvsem Italijani, z vestno natančnostjo, medtem ko so odklanjal upravičene slo -.venske, reklamacije prav kategorično. Nemčurji so prav kmalu spoznali, da imajo v medzaveznjški ko - , misiji močno zaslombo; to dejstvo so izkoriščevali v l svoje umazane namene do današnjega dne. Listi so l pisali, da so nemčurji vprizorili v nedeljo dne 7» no- \ vembra v Velikovcu neko »aškerado, s katere pomo- j Čjo so na ostudni način sramotili našega sivolasega j .vladarja. Neki hlapec, raztrgan in zamazan, oprem- I Ijen z napisom „König Peter I-“, je moral po receptu jj zbesnelih nemškutarjev alegorično predstavljati via- | darja države, ki stoji v vrstah zmagovalk. To je in- f Janino zasmehovanje one velike ideje, s katero so šli ì zavezniški vladarji,, med njimi kralj Peter, v sveti \ boj zoper nemško barbarstvo; francoski listi so pri- | našali slavospeve kralju Petru, ki so tekli iz peres 1 znamenitih irancoskih publicistov. Danes pa, ko je | nemäfki. imperijalizem strt*, doživljamo, da sramotijo, \ nosilci pangermanskih idej pod zaščito antantne ko- j misije ravno tistega voditelja svojega hrabrega na - 1 I pollflCnl pregled. IJugoslavlJa. V e s n iČ e v a v 1 a d a še ni podala formai re ostavke, ker še niso uradno znani in potrjeni izidi volitev v SHS kraljevini. V Beogradu pričakujejo, da bo sestavljen novi kabinet že koncem tega tedna. Politiki računajo s sigurnostjo, da ne bo zastopana v novem ministrstvu Hrvatska zajednica, ki je pogorela pri volitvah z dvema ministrskima nosilcema liste: Kovačevičem in Drinkovičem. Jugoslovanski poli-ti 5 n i k r o g i sc že pred konstituiranjem konštituante uverjeni o njeni delazmožnosti. Tudi če se združijo komunisti in Ra-dičevci, ne bodo mogli zavreti delovanja ustavodajne skupščine. Glede sprejetja nove ustave od strani kon-slituante baje ni strahu, ker bodo na strani vlade radikali in demokrati z 210 poslanci, Jugoslov. klub s 80, 45 agrarcev in 25 muslimanov. Za sklepčnost konštituante je namreč potrebna dvotretjinska večina od vseh 417 poslancev in ta bi bila 277, ki je gotovo dosežena, ako bodo z vlado zgoraj navedene struje. Jugoslovanske žurnaliste prav posebno zanima: Kako se bo držal Radič in njegova po volitvah tako ojačena stranka napram konstituanti? Radič je baje izjavil sam, da bo strankin odbor sklepal « postopanju njegove stranke v ustavodajni skup- ■ ščini. Glede razumevanja in udejstvovanja revolucije j j« Radič na stališču, da ima pravico do uporabe re- j volucije edino ljudstvo V slučaju najhujše sile. Radič j sploh izjavlja, da bo odvračal svoje pristaše od re - 1 volucije. Radič in njegova stranka bo ostal še zana- 1 prej republikanskega nazora in zahteva, da se uvr j ste v ustavo zakoni, ki bodo dajali naši državi kmet- f skr' značaj. Radič je pripravljen po svoji lastni izja- \ vi za sporazum z drugimi strankami. Rapallsko pogodbo zahtevata na vpo- j gled in v podpis tudi Francija ter Anglija, da tem \ polom zaključita londonski pakt, na katerega sta bdi j vezani dosedaj. j Laška vojna ladja, Stacionirana zdaj v j splitski luki, je izvesila na dan 1. decembra im gosi©- l vensko zastavo na častnem mestu in je oddala tudi | '21 strelov v proslavo. Italija. E a p a 11 s k i dogovor. Kakor se je izja | «d Giolitti napram uredniku lista „Messaggero“, h-'- | će italijanska vlada na vsak način uveljaviti rapati- | ske pogodbo s tem, da prevzame teritorij, ki pri1-«- j na glasom pogodbe njej, obenem pa bo skrbela, Rusi- jj ja nezmožna, da bi izzvala novo vojno s Poljsko. I Domača politika. I r 1 Uradno potrjeni izid volitev je mariborsko vo- 1 lilnos okrožje: SLS je dobila '27.144 glasov in dobi 5 in 2 kavalificirana = 7 poslancev. NSS z 2365 glasi dob? 1 mandat. JDS 4632 glasov in dobi 1 mandat, j J SDS 22.383 glasov dobi 4 in 2 kvalificirana, torej 6 mandatov. SKS 17,936 glasov in dobi 4 in 1 kvali-ficnan, torej 5 poslancev. Komunisti 5735 glasov in | imajo 1 poslanca. k ~ 1 Minister dr. Kukovce že zopet mešetari s sa- | mostojneži in narodnimi soeijalci. Pri seji ministrske- I ga sveta, kjer sedaj obravnavajo ustavni načrt, je po | dal tudi naš dr. Lojze svoje mnenje glede ustave . I Pozabil je pri tej priliki slovensko demokratsko volil- f no parolo o mariborski in krajnski samoupravi in u- I daril na čisto centralistično plat glede ustave, Gle- 1 de pokrajinskih zborov je njegovo ministrsko mneme | da bi naj ti imeli samo posvetovalni značaj. Dr. Ku- i kovee pa ni pozabil pri razvijanju svojega centralisti 1 čnega ustavnega načrta povdariti, da so prav Kukov I čevega mnenja glede ustave tudi samostojni in naro- I dni soeijalci, ki so samo levo in desno krilo demo - 1 kratske stranke. Sedaj koj po volitvah je dr, Kuke- | vec, katerega mladoliberalna glasila so še pred ne - 1 kaj dnevi na najbolj ogaben način blatila vsakega j narodnega socijalca posebej, aneksiral celo Narodno socijalno stranko kot svoje levo ali desno strankar -sko krilo ? Radovedni smo, kaj bodo rekli k tej dok -tor Kukovčevi aneksiji, ki je bila izrečena vpričo beograjskega ministrskega sveta, narodni soeijalci? Celotno liberalno časopisje je pisarilo in pov-darjalo še pred par dnevi, da je politična vez med j klerikalci in narodnimi socijalisti očividno dokazano dejstvo. Sedaj po končanih volitvah pa že izjavila vo I ditelj slovenskih demokratov in minister dr. Kuko- 1 vec, da je Narodno socijalna stranka samo krilo demokratske stranke. Kje je tukaj logična vez med pisavo liberalnega časopisja pred par dnevi in mini -strsko izjavo dr. Kukovca? Take logične kolobocije si lahko privošči samo naša mladoliberalna žurnaii -stika ter govorniški zaletel dr. Kukovec. Dr. Žerjav kot humorist. V uvodniku „Jutra“ od četrtka je napisal dr. Žerjav koj v prvih vrstah pomenljive besede, ki so pristna Žerjavova humoris-iika. Humoristični stavek iz „Jutra* se glasi: „Vsak napreden človek se mora veseliti volilnega rezultata v naši državi, ako gleda na število mandatov, ki so jih v volilnem boju izvojevali klerikalci.* Torej vsi naprednjaki z, Žerjavom na čelu se veselijo nad lepim številom klerikalnih mandatov. Pa vpndar ne, da bi postal dr. Žerjav zopet sotrudnik „Straže“? ' Socijalistički „Naprej“ odkrito priznava v svojem uvodniku od 30. nov., da je pri teh volitvah zma gala demagogija. Izidi o tem. govore, povdarja „Naprej“. Za to izjavo smo mi socijalistom prav hvalež -ni, so vsaj enkrat odkritosrčni. Ceje komu pripomog la demagogija do političnega uspeha, je biio to tokrat pri socijalni demokraciji, ki si je priborila sedanji začasni uspeh samo potom najhujše demagogije s podpihovanjem splošne ljudske nevolje, z volilnim klicom o republiki, z zabavljanjem čez Srbe, državno oblast itd. Ako „Naprej sam priznava zmago dema- gogjtj®- mu to njegovo priznanje podpišemo z Imenom celotne Ljudske stranke. Demagogija in socijalisti to sta sploh dva pojma, ki sta neločljiva ! » Zakaj? Zukaj Samostojna ni za meglo Ljubija-» no postavita svojega lastnega kandidata» je odgovor lahek. Postavila ga ni zaradi tega, ker bi se bil glasovi med liberalci in Samostojno cepili in bi n® bili dobili nobenega mandata ne liberalci in ludi ne samostojneži. Vsi samostojneži v Ljubljani in še celo urednik „Kmetijskega lista“, Jamnik, je moral glasovati s^a svojo liberalno mater, dokaz, da so se dne 28. novembra samostojneži zaročili z liberaino stranko. Zenitovanje bodo obhajali v Beogradu, na katero bodo tudi povabljeni Mrmoija, Žnuderl, Lipovšek in Gangl, a drugi priganjači Samostojne pa bodo igrali vlogo muzikantov, Kdor torej še sedaj verjame, da jo Samostojna v resnici neodvisna stranka, temu r$ pomoči, tak človek je ali znorel, ali tako zakrknjen gre šnik, da mu ni mogoče dopovedati, ali je pa na obeh očeh udarjen s slepoto. Senat dobi,naša beograjska zbornica,? Naš ministrski stet je sprejel predlog glede sestave bodočega senata, ki bi naj obstojal iz 100 članov* katerih izvolitev bi se raztegnila na delovni rok celih devet let, vendar bi izstopila vsaka 3 leta ena tretjina. Vsak, pa, ki hoče enkrat sedeti na častitljivem senatorskem stolcu, mora biti že sitar 40 M in Imeti za seboj srednješolsko izobrazbo», Dnevne vesti. Koroški deželni zbor jo imel v Celovcu svojo ; slavnostno sejo 26. novembra v nalašč za to sejo 0-krašeni deželnozborskii dvorani. Udeležili so s» te se- j je vsa poslanci v slavnostnih oblekah in tudi vsi oni ; gospodje, Id imajo posebne zasluge za prildopitev ne- ] deljene Koroške Nemški Avstriji. Slavnostno zborova- I nje je otvorit predsednik Lukas, ki je blatil našo ljubljansko vlado. Za predsednikom se je oglasil k dalj- j ši besedi deželni upravitelj dr, Artur Lemisch, ki se je spomnil v govoru tudi onih 15,000 Slovencev* ki so ! glasovali pri plebiscitu za Jugoslavijo, Glede teh Slovencev je podal starogermansko geslo, da jih bo treba kot zapeljance anpraviti zopet za prave Korošce. In da se res dudi izvrši germanizacija teh koroških Slovencev, j’e odločil dr, Lemisch rok ene gene- : racije. Te germanizacije pa ne bodo po Lemisehevem receptu izvršile samo oblastva, cerkev in šola, am-, pak koroško ljudstvo samo! Iz teh kratkih posnetkov iz dr. Lemisehevega govora je pač dovolj jasno razvidno, kakšna, usoda da čaka naše uboge koroška Slovence, Varstvo koroško slovanskih manjšin bo 0-stalo le na papirju. Ge naša vlada ne bo držala sti-f ka s temi koroškimi trpini fix gledala na to, da se jim ne bodo preveč kratile po mirovni pogodbi z asi-j gurane manjšinske pravice v cerkvi in šoli, potem se» bo izpolnila dr. Lemischeva preroška napoved* da bo postalo nad 15.000 zavednih koroških Slovencev v dobi enega rodu pravi Korošci (nemškutarji). Pmm' na naše ujetnike v Sibiriji! Tisoče naših, hrvatskih bratov še gladuje in zmrzuje v Sibi- ' riji in Turkestanu v ujetništvu. Ni žive duše, ki bi se pobrigala za nje, ni človeka, ki bi jim olajšal njih j obupno stanje. Radi tega vas prosim dragi Slovenci j in Hrvati, ako še imate količkaj usmiljena srca do svojih rojakov, prosite skupno jugoslovansko vlado, naj se pobriga za vrnitev teh naših revežev iz Sibirije. Dragi Slovenci in Hrvati, naj ne bo moja pro -šnja do vas, klic vpijočega v puščavi. Sprejmite go- ‘ reče pozdrave iz Turkestana od sledečih: Fortonat j Stanovšek iz Šoštanja pri Celju, Ivan Matjašič iz ; Vurberga pri Ptuju, Karl Mastnjak in Kos Ivan iz. St. Jurja ob južni železnici, Jožef Kostanjevec iz Stojne okraj Ptuj. Hrvati: Regala Benko pri Zagrebu selo Strnec, Jagorinc Fabijan iz Cveitlina oWb Bedinja, Ivan Bebek Koprivnica int Golac Ivan iz Grižan, Ako želi kedo kaj natančnejšega od zgoraj navedenih, naj se obrne pismeno ali pa osebno na naslov: Anton Jurgec, posestnik v GruŠkovou št. 151 okraj Ptuj. Iz okolice Laškega trga. Sloveč je postal naš trg posebno sedaj ob volitvah, saj je vseboval kar dva kandidata. Sicer pa slovi že,od nekdaj pri vseh onih, ki imajo kaj ?a prodati, ali za kupiti, ker naravno središče velike kmetske okolice, v resnici zasluži ime trg, če tudi ne poseda mnogo hišnih številk, Tržani se pa tega tudi dobro zavedajo, ter „zna jo“ kupovati pa tudi „prodàjati“, Ta njih sloveča zna nost je tudi povzdignila nekatere tržke rodbine iz ne-maničev v milijonarje. Da se pa za svoje milijone, M so jih namolzli iz kmetov, tem hvaležne izkažejo, povabili so na dan volitve v laško občinsko luknjo 992! vehlcev iz Sv, Krištofške občine», Sioer so občanii iz Marija Gradca sosedi, ker je teh za par sto glasovi manj, gospodje pa radi le velike številke vidijo, so; počastili nas iz Sv. Krištofa z vabilom. Kör pa se jim je zdelo, da bo gnječa precejšnja, so očka kandidat vsem tržanom prepovedali, prodajati živila, češ, če bodo volile! lačni, se jih bo lažje spravilo več v škatljico. Toda ustrašili so se. Zvedeli -so, da imajo kmetje za svoje znamenje križ. Križa se pa Še hu-i dič boji, kar bi se tržki gospodje ne, zato so brž da; bili zaveznike, tičke, ki so dobro vedli, da nimajo vo-i liine pravice, toda zastavili so vrata v volilni lokal S tako gnječo, da so nekatere čez glavo metali ven, sa-j mo da ni gnječa popustila, in ker, je tudi gospođa S komisiji „štrajkala“, je večina kmetov Izgubila to, kar so nam obetali dve leti volilno pravico. Ko je bilo poklicano orožništvo, da napravi red, tor odstrani one, ki očividno nalašč vzdržujejo goječo, . tega orožništvo ni zmoglo, ali ni smelo? A ko,so pa nekatera 5« 8cecmbra 1020, Sfcaa S, * pogumna dekleta komunističnim agitatorjem, M bo nosili zastavo z napisom „Svobodna republika“ to vrgle na ..tja in raztrgale, so takoj ^prilliteli na pomoč mogočni trški veljaki, ter naščuvali orožništvo, da je zasledovalo dekleta. Gospoda zapomni sii: Sami prelamljate postave, ter marsikaj dovoljujete celo proti -«tržavpim elementom, vse le zato, da škodujete kme-;om in stranki, ki edina iima namen -braniti križ in pravico. Tudi kmetje bomo poizkusili, mogoče se najde sredstvo, da vam vrnemo. Davčni uradi vam bodo prihodnje lieto poročali. Kakoršho pravico ste dali kmetom, takšno vam oni vračujejo! Kmetje skupaj! Volišče v Laškem trgu. Značilna je bila prav oči vidna zveza, med državotvorno JDS stranko in komunistično svobodno republiko. Edino dr. Kukovec je smel viseti na glavnem trgu, vse druge plakate so raztrgali. Socijalisti pa, kot njih zavezniki na voliš -cu, so smeli nositi zastavo z napisom „Svobodna republika.“ Ko jim je pa par pogumnih deklet to cunjo iztrgalo iri raztrgalo, so takoj prihiteli JDSarji na pomoč ter ščuvali komuniste, naj pretepejo kmetska dekleta. Toda čeprav je bila „pomoč“, vendar je pa pred kmetskimi pestmi pogum v hlače všel in zato so poklicali orožništvo na pomoč. Trško orožništvp, ki ni moglo reda napraviti na volišču, kjer sp naši nasprotniki nalašč stiskali kmetske ljudi in pri tem v-pili „horuk ! “ ter so svoje volilce metali čez glave drugim, je takoj prihitelo na pomoč ter je dekleta a-retiralo in iskalo še drugih krivcev, ki bi se bili kaj pregrešili Čez prijatelje JDS. Značilna je bila tudi agitacija. Neki znan pristaš JDS stranke, ki je, ob -enem tudi tajnik NSS, je bil agitator za Samostojno. sTa je nagovarjal ljudi, naj izpustijo .krogljico kjerkoli hočejo, edino v škatljo s križem ne. Tako torej, krščanstvo sovražijo in četudi voliš s komunisti, — ljubše jim je, kot pa s krščansko stranko! Hrvatska Koprivnica in cerkvena revolucija, IZnani koprivniški župnik reformist Zagorac je me -stno župnijo Koprivnico tako pobunil, da je še danes nemogoč v tej župniji vsak dušni pastir, katerega de kretira škof na to mesto. KoprivniŠka mestna občina si je uzurpirala pravico, da sib o ona sama izbrala rz vrst hrvatske reformistične duhovščine svojega dušnega pastirja. Ne vem, koliko za odstavljenim Zago-rscom od škofa nastavljenih koprivniških župnikov je moralo pobegniti s fare vsled nasilja od strani meščanov. Zadnji od škofa v Koprivnico poslani župnik je bil neki Fržič, ki je pa izginil iz župnije v prvi noči.- Iz Bjelovara je poslala ’ višja oblast v Koprivnico posebnega vladnega zastopnika, da preišče na licu mesta vzroke pobega vseh od škofa nastavljenih kopniva; škili župnikov. Vladni zastopnik je dognal, da je pripravljena Koprivnica na vsak najhujši odpor napram vsacemu od škofa dekretiranemu dušnemu pastirju. Začasno vodi koprivniško faro samo župni upravitelj Spoljar, katerega pusti prebivalstvo a a miru , ker je nastavljen samo provizorično. KoprivniŠka župnija bo v kratkem na novo razpisana, a mestno prebivalstvo že izjavlja sedaj po časopisju, da si bo mestni zastop sam izbral za župnika osebo, ki bo njemu ugajala in ki stoji na programu reformacije. Mislimo, da se bodo koprivničke cerkvene revolucije in anarhija ponavljale po zmagi radičevcev in frankovcev v Hrvatski in Slavoniji in da se bodo celo poostrile in razpasle po drugih župnijah razven že zrevolucijonirane Koprivnice, Vsekako js postala hrvatska Koprivnica nekak original cerkvene revo -lucije v Jugoslaviji in je tozadevno že precej znamenita po evropskem svetu. Umri je v St. Petru pod Sv., gorami občezna-ni, priljubljeni in od starih ter mladih spoštovani posestnik Karol Stadler iz Dekmance. Rajni blagi dobrotnik in svetovalec šentpeterske mladine je bil znan pod imenom: naš stric Karl. Strle Karol bo ostal v trapiem spominu daleč na okrog po šentpeterski o-kolicL Praznik Marijinega oznanenja. Prihodnje leto j pade praznik Marijinega oznanenja 25, marca na Ve- j likfi petek. Ker se ta dan sv. maša sploh ne daruje, | |e premeščen praznik Marijinega oznanenja na dan | 4. aprila. f Družba sv. Mohorja v Prevaljah je ravnokar \ pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1920. C. | «djc prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Kole- f dar za leto 1921. 2. Na noge v sveti boj! II. knjiga, j 8. Kako si ohranimo ljubo zdravje, 3. snopič. Druž- f ba se bo potrudila, da častiti udje prejmejo knjige že j kolikor mogoče hitro, in sicer po železnici ali po po- f Sli- Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečerii jj redu: 1. Lavantinska škofija. 2. Ljubljanska škofija. | 5, Krška škofija. 4. Razni kraji. I Spremembe voznega reda na južni Železnici , j B 1, decembrom t. 1. odhajajo kurzni vozovi Beograd I —Dunaj in spalni voz Beogra—Praga iz Beograda I vsak ponedeljek, sredo in petek z brzovlakom Štev. 6 I tab 18. uri, namesto kot dosedaj z brzovlakom Št. 4 , 1 fei ?e odhajal iz Beograda ob 21. uri. Prvo porotno zasedanje za Maribor in Celje v j letu 1921 je nastavljeno na 7, marca. | Ukradeno usnje na železniški progi. Na želez- | oddelku gornjega poverjeništva izkaze o popisu vseh invalidov, vdov in sirot. Rok za vpošiljanje teh izkazov j« potekel že dne 10. oktobra t. L Ker rabi po -verjeništve te podatke radi sestavitve socijalne statistike, nadalje radi ureditve vprašanja državnih pre-skrbnin, je nujno potrebno, da vpošljejo vsi občinski uradi te izkaze, ker se ta vprašanj» ne morejo rešiti, dokler ne dobi poverjeništvo izkaze vseh občin. Opozarjam« gerente in predstojnike občinskih ura dov, da nosijo vso odgovornost za morebitne posledi-ce, ki bi nastale vsled njihove toozirne brezbrižnosti. ! Delavstvo Nemčije v krščanskem taboru. Na ; kongresu zadrug' delavstva v Nemčiji, ki se te vršil dne 30. novembra v Essenu, je bilo dognano prese -nelljivo dejstvo, da je sedaj v Nemčiji včlanjenih čez dva milijona delavcev v krščanske delavske zveze. Štovalo članov, ld je znašalo koncem leta 1919 538,559 članov, je naraslo v lanskem letu na eden milijon 770 članov, a letos znaša že čez 2 milijona članov . Delavstvo Nemčije se v ogromnem številu pridružuje krščanskim delavskim organizacijam, obrača pa hr bet socijalni demokraciji in komunistom. In pri nas? Zali bog, da ljudje Še niso prišli do pravega spozna^ nja in so metali volilne krogljice v Skrinjice socijal-I ni demokraciji in celo v Skrinjice komunistov» Vsa : znamenja pa kažejo, da se bo sčasoma streznil tudi j naš narod! f Morilca Esad paše, ^banskega učiteljišnifca Avenija Rusjan, ki je stal radi umora ‘tako ugledne politične osebe kot je bil Esad paša pred pariškim sodiščem so seve oprostili. Brevier (pars hiemalis) je zgubljen na progi Čakovec—Maribor, Na drugi strani se nahaja podobica z sliko čast. Don Bose a. Prosi se najditelj, naj brevir odda v uredništvu „Straže“. Mesto krogljic — lešnike so našli v volilni škatljici nekje na Dolenjskem. Očividno so krogljice nekaterim volilcem tako ugajale, da so jih pridržali ^_________ ^__________________ ;n mesto krogljic vrgli v škatijico lešnike. Radovedni f dežel v Beogradu z dne 29. oktobra t. L št. 7574-C. slu deloma že dostavljenih plačilnih nalogov braepri-zivno v roku 8 dni Na posredovanje je po generalni ravnatelj direktnih davkov odredil brzojavno oa vsa finančna ravnateljstva, da se ima to plačilo izvršiti v treh obrokih in sicer prvi obrok v znesku 60% tekom 30 dni po vročitvi plačilnega, naloga, drugi obrok v. znesku 25% ,v nastopnih dveh mesecih in poslednji obrok v nadaljnih dveh mesecih. Tistim, ki lahko dokažejo, da davka v predpisanih rokih ne morejo plačati, sme finančno ravnateljstvo dovoliti, da plača o zadnji obrok najpozneje v osmih mesecih od dneva vročitve plačilnega naloga, Ceno padajo. Na svetovnem trgu so vendar le enkrat začele padati cene za razne industrijske proizvode. To padanje cen se ne "pozna samo v veletr -govmi, ampak tudi v prodajalnah na drobno. Na Francoskem je padla cena za bombaž od 970 na 395 frankov, za goveje kože od 334 na 169 frankov, za obuvala so padle cene za 50 do 100%, tako n. pr. strne v Parizu par finih moških čevljev 41 frankov. Tudi so padle cene za razne tkanine. Cena za bel ba -tisi in Sifon za perilo znaša za 1 meter 3.60 frankov, serž iz čiste volne 12 frankov meter itd. Padle so pa iudj znatno cene za razna živila. Vsa znamenja pač kažem, da se bo ta pojav padania svetovnih cen v ? najkrajšem času pojavil tudi v naši državi. Uvoz mineralnih olja. Po naročilu odseka mi-nisirstva za prehrano v Ljubljani se objavlja slede-Ì Če: Odsek ministrstva za prehrano sme dovoljevati S uvoz mineralnih olja samo v množini do enega va -I gona in samo onim uvoznikom mineralnih olj, ki do -! prinesejo s prošnjo tudi potrdilo, da so pravilno pro-t tokolirani in da so plačali davek za prošlo leto in za I prvo polovico tekočega leta. Odsek ne more izdajati ponovnega uvoznega dovoljenja uvozniku, ki prosi za j uvoz sukcesivno ali ponovno v kratki dobi. Uvozne I dovolitve za količine, ki presegajo en vagon, izdaja 1 lasom razpisa ministrstvo za prehrano in obnovo smo, ali je smatral volilni odbor te lešnike za enako pravne krogljicam, ali ne. Iz H\arlborn, »iški progi Videm—Zagreb je bila iz nekega tovor - I vitega vlaka ukradena velika množina usnja. Izginili jj ste dve bali črnega usnja. Eno balo, ki je tehtala 3£r| kg, in je vredna okrog 38.000 K, so sedaj našli. Ob- f ?asü zasledujejo tatove. Dar Dijaški kuhinji. Gosp. kaplan Fr. Glav -öilppn Kapeli je nabral o priliki blaslavljenja kapele in križa v Radencih 130 K. Prav si#na hvala! Popis invalidov, vdov in sirot. Poverjeništvo za, socijalno skrbstvo je izdalo naredbo, opr. št. III. 3887-20, od dne 6. septembra 1920, glasom katere so ioili dolžni vsi občinski uradi vposlati invalidskemu Pol. svetnik dr. Mlekuž, ki je prevzel mesca \ \ julija t» L začasno vodstvo novoustanovljene tukajš- I \ nje podružnice državnega urada zoper navijalce cen, f ! verižnike itd., da jo organizira, je bil po izvršeni na- | jj Log s sklepom deželne vlade za Slovenijo z dne 24. jj novembra t. 1. razrešen te dolžnosti in dodeljen v f nadaljno službovanje policijskemu ravnateljstvu v I Ljubljani. Vodstvo podružnice prevzame g. policijski ! komisar Karl Pestevšek. I Podružnica drž. urada zoper navijalce cen, f verižnike itd. v Mariboru, kü jo bila ustanovljena ; meseca julija, t. 1., je izrekla do sedaj 218 kazenskih I razsodb radi različnih prestopkov vojnega oderuštva j m sicer 9 radi opustitve z ministrsko uredbo pred-Ì pisanega oznamenovanja cen. 30 radi prekoračenja I I oblastveno določenih cen, 50 radi navijanja cen, 66 § f radi veriženja, 53 radi tihotapstva, 10 radi prestop- f j ka drugih izpodbijanju vojnega oderuštva n amen je - | I nih naredb. Razen tega se je ugotovilo iz slučajev | J n tihotapljenega blaga pri katerih so bile ustavljene I I osebe oddane finančni oblasti v svrho nadalnjega ka- f j zenskega postopanja. I Orlovska akademija. Naš tukajšnji Orel, ki je j I preživljal v dnevih sijajnega tabora najveličastnejše i ! urice, ni pozabil, da krepi le neumorno delo njegove I f peruti in taka se ni čuditi, ako nas zopet razveseli z | ! uspehi svojega tihega delovanja. Dijaški odsek Orla | i priredi dne 8. t. m. ob 17. uri v telovadnici častitih p j šolskih sester v Mariboru svojo slavnostno akademi- f I. jo. Bilc bi odveč, ako bi govorili vnaprej o posamez- | I nih točkah sporeda, ker smo prepričani o lepem us- f f pehu; c sporedu samem naj govore vabila. Dolžnost i f vseh povabljenih je, da se polnoštevilno udeleže te | j prireditve, ki bo dokazala lepa stremljenja naše vrle | f mladine f V prid ubogjim učencem bo dne 4. in 5., de - | j? cembra otroški dan. Uljudno prosimo mladinoljube , I f da kupijo majhne znake, ki jih bodo ponujali otroci | I ta dan po ulicah, Le učenci s kolkovanimi znaki na f \ prsih — šolski žig — imajo pravico do nabiranja. — | I .Odbor mladinoljubov. Slov. obrtno društvo vabi na ustanovni občni j I zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, ki | ? se vrši v nedeljo, dne 5. t. m., ob 10. uri predpoldne 'I v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Cenje-? ni iovhriši slovenski obrtniki, zavedajmo se lastne j pomoči v korist obrtnega stanu in udeležimo sé pol -jj nostevilno ustanovnega občnega zbora. Društvo jugoslov. državnih uslužbencev v Ma-j riboni vabi vse svoje člane nà protestni shod, M se j vrM dne 6. t. m. ob 18. uri v porotni dvorani sodnij-; skega poslopja s sledečim dnevnim redom: 1,. Protest zoper hujskanje gotovih krogov proti verižniškemu uradu; 2, Zadeva glede lokala za „Samopomoč“, .. M. U izključno imenovano ministrstvo na podlagi prošenj, opremljenih v smislu odstavka 2. Celjski petrolejski rezervoarji. V kratkem bodo v Celju zgotovili velike betonske rezervoarje, ki so dasi celjske trgovske družbe „Sloga.“ Prvi od teh, kf je že dovršen, je namenjen za shrambo petroleja, in surovega olja ; tudi drugi bo v kratkem gotov. Te naprave bodo za naše trgovstvo velikega pomena. Naredba o prometu s sladkorno repo. Pooblaščen od ministrskega sveta, je izdal minister za prehrano, Risto Jolič, naredbo o prometu s sladkorne* repo v deželt. Po tej odredbi so producenti prisiljeni, prodajati sladkorno repo edinole domačim tovarnam.' Razentega zabranjuje odredba napravo alkohria iz rope, iz katere se natj proizvaja predvsem sladkor. Pušači cigaret pozor! Uprava državnih monopolov je sklenila nabaviti v inozemstvu 70.000 kg finega tobaka „Smirna“ za mešanje. „Smirna“ je oni fini duhan, ki je dajal staroavstrijskemu cigaretnemu duhanu oni prijetno fini aroma. Ko bodo začeli mešati naš jugoslovanski tobak z aromatičnim „Smirna“ pa bo gotovo država zopet podražila tobačne izdel -ke. Novelle I « Clane Društva za varstvo in rejo živali prav oljudno vabim na pogovor, ki se vrši prihodnjo nedeljo dne 5. decembra t. 1. ob 2. url popoldne v. restavraciji „Maribor“, Harodno jaspsdarattfo* Davek na vojne dobičke. Davek na vojne dobičke za leta 1914—1917 bi se bil moral plačati v smi- Uradno poročilo o izidu volitev v Bosni : demokrati 2, radikalci 12, komunisti 4, Savez težaka 12, muslimani 24, hrvatska težačka. 7, pučka 3, Uradno potrjeni izid volitev v Srbiji Demokrati 56, radikalci 51, komunisti 31, zemljerad-nici 13, republikanci 3, muslimani 1, Ribaracl». V nekaterih občinah Srbije. Bosne, Crno-gore in Vojvodine bodo naknadne volitve 5. decem -bra» D e m i s i j a d r. Žerjava. Dr. Žerjav je z ozirom na svojo izvolitev pòdal svojo ostavko. — Za pravosodnega poverjenika bo imenovan najbrže dr. Ravnihar. Postojna je odločena za mednarodgo postajo na progi Dunaj—Trst. D’Annunzio napovedal Italiji — v o : no! D’Annunzio, ki je dobil pokiv od komandanta Julijske Benečije, generala Caviglia, da se mora reška posadka brezpogojno, a v jamstvu popolne amnestije, vrniti na svojo redno dolžnost, je odgovoril tùozìrgo negativno. Svojemu predstavniku v Rimu je obenem naročil, da vpraša rimsko vlado, ali je ta poziv generala Caviglie uradni poziv Italije. Ker je t lada to potrdila, je izjavil d’Annunzio, da odbija ultimativni poziv vlade in je naročil svojemu rimskemu predstavniku, da zahteva svoje potne liste in izjavi rimski vladi, da se nahaja regenca kvarnera od dne 3. decembra dalje v vojnem stanju z Italijo. Italijanska zbornica Je uzakonila žensko \olilno pravico za občine in provincijalne svete. Volitve v provincijalne svete bodo izvedene potom pro -porcai Kralja Konstantina povratek v. Grško. Kralja Konstantina bodo sprejeli z velikimi častmi, ker je gotovo, da izpade glasovanje v njegovo korist. Vkrcal se bo na oklopnico „Averoff“, ki je že odplula iz Carigrada v Brindisi, kamor prispe kralj Konstantin iz Lucerna. „ * Ruski boljševiški komisarijat eruna-nje zadeve napoveduje splošni napad boljševizma na zapad in poživlja delavstvo : Madžarske, Poljske » Nemčije in Francije, naj bo pripravljeno in solidarno. Mariborska eskomptna feenka v Mariboru m f t&sts* ise^ 11. Telefon Stew. 16. Podružnica: P URŠKA SOBOTA. Sareiemai Vloge na knjižiee, na tekoči ta žiro-račon proti najugodnejšemu ebrestovanju. Kupuje in prodala: Devize, valut«, vrednostne papirje Isdaie: Čeke nakaznice in akradiihra na vsa tu* in inozemska Daje predujma: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče * javnih skladiščih. Dale kredite: Pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema ■ Borzna naročila in jih izvršuje najkulaatneje. , 2 * , I j Plemenska kobila j tetta, 6 tet .«tara, se zamenja težkega kssja. RibiSka ulica 8, Maribor. 870 JOSIP HARTING MArtbsw* galanterijska 864 veletrgovina nm vsaka vrste ss sprejmejo v popravilo. Zalaga tur ristaine m srebraisa. Cene musmè. Postrežba točna. im IGNACIJ, MARIBOR esibissi «se v grada (Barg). m P@ dp! reit® obrtnIka-Slovenca! Stavb, in met ključavničar Franjo Nomare, Maribor, Ped mostom št. 10 m priporoča cenj. občinstva za vsa V njegovo stroko spadajoča dela : kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih kurjav. Itelo solidno! Cene smernei Denarnica Z? 'rt!!! ZADRUŽNA BANKA CENTRALA« SPLIT PODRUŽNICE: MARIBOR, ZAGREB, NOVt SAD AfiHjstlle: Zadružna banka Reka, Zadružna Štedionica Trst OSNOVNA GLAVNICA 50 milj. K Bankovni oddelek: Bavi se z vsemi bančnimi posli, ©bavlja izpačila na vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji. Blasov ni oddelek: Kupuje In prodaja im veliko v» domače Is pretemosmfe© proizvoda. Mente&tka: Knpoje in prodaja tuje valute, davke i» čeke ter vseh vrst domačih in tujih papirjev. Vloee Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račsae ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Podružnica Maribor a« Glsvaem trgu. Najditelj se prosi, da jo odei na policiji. Četrti del daaarja je njegov, ali mi vsaj pošlje dokumente, Dobaj Matija, E Spah št. 140. Zgor. Sv. Kungota. 860 despotka ulica 2® (Pipanova hiša) urline s poslovanjem dno 1.'- decembra 1920. Trmđm mm i Hiša v Mariboru 6 minut od Glavnega trga, a vrtom in a svinjskimi hlevi, se zamenja gozd, ali kako gosiao posestvo. V hišo sa takoj lahko naseli. Oziralo m bo samo sa reane po- sadke. Ponodbe pod naslov „Hi- ša v Mariboru* lista. na apravništvo 912 Slu Abei Papina s* g*ajš6ino na X Ul. ItjtSi Hrva škem za do- bro mesečni plačilo i a celo oskrbo ne sprejme. Ponudbe na Ivana Černogoj, Pregrada — Hrvatsko, 957 Popoten gostilniški inventar zelo dobro ohranjen, se zaradi opustitve gostilne takoj proda. Tamkaj je tudi zelo po ceni na prodaj devet popolnih okenjskih okvirjev. Vpraša se v upravništvu lista. 961 »S©> Čevlje, dokolanice (g: pepilo obleke tvžrae torbice potov, košar®, rBrpvrt ter razno g-sko blago kupite pri tvrdki Jakcb Lah. Maribor trg 2. Boiiim in novoletna-'darila vsakovrstne dobro idoče ore, zlatnino in srebrnino se dobi po najnižjih dnevnih cenah pri UflSfjU K_____~ __— $» & S m Jurčičeva uh št. 8 wCP fit II £ SI1w J Ut % Edmundsehmidgasse 8. Popravila vsakovrstnih ur in gramofonov izvršujem feiao la cewo« -............933 1 Koruzo in oves NA DESELOl NA DROBNO i lužna sačie, Munllalnn blago, delikatese, Wkk& Hfnalsk 819 cele vagone, kakor tudi manjše količine nudi po dnevnih ceoah A.t,„ j Slovenci širite jgj Masibor, Slomškov trg 6 Smokve, rožiče, pomaranče, citrone, rozine, mandeljne, orehe, lešnike, ki, kognsk (Čamiš & Stock), slaščice za čas in trino, dai* rasiiirska lina. Pošilja po pošti na vse krase. Zahiei^Jf© péjw&bm. 959 Prodaja lesa. -4- DESKE in stavbeni te (Od tribun Sokolskih in Orlovskih slavnostij)«, K a športnem prostom Tezno se vrši na lica mesta v petek, dne 10,, sobote dne 11. in pondeijek, dne 13. decembra zjutraj od 8. ure naprej. Pred prijave sprejema „Drava“, Aleksandrova e. 51 Maribor. 93S ZA ZIMO! se dobi raznovrstno manufakturno blago v največji izberi v VELETRGOVINI MANUEAKTURNEGA BLAGA V' Karela W0RSCHE, Maribor GOSPOSKA ULICA. Zajamčeno debro blago ! • » * Najnižje cene S Postrežba točna 1 929 Steinike, petroleine sve* tilke, plinove lestence (Gasluster) predela na električno luč mjcoNeje in solidne tvrdko Karel Tratnik, -Maribor, Grolueva ulica Stav. 3* — SOL belo nemško je-iilno v vrečah nudi ceiervaeone kakor manjše količine za takoj 918 Anteni Tonejc la drug Maribor ROVI KOLEDAR» Z. LETO najcenejši, se dobijo v Tiskarni sv. Cirila v Maribora fn arcar Žepni bilježiti kqleiKarfeki lično vezan stane b poštnino vred K 7 50. Skladni veliki koledar za pisarne in urade slano s poštnino vred K 15’-v FRANC KRAJNC, •j« SLIKAR-/ '' :'4 w MARIBOR, CVETLIČNA UL. 8 ABSOLVENT MÖNAKOVSKE IN DUNAJ----SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE--- Izvršuja sUkaole sob. napisov. pokrajin, dekoracij" .... in portretov po ukini,Ififs tetiir' -