TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagenfurt	P„ b. b
LETNIK XXI. / ŠTEVILKA 27	CELOVEC, DNE 3. JULIJA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Nixonov obisk v Romuniji
Kot »politično senzacijo leta« označujejo opazovalci na Vzhodu in Zahodu vest o potovanju ameriškega predsednika Richarda Nixona: kot prvi predsednik Združenih držav Amerike bo Nixon v avgustu obiskal neko državo vzhodnega bloka in za en dan napravil postajo v glavnem romunskem mestu Bukarešti.
Vloga Romunije
Romunija je po družbeni ureditvi komunistična država in je članica Varšavskega pakta, ni se pa udeležila 1968. leta avgusta meseca zasedbe češkoslovaškega ozemlja. Tega vojaškega koraka so se udeležile Sovjetska zveza, Poljska, Vzhodna Nemčija, Madžarska in Bolgarija. Nasprotno se je v tej zadevi zadržala Romunija in je ta korak odločno obsodila in se izpostavila nevarnosti, da jo zadene ista usoda.
Romunija je junija 1967 obdržala diplomatske stike z Izraelom, ko so vse komunistične države, tudi Jugoslavija, prekinile diplomatske odnose z Izraelom.
Romunija ni zaostrila po sovjetskem receptu svojih političnih odnosov s komunistično Kitajsko.
Po sporu Sovjetske zveze z Jugoslavijo leta 1948 je Romunija najprej zboljšala svojo politiko do Jugoslavije in lani sta obe državi ob politični krizi na Češkoslovaškem zavzeli podobno stališče.
Romunija je poleg Jugoslavije razširila svoje politične zveze od Vzhodne Nemčije tudi na Zapadno Nemčijo. Tak dvostranski odnos do obeh Nemčij je vpostavila samo Sovjetska zveza.
Na kongresu komunističnih strank v Moskvi junija meseca letošnjega leta se Romunija ni v vsem obsegu priključila splošni resoluciji in tako Romunije tudi ne o-bremenjuje zaostrovanje med Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko.
Zadnje dni pa je izzvala vest, da bo ameriški predsednik Nixon obiskal Romunijo, veliko pozornost. Kakor je Nixon po nastopu predsedniškega mesta obiskal Za-hodno-evropske države, tako hoče julija meseca napraviti vizito vzhodnim državam in se osebno prepričati o njih odnosu do Amerike po končani vojni v Vietnamu. Ta obisk Nixona pa sovpada s časom, ko bo Amerika s svojim poletom na luno dokazovala svetu, da njena tehnika hodi korak pred ruskim izumom.
Nixonov obisk v Romuniji je predviden tik pred kongresom romunske komunistične stranke in bo tako tudi vplival na vzdušje kongresa. Ker pa ni verjetno, da bi Romunija povabila ameriškega predsednika brez vednosti Sovjetske zveze, bo posvet Nixona služil predpripravi velikega srečanja ameriškega prezidenta s predstavniki Sovjetske zveze.
Ne smemo pa prezreti, da ima v Bukarešti svojega poslanika komunistična Kitajska in tudi Izrael, obe državi sta za Ameriko velike važnosti, Kitajska po svoji velikosti, Izrael po svojem vplivu na židovski kapital v Ameriki.
Načrti za veliko srečanje zastopnikov svetovnih velesil — Amerike in Sovjetske zveze — pa so izredno obsežni. Sicer zadevo razoroževanje že leta sem obravnavajo v Ženevi, toda brez uspeha. Sedaj pa se nameravata srečati direktno Sovjetska zveza in Amerika, da iščeta skupno pot, ki bi razbremenila težko breme nenehnega oboroževanja. Ogromne vsote, ki jih leto za letom požira oboroževanje, manjkajo na gospodarskem in kulturnem ter socialnem polju tudi pri velesilah. Sicer pa orožje pri napredku tehnike tako hitro zastari in postane neinteresantno, da terja vedno novih investicij.
Tudi male države bi se znebile teh bremen vsaj delno in bi tako dobile denar za reševanje socialnih nalog.
Lahko pa se obisk ameriškega predsednika v Romuniji izjalovi in ustvari še večje nezaupanje Sovjetske zveze do Amerike, kakor je tudi časovno enaki polet na luno tvegana zadeva.
Predstavnik Bele hiše, je javil v soboto, da se je predsednik odločil za to potovanje, da bi se seznanil z mnenjem enega izmed voditeljev vzhodne Evrope o splošnih sve-tovno-političnih vprašanjih in o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Obisk v Romuniji bo sledil po azijskem potovanju, ki ga bo vodil na Filipine, v Indonezijo, Tajsko, Indijo in Pakistan, na katerega se bo Nixon podal po povratku ameriških kozmonavtov z Lune.
Vzhodnoevropske radijske postaje, tisk in poročevalske agencije so! objavile vest o Nixonovem obisku v Romuniji z večurno zamudo in brez vsakega komentarja. Samo v Beogradu so s presenečenjem javili, da je čas obiska zaradi tega pomemben, ker bo prišlo v Bukarešto še pred tem celotno kremeljsko vodstvo, da bi podpisalo romunsko-sovjetsko prijateljsko pogodbo. Dan po Nixo novem odhodu iz Romunije se 'bo začel 10. kongres romunske partije.
Povabilo na obisk Romunije mu je prinesel konec februarja ali začetku marca romunski veleposlanik v Washingtomi. Ameriška vlada je izjavila, da Sovjetska zveza o
»Mala Evropa«, ki je zaprta vase, ne bi smela ostati cilj evropske integracijske politike. K Evropi spadajo namreč tudi članice EFTA (Evropsko združenje za svobodno trgovino: Avstrija, Švica, Portugalska, Danska, Švedska, Velika Britanija in Finska), nevtralne države, ja, celo vse države zahodne in vzhodne Evrope. To je izjavil v nedeljo zvezni kancler dr. Josef Klaus v svojem govoru na zborovanju Kolpingovih domov v Paderbornu, predno se je podal v Stuttgart, kjer je imel še istega dne popoldne pogovor z zahodnonemškim zveznim kanclerjem Kurtom Georgom Kiesinger-jem.
Dr. Klaus je prispel v soboto v Dtissel-dorf, a že v nedeljo dopoldne je imel govor o temi »Prihodnja Evropa« v Castrop-Rauxlu na renskem področju. Pri tem je opozoril na svetovno-politični vzpon rdeče Kitajske in dejal, da je imel sistem treh velesil v zgodovini še zmerom slabe posledice. Politika ravnotežja zahteva mnogovrstne izravnalne možnosti, dobra bi bila skupina štirih velesil. Četrta sila, poleg Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze in Kitajske, pa bi bila po duhu in zmogljivosti lahko samo Združena Evropa.
Stališče, da pri pogajanjih Evropske go-
Nixonovem obisku v deželi, ki spada pod njeno vplivno področje, ni bila seznanjena, saj se Nixoin ne čuti dolžnega, da bi moral obisk kake neodvisne države prej javiti Kremlju. Potovanje v Romunijo pa ni razumeti kot protisovjetsko potezo.
Ameriški časopisi so pisali v nedeljo, da si je predsednik pač na jasnem, da bi mogla Moskva smatrati njegov obisk, po cepitvi Evrope, onstran železne zavese kot neprijazno dejanje. Tako piše »W ashington Post« celo o prvih poskusih »nove nadvlade ameriške moči«.
Govorice o Nixonovem obisku v Jugoslaviji
Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Leon-hart je v ponedeljek izročil jugoslovanskemu državnemu predsedniku maršalu Titu na Brionih osebno poslanico Nixona. Podrobnosti o tem niso znane, vendar politični opazovalci sodijo, da namerava Nixon poleg Romunije obiskati tudi Jugoslavijo.
spodarske skupnosti (EGS) z drugimi državami ne sme biti protekcije za večje države, je zastopal tudi avstrijski zunanji minister dr. Kurt Waldheim v pogovorih s premieram Wilsonom, zunanjim ministrom Ste-wartom, trgovinskim ministrom Croslan-dom in voditeljem konservativcev lordom Homom in pri tem našel tudi razumevanje.
Pri svojem uradnem obisku v Londonu je dr. Kurt "VValdheiim razpravljal poleg integracije še dvostranska vprašanja, kot npr., da smejo angleški turisti nesti v tujino le do 50 funtov denarja, iin o omejitvi izvoza masla.
Čombe umrl v alžirskem zaporu
Iz Alžira je prišla vest, da je tam za srčno kapjo umrl v zaporu nekdanji kongoški ministrski predsednik 49-letni M o iz čombe. Službeno zdravniško sporočilo (bilten) je podpisalo 11 zdravnikov in profesorjev. Alžirski Rdeči polmesec je z brzojavko obvestil mednarodni Rdeči križ o Čombe j evi smrti. Smrt ga je doletela v spanju.
Moiz Čombe je bil od 30. junija 1967 zaprt v nekem kraju v Alžiru, potem ko so
IZ VSEBINE:
Blišč in beda	2
Ob 1400-letnici naselitve Slovencev	3
Prenovljeni novi križi v Vogrčah	4
Izreden napredek turizma v Sloveniji	5
Šport doma in po svetu	6
Mati	7
Ni vseeno, kako preživite dopust	8
Radio televizijski program	8
ga med poletom iz Ibize na Malorco ugrabili zračni roparji in odvedli v mesto Alžir. Od tedaj ni imel kongoški politik nobene zveze več z zunanjim svetom. Zadnje čase je baje njegov vid pešal, trpel pa je tudi na krožnih telesnih motnjah.
Čombe je bil sin črnskega poglavarja iz plemena Lundo. Leta 1960 je izrabivši državljansko vojno v Kongu, izločil bogato pokrajino Katango iz mlade države. Pozneje je bil udeležen pri umoru prvega kungoškega ministrskega predsednika Lumum-be. Ko so leta 1963 Katango s pomočjo sil Združenih narodov ponovno priključili Kongu, je šel Čombe v emigracijo. 1964 so ga poklicali domov in mu poverili mesto ministrskega predsednika, toda ze leta 1965 so ga odstavili. Zaradi poskusa vstaje ga je leta 1965 kongoško vojaško sodišče ob njegovi odsotnosti obsodilo na smrt.
Po ugrabitvi je Kongo zahteval od Alžirije izročitev Čombe j a. Do tega pa ni prišlo, ker je Alžirija za zameno zahtevala od Konga prekinitev diplomatskih stikov z Izraelom in Združenimi državami Amerike. Za izpustitev čombe j a je alžirska vlada zahtevala vsoto 47 milijonov šilingov.
atentat na jugoslovanskega diplomata
Oborožen terorist je v ponedeljek napadel osebje jugoslovanske vojaške misije v Zahodnem Berlinu! Streljal je z revolverjem na vodjo misije dr. Antona Kolendica, hišnika Staneta Goloba in uslužbenca Slobodana Saveljiča. Kolendica je ranil v glavo in dvakrat v nogo, Golob je bil zadet v desni kazalec, medtem ko je Saveljiča atentator zgrešil. Zločinec je Hrvat Drago Dola in je delavec v Zahodnem Berlinu. Kolen-diča so takoj prepeljali v bolmšnico, kjer so ga operirali. Pozneje so povedali, da njegovo življenje ni v nevarnosti.
Praznik sv. Cirila in Metoda
Krščanska kulturna zveza v Celovcu opozarja vsa prosvetna društva, kulturne skupine farne mladine in vse rojake z naslednjo izjavo:
Kot koroški Slovenci smo dolžni, da v primerni obliki praznujemo god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda.
Krščanska kulturna zveza bo sicer jeseni letošnjega leta priredila slavnostno akademijo, vendar bi bilo prav, če se solunskih bratov spomnimo tudi na njihov praznik. V ta namen bi radi organizirali na predvečer praznika, to je 6. julija, kresove po naših dolinah.
Prosili bi Vas, da se vključite v to našo akcijo in organizirate v vaši fari oziroma vaši vasi kres, ki naj bi počastil spomin svetnikov, katerim se prav v zadnjem času skuša oporekati njihova svetniška čast.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
priredi v nedeljo, dne 6. julija 1969, ob 20. uri v farni dvorani v ŠT. JAKOBU v Rožu
KONCERT
Nastopajo:
Mešani zbor »Lojze Bratuž« pod vodstvom Stanka Jerici j a,
Moški zbor »Mirko File j« pod vodstvom Zdravka Klanjščka
glasbena skupina MI-NI-PE, ki bo igrala slovenske narodne in moderne
popevke,
in folklorna skupina, ki bo izvajala nekaj plesov.
Na koncert vabi
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
Klaus: Združena Evropa kot 4. velesila
... ■ .»mn
OD TEDNA DO TEDNA
MANJ AMERIŠKIH ČET V EVROPI
Američani imajo zdaj v Evropi vojsko 300 tisoč mož. Senatorji Mansfield, Ful-bright in Symingtoin zahtevajo, naj Američani skrčijo število svojih vojakov v Zahodni Nemčiji, ki znaša zdaj 210 tisoč mož. Minister za narodno obrambo Laiird je pripravljen umakniti iz Zahodne Nemčije 50 tisoč mož. Tako bi zmanjšali izdatke v vojaške namene.
NOVA FRANCOSKA VLADA
BLIŽE SREDINI
Poročali smo že, da je premier Chaban Delmas sestavil novo francosko vlado. Imena le-te kažejo na premik bliže sredini, oziroma odmik od popolnoma golistične vlade, kakor je bila na krmilu države doslej. V novi vladi je 18 ministrov, in sicer 11 golistov, 4 neodvisni republikanci in 3 sredinci; od 20 državnih podtajnikov je 17 golistov in 3 neodvisni republikanci. Čelisti imajo sicer še vedno večino, toda ni dvoma, da se bo v novi vladi močno občutil tudi vpliv pristašev sredinskih strank.
Zunanji minister ni več Ddbre — ta je sedaj obrambni minister — temveč Maurice Schumann. Gospodarski in finančni minister je Valery Guiscard d’Estaing.
V Londonu in v EGS so prepričani, da 'bo novi minister vodil »evropsko« zunanjo politiko tudi v pogledu pristopa Velike Britanije k EGS. Razvoj bo šele pokazal, ali bo novi zunanji minister Schuman res tako evropski, kakor od njega pričakujejo v Londonu in Bruslju. Vsekakor je Schumann že izjavil, da bo zunanja politika ostala nespremenjena. Pariški tisk naglasa, da bo Debre imel še vedno v novi vladi močan položaj glede na to, da je obrambni minister. Kolikor pojde za kredite, bo odvisen tudi. od ministrstva za gospodarstvo in finance, ki ga vodi zdaj Valery Guiscard d’Estaing. Odpravljeno je bilo ministrstvo za informacije, ker >se je poprej prelevilo pravzaprav v ministrstvo za propagando, ki je bila seveda golistična. Ker prihaja Pompidou iz bančnih krogo-v, računajo, da bo inepoisredno vplival na gospodarsko politiko. Nekateri listi že napovedujejo, da
bo v tem pogledu bolj previden kakor De Gaulle, ki je napovedal razmeroma drzne reforme v odnosih med delavstvom in podjetji, oziroma delodajalci. Marsikateri in-dustrijec se je ustrašil soudeležbe delavca pri vodstvu podjetja in dobičku. Namesto odpravljenega ministrstva za informacije je ustanovljeno novo ministrstvo za zdravstvo. Stik z javnostjo, oziroma s tiskom bo v prihodnje vzdrževal poseben državni sekretar pri predsedniku republike, in sicer prof. Leo Hamom Ta je podpredsednik društva J ugosla vi j a-F rancij a v Parizu.
SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA PROTI SKUPNI FRONTI S KOMUNISTI
Zasedanje 11. kongresa socialistične internacionale v Eeastbourneju na Angleškem se je zaključilo z izglasovanjem resolucije, ki zadeva tudi odnose nasproti komunizmu. Resolucija naglasa, da si ni mogoče misliti socializma brez demokracije, pa tudi ne demokracije brez socializma. Socialistična internacionala je proti sodelovanju s komunisti v ljudski fronti. Glede zunanje politike zahteva prekinitev ognja v Vietnamu; nato je treba gospodarsko pomagati tej deželi. Ljudski republiki Kitajski je treba omogočiti pristop k Organizaciji združenih narodov. Podpreti je treba socialne demokrate v boju za človeške pravice v Španiji in na Portugalskem. Razširiti je treba Evropski skupni trg. Nujno je posredovanje za spravo med Arabci in Izraelci. Socialistična internacionala je zavrnila zamisel, da >bi ustvarili evropsko jedrsko silo, ki naj bi pripomogla k evropski integraciji, kakor jo je predlagal finančni minister Zahodne Nemčije Josef Strauss. Resolucija obsoja portugalsko fašistično vlado, ki še vedno izkorišča, Angolo, Mozambik in Gvinejo, prav tako obsoja tudi belce v Južni Afriki in Rodeziji, ki zatirajo večino črncev.
RAZOČARANJE NAD KREMELJSKIM
MIROVNIM NAČRTOM
Hudo razočaranje je nastalo, potem ko je Kremelj izročil Združenim državam Amerike svoj mirovni načrt za Bližnji vzhod,
kajti ta po sodbi diplomatskih izvedencev, ne vsebuje niti trohice pripravljenosti za poravnavo. Še nasprotno je res: Sovjetska zveza, ki je svoj načrt preštudirala z Naserjem in ki ga je ta potrdil, zahteva stoodstotno povrnitev položaja pred šestdnevno vojino.
Po sovjetskem načrtu bi moral Izrael umakniti svoje sile ne samo iz zasedene zahodne Jordanije, Sinajskega polotoka, področja Gaze, temveč tudi iz Golandske-ga višavja in iz starega mesta Jeruzalema. Poleg tega naj bi Egipt dobil nazaj važno oporišče šarm el Šejk v Tiranski ožini. Tu naj bi bili nastavljeni opazovalci Združenih narodov, kot so bili že pred majem 1967. Kremelj priporoča v svojem mirovnem predlogu tudi nevojaške cone na obeh straneh prihodnjih mej, torej tudi znotraj Izraela. Za vse to bi arabske države s formalno izjavo priznale »Izraelu pravico do nacionalnega obstoja«. O dejanskem mirovnem sporazumu v Kremeljskem dokumentu vobče ni nobenega govora.
Posebno kar preseneča ameriške izvedence je vloga U Tantovega predstavnika za Srednji vzhod Gunnarja Jarringa: medtem ko je po ameriškem pojmovanju švedski diplomat nevtralna osebnost, ki ima pravico s sprtima stranema sklepati celo kompromisne predloge, je po sovjetskem načrtu njegova vloga precej utesnjena, tako
sme n. pr. pri določanju brezvoj aških con vzdolž mej le pomagati.
V Ameriki sodijo, da sta Moskva in Wa-shingtoin po predloženem sovjetskem načrtu, kar se tiče politične rešitve srednje vzhodnega problema, praktično na isti točki kot pred petimi meseci, ko so se začeli pogovori štirih velesil.
SOVJETSKI VOHUNSKI POLETI
Ameriški časopis »Newsweek« poroča, da so Sovjeti opustili polete z izvidnimi letali Oib obali Aljaske, severnozahodnem Pacifiku in New Englandu. Letos ni takšnih poletov več od konca maja. V prvih petih mesecih tega leta je bilo 125 takšnih poletov, lani v istem razdobju 191. Povečini je Sovjetska zveza uporabljala v ta namen stare bombnike.
AMERIŠKA ODHODNICA
PREDSEDNIKU JOHNSONU
Meseca oktobra je ameriški parlament (kongres) odobril tedanjemu predsedniku Johnsonu 375 tisoč dolarjev kot odbodnico, ki naj mu olajša prehod od predsedstva v zasebno življenje. Ta denar bi Johnson moral porabiti v 18 mesecih, a ko bi tega ne storil, bi ga bilo treba vrniti finančnemu ministrstvu. Johnson je zdaj po svojih prijateljih posredoval, naj bi mu rok podaljšali do 30. junija 1970.
Prvi ljudje na Luni? Ameriški astronavti Neil A. Armstrong, Michael Collins in Edwin E. Aldrin (od leve na desno) so bili določeni za polet na Luno. Armstrong je poveljnik „Apolla 11”, Aldrin je pilot Luninega trajekta, Collins kot pilot v vesoljski ladji „ApolIa 11” ne sme s trajektom pristati na Luni. Priprave so v polnem teku, izstrelitev bo 16. julija.
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIlllllllllll|l||||I|||||||||IM|||||l|l||||||||||||||||||ni|llllllllllllllllllIUIIIIIIUUUIIIIIIIlllllUUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIllUIIIIIIIIIIIIIIlIlIUIIIIIIIIIIIIIlllllIlilllllIlllllllllIIIIIIIIIIllUIUIIIIIIIIIIIlllIllllll!llllilUUIIIIIIIIIIl!lllllllllllllllUllllllllllli:illllIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIlll
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
BLIŠČ
Običajno merimo življenjsko raven in socialno blaginjo države po avtomobilih, ki stojijo v garažah, pred hišami ali pa drvijo po cesti in povzročajo tam prometno zmedo, po televizijskih antenah, po palačah za nedeljski odmor za razne premožne družine, po kopalnicah v novih stanovanjih, po gospodarskem procvitu in podobnih pojavih, ki so neobhodno potrebni za zunanjo sliko. Pri tem pa se nam prav tako neobhodno zapre pogled za druga, bolj važna in globlja spoznanja. Smo pač otroci svojega časa. Tako vidimo samo javne statistike, ki zamolčijo neprijetne pojave. A tudi to je potrebno. To ne velja le za neko določeno skupino držav ali za kak posebni družbeni red. Pri nekaterih državah smo že od vsega začetka bolj kritični, bolj nezaupljivi, drugim pa verjamemo najraje kar vse.
Zunanja slika
Italija 'je doživela v zadnji dobi strm gospodarski vzpon. Italijanski avtomobili, pralni in pisalni stroji, nogometni klubi, italijanske petrolejske firme, italijansko blago in italijansko vino, italijanske popevke, italijanski turizem so za nas vse nekaj vsakdanjega. Saj uživamo vsi več ali manj te civilizacijske dobrine. A znani so nam tudi. spopadi z banditizmom, stavke, socialne napetosti, cestni boji med skrajno levico in desnico. Tudi vse to se dogaja v Italiji, deželi sonca in medene volje, vroče ljubezni in sladkih solz.
Vsako leto' romajo dolge vrste turistov v obljubljeno deželo, da bi se naužile tam sonca in starodavne kulture. Vračajo se rjave polti, veselih, a tudi razočaranih src, zlasti pa praznih žepov. Videli so vse bogate spomenike od Benetk, Verone, Milana, Raivene, Pize, Firenc, Rima, Neaplja, pa dol do Palerma, Sirakuz in drugih mest
IN BEDA
na skrajnem jugu, v »mezzogiornu«. Nekateri več, drugi manj, a vsi so videli vse. Tako vsaj se govori. Avtomobilska cesta sonca, »strada del sol«, jih je ponesla hitro in brez večjih težav do cilja. Brzina je bila blazna, kajti v Italiji gre vse hitro, kot povsod na jugu. Zato tudi niso imeli časa za vsaj bežne poglede na pokrajine, ki ležijo stran ceste, žile napredka in bogastva. Bencin je bil drag, tudi cene v oštarijah in restavracijah so bile zasoljene, za turiste še prav posebej. Vino je bilo izvrstno; če je res pil vino ali pa samo kako posladkano in pobarvano tekočino, ki se tudi imenuje vino, pa najsi bo »Chianti« ali »Maršala« ali kaj drugega, tega nihče nima časa pomisliti. Treiba je namreč hiteti, proti cilju, proti soncu. Včasih se sicer zgodi kaka neprijetnost, če kdo ugotovi, da mu je izginil v gneči iz najbolj zaprtega žepa ves denar, da se je avtomobil spraznil, da ni več gum ali pa ga sploh ni več, da se je natakar zmotil po pomoti kar za nekaj tisočakov, a to se pač pripeti v vsej brzini. Scusi, signore. Veličastni vtis cerkve sv. Petra ali Forum Romanum ali kolosej v Rimu ali pa druge slavne zgradbe in razvaline bodo zagrnile vse.
Bogataši bogatejši, reveži revnejši Turizem prinaša Italiji dragocene milijarde. Kljub vsem nevšečnostim tujci le še prihajajo, leto za letom. Arrivederci, Roma, nasvidenje Rim. Zanje je mogoče dobro, da ne vidijo tega, kar se skriva za prekrasno zgodovinsko ali moderno fasado. V Neaplju drvijo k pristanišču, da vidijo tam, s kako spretnostjo sušijo Neaipeljčanke perilo ka.r čeiz cesto; take prizore poznajo iz raznih filmov, mogoče je igrala celo Sophia Loren. V Neaplju, pravzaprav v Torre del Greco, pa je tudi žeparska visoka šola. Ti ljudje, tako imenovani Neapeljčanci, izborno oble-
čeni, s pogledom za denar, se razlijejo čez vso Italijo, se držijo tujcev kot klopi, jim sledijo čez drn in s trn in na vsem lepem jih zmanjka z denarnico, uro, nakitom ali kako drugo dragocenostjo vred.
Milan ni samo mogočno industrijsko, ampak tudi gangstersko središče. Njih imena so prav tako slovita kot Alfa Romeo. Njihova mreža se razpleta nevidno, a občutno čez vso deželo. Zaradi njihove dejavnosti že slovi Milan skoraj enako kot Chikaigo v dvajsetih letih (zaradi objektivnosti moramo reči, da se je slična slava oprijela tudi Kolna v Zahodni Nemčiji). Na Sardiniji, kjer je prebivalstvo mešano katalonsko in italijansko, že divjajo leta boji med bandami in državno oblastjo. Ljudje večinoma molčijo, ker se bojijo skrite sile. Največkrat zmanjka kakega premožnega in uglednega človeka; odkupnima je vselej primerna bogastvu. Rimu je uspelo odpraviti malarijo, ni pa mogel spremeniti miselnosti ljudi. Sicilijanska mafija je bila pred združitvijo Italije pred sto leti odporniško gibanje proti vladi francoskih Burboncev. Garibaldi jo je potreboval, jo preoblikoval v teroristično gibanje. In to je še danes. Mafija je imela vso oblast na otoku. Mussolini se je bojeval najprej z vso silo proti njej in jo skoraj že strl. Pozneje pa jo je potreboval za lastne politične namene in ji vrnil stari ugled. Zavezniki so jo potrebovali za zlom fašizma in ji vrnili stari ugled. Po drugi svetovni vojni so se Sicilijanci bojevali proti rimskim izžemalcem za samostojno državo. Izgubili so boje in se začeli skrivati. Znana osebnost iz teh spopadov je bil Giuli.ano, slovit roparski poveljnik; padel je zaradi izdaje. A tudi izdajalca je zadela usoda; mafija pač ne miruje, celo v zaporih še deluje naprej. Rimska oblast jo skuša zatreti s sodni jakimi postopki, zapori, s podporo revnemu ljusdtvu. A mafija ima še vedno svojo moč, molčečnost (orni er ta) in strah sta njena največja zaveznika. Njena sestra »časa nostra« (naša stvar) deluje v Ameriki, s precejšnjim uspehom. Pa vze-
mimo še Južni Tiral, kjer se je položaj le nekako umiril.
Notranji razkroj
Mogoče se zdi ta slika marsikomu preveč belo-črna. Ne smemo seveda prezreti velikega napredka na vseh področjih. A deležni so ga na žalost večinoma samo »boljši« sloji. Reveži pa so vse revnejši. Z juga bežijo na sever, od tam pa še dalje v Švico, Zahodno Nemčijo in druge zahodno- in se-vemo-evropske države, številni se izselijo v prekomorske dežele; poslovijo se od matere Italije, a pozabiti je ne morejo; s seboj: vzamejo stare običaje, tako tudi banditizem.
Severnjaki preklinjajo Rim, ker požre preveč denarja za jug, južnjaki pa zato, ker ga Rim obdrži zase, da bi imel sredstva za obširno, a izredno okorno in drago birokracijo, ki je skoraj še bolj znana kot avstrijska. Sicer so ustanovili v Rimu pred davnim časom ministrstvo za upravno reformo; veliko uspehov pa ni čutiti. Vzrok in posledica sta enaka. Nasprotje med severom im jugom, med atomskim in srednjim vekom; a to se ne tiče samo Italije. Zaradi tega so tla čedalje bolj rodovitna za majhne uipo-re, ki jim pravimo stavke. Bolj nevarna pa so radikalna gibanja. Fašisti zahtevajo red, kot ga je ustvaril po krvavih notranjih bojih »rešitelj Italije«, duce Mussolini. Komunisti vidijo vzroke predvsem v socialnih krivicah. Mačistične skupine pa pridigajo veliko revolucijo. Za sedaj sledi prebivalstvo pretežno še sredinskim strankam. Toda to se lahko spremeni. Ker bi potem najbrž posegla vojska, bi se utegnila usidrati vladavina, podobna grški ali španski; to bi zopet povzročilo hujr šo napetost in s tem državi jamsko vojino.
Tudi Benetke so bile nekoč središče bogastva in blišča, še danes romajo tja množice tujcev. A mesto potrebuje pomoči od spodaj. Benetke se namreč pogrezajo.
Jože Wakounig
Ob 1400-letnici naselitve Slovencev
SIiovensko arheološko društvo je pred kratkim proslavilo 1400-letoieo prihoda Slovencev v Vzhodne Alpe in pa 1100-let-niico smrti sv. Cirila itn Metoda a znanstvenim simpozijem v Kranju.
V kakih 'tridesetih referatih so udeleženci razpravljali o dokaj zapleteni zigodnje-slo-vansiki problematiki s področja Slovenije in sosednih oblasti.
Kot je bilo poudarjeno v uvodnem referatu profesorja J. Kasiteloa »Današnje naloge zgodnjetsrednjeivešlke arheologije«, potrjujejo slovensko koloniiizacijo Vzhodnih Alp in sosedinih področij arheološkega odkritja, zgodovinsko gradivo, antropološke analize, lingvistika in etnološki material tega področja. Zelo argumentirano je bil prikazan arheološki pomen posameznih krajev, zlasti Kranja, Bleda in Ribnika.
Zanimivo in po svoji vsebini povsem novo je poročilo akademika dr. M. Kosa »Naseljevanje Gorenjske v zgodnjem srednjem veku«. Profesor Kos je na osnovi zgodovinskega gradiva opozoril na procese naseljevanja. gornje Gorenjske, od Jesenic, Radovljice in Bleda, vse 'do Bohinja, pri čemer jie poudaril, da je staroslovensko' prebivalstvo', poleg naseljevanja v dolini, zelo zgodaj osnovalo tudi začasna pastirska naselja na gornjem robu gozdnega pasu.
Pastirska naselja v samem gozdnem pasu, t. ji. na krčevinah, pa so po mnenju profesorja Kosa mlajšega izvora. Ta njegov zelo dokumentiran zaključek 'predstavlja novost v evoluciji naselij in tokov kolonizacije visokih planinskih 'predelov Balkanskega polotoka.
Opirajoč se na zgodovinske vire in razprave je profesor dr. Bogo Grafenauer pojasnil »Vprašanje kontinuitete v naseljevanju Vzhodnih Alp, piri čemer jie zgodovinske podatke podkrepil z arheološkimi in lingvističnimi proučevanji teh oblasti. Vsekakor je zanimiva njegova teza, da so Slovani ipredivsem naseljevali predele, ki so bili pripravni za poljedelstvo, a one, ki so ibili primerni iza živinorejo, so naselili le kasneje.
Na simpoziju je bila posvečena dokajšnja pozornost analizi materiala-, ki ga je moč ismattrati za poznoantiono dediščino v zgodnjem veku (J. šašelj). Nadalje so bi.li v .nekaj poročilih prikazani etničnii procesi v zgodnjem veku na področju Slovenije ter sosednjih oblasti, kot na primer stiki med Slovenci in Langobardi, zatem obdobje preseljevanja, narodov, prisotnost Longo-bardov na Madžarskem im v Furlaniji, na Dolenjskem in podobno. Najdbe iz VI. sitollletja, odkrite v Kranju, je — primerjajoč jih .s ipoddbnimi v ostalih krajih zahodne Jugoslavije, prikazal dr. Z. Vinski.
Natančnejšo' kulturno in časovno analizo zgodlnoislovainsfcega srednjega veka na pod-
ročju Slovenije je v .zapaženom posegu .podala dr. Pavla Korošec.
Neikaji referatov je bilo posvečenih opisu zgodnje srednjeveškega materiala iz Gorenjske in Notranjske, iz Vipavske in Posočja, omenjena pa so bila tudi najdišča v Prekmurju ter primorskih krajih, vključno v Istri. Nadalje je bilo govora o nastanku primorskih mest in strateškem pomenu mestnih naselij, v zaledju.
Arheološkim in zgodioviiniskiiin odkritjem so se pridružila tudi antropološka (dr. Pogačnik v referatu »Vrednost antropološkega materiala iz zgodnjega srednjega veka«) in etnološka v oblikah stanovanjske arhitekture pni Slovencih v zgodnjem srednjem veku (I. Sedej), kot tudi pojasnila Anke Novak ob razstavi »Živinorejistvo na Gorenjskem«, kjer jie ta gospodarska panoga bila prikazana v svojem razvoju.
v
Ob 20-letnici smrti Otona Zupančiča
Te dni je poteklo dvajset let od smrti velikega .slovenskega pesnika Otona Župančiča.
Župančičeva pesniška ustvarjalnost je tesno povezana z Dunajem, kamor je prišel študirat leta 1896. Iz domovine je prinesel trdna spoznanja o slovenski narodni, srbski in ukrajinski pesmi; v avstro-ogrsko prestolnico je prišel z občudovanjem epskega pesništva in Aškerčeve poezije. Dunaj pa ga je pomaknil daleč od tega, njegove misli o slovenski poeziji tedanjega časa so se povezale z močjo evropske besede in evropska beseda mu je prinesla nove ustvarjalne in oblikovne navdihe.
Tedanja lituratura se je nagibala v različne struje. Župančič je s Dragotinom Kettejem, Ivanom Cankarjem in Josipom Mur-nom-Aleksandram srečaval dekadenco, simbolizem kot njeno značilnost — novo romantiko in še druge struje, ki so polepšale zlasti -poezijo. Ta tok ga je seveda zrinil v svoje območje, njegova poezija se je pričela prilagajati novim smislom, ki so zavračali epslko' patetičnost, in leta 1899 se s takimi prenovljenimi smisli in z vidnimi vplivi trenutnega okolja že srečamo v Zu-
das
SortSmerit
LUX
(bral
Radion
STELLA
der
Sauberkeit
*
VIM
Lužil
presto
Andy
Comfort
DUAL
OMO
UC-FEINSEIFE
Vsa navedena pralna in čistilna sredstva dobite v večjih in zaradi tega cenejših enotah PRI DOMAČI BLAGOVNI ZADRUGI
painčičevi prvi zbirki »čaša opojnosti«. Že v tej .je bilo videti, da umetnik temeljito posega na področje slovenske poezije, da ji daje novo 'vrednost.
Že v drugi pesniški zbirki »čez plan« — izšla leta 1904 — se mu viharno koprmenje po roži — mo-goti in poglobljena obrnje-nost vase spreobrneta v nekoliko bolj optimistično svetlobo in domačinsko umirjenost.
Tretja pesniška zbirka »Samogovori« — izšla leta 1908 — prinesejo miselno razširitev Župančičeve poezije, poglobi se v družbena vprašanja in v ospredje postavi problem v tujino odhajajočega slovenskega človeka in ob tem otožne slovenske pokrajine: »Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš . . .« » .. . tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko ...«
Leta 1920 je izšla zbirka »V zarje Vidove«, ki prinaša izbor iz Župančičeve predvojne in medvojne poezije, v njej raste Župančičeva zagledanost v slovenski narod. Po drugi svetovni vojni je izšla njegova poslednja zbirka »Zimzelen pod snegom«, ki prinaša poezijo, nastalo v odločilnih trenutkih slovenske zgodovine.
Andrej Kokot: „Zemlja molči“
Pred kratkim je izšla v Celovcu drobna pesniška zbirka »Zemlja molči«, prvenec našega koroškega rojaka Andreja Kokota.
Andrej Kokot je pri nas skoraj neznan. Zato je tembolj razveseljivo, saj pri nas na Koroškem iizide tako redko kako literarno delo, da smo dobili stvaritev domačega avtorja.
če smo preji rekli, da je Kokot pri nas skoraj neznan, je iskati v dejstvu, da je avtor živel brez stikov z obstoječimi literarnimi krogi na Koroškem in v Sloveniji. Je v bistvu avtodidakt in kot tak je tudi skladal ob branju slovenske poezije. Tako je Kokotova lirika neobremenjena umetnega okraševanja, mestoma je domače lirična, pa preprosto razmišljujoča.
Pri prebiranju Koikotovih verzov čutiš, da mladi pesnik ne vrta v globine -sveta, temveč živi in ga uživa takega, kot je. Njegovi doživljaji so zapisani z vso jasnostjo in odprtostjo, čeprav zanje ne najde zmerom -pravih izrazov. Todia .kadar se mu posreči najti, primeren besedni zaklad, bralec začuti zelo tenko lirično struno, kot na primer v pesmih »Dolina«, »Pesmi iz orumenele beiležnice«, »Ob izgubi prijatelja«, »Nekdanjemu kmetu«, ali v -pesmi »Rad bi postal« in še v nekaterih drugih.
Pri izdaji te drobne pesniške zbirke pa se Kokot, 'kot pravi v predgovoru Slavko Jug »očitno ni mogel izogniti dilemi slovenskih koirolškilh literarnih ustvarjalcev: ali v korak -s -sodobnimi tokovi slovenske poezije ustvarjati za ves slovenski kulturni prostor, ali pa prilagoditi svoj pesniški jezik preprosti govorici velike večine koroških bralcev. Kokot se je nazadnje odločil za srednjo pot: ostati hoče razumljiv čimšir-šemu krogu svojih rojakov. Razveseljevati hoče in tolažiti, grajati im opozarjati. Njegove pesmi izražajo globoko čustveno navezanost na Koroško in njene ljudi.« Prav zategadelj moramo reči, da smo njegove prve pesniške zbirke iz srca veseli.	B. L.
KOROŠKI MUZEJ NA PROSTEM Koroški muzej na prostem pri Gospe Sveti je odprt dnevno od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. V sobotah dopoldne je muzej zaprt.
Neka bolha je v ušesu
Drugo premiero letošnje poletne igralske sezone so uprizorili Brežani zadnjo soboto na Petrovi gori z burko »Bolha v ušesu«, ki j,o je spisal Francoz Georges Fey-deau. Burka, katere vzori segajo preko Mo-liera (1622—1673) nazaj do rimskih komikov Plauta (3/2. stol. pr. Kr.), pokaže slabosti in nedoslednosti človeškega življenja. Da se je tudi vsako, še tako majhno in na videz nepomembno kolesce, sukalo pravilno, za to je že s-krbel Norvežan Ibsen (1828 -1906).
Mlada žena Raymonde (V. Portscha-cher) je prepričana, da jo- njen mož vara, ker je postal zadnje čase tako hladen in bojazljiv v odnosih do nje; toda on, Chandebise (Hanmes Sa-ndler), že čuti slabosti svoje starosti,, namreč impotenco, ker j,e pač preveč -zaposlen v svojem podjetju in ker leta zah--teivaj-o od -človeka tudi svojo desetino. Ray-rnonde se posvetuje zaradi tega s prijateljico Lucienne (I. Schuhmeyer), ki je prišla s svojim ljubosumnim, zares španskim soprogom (J. Schuhmeyer) na obisk v Pariz. Chaindebisu pišeta anonimno- pismo, v katerem ga Raymonde povabi na kratek sestanek v »ljubezensko pristanišče«, v hotel »h galantni mačkici«. Toda Chandebise :pošlje tja svojega mladega odvetnika Tour-nela (A. Putz), slavnega izvedenca v ljubezni, ki je že skušal prej' večkrat .zapeljati . Raymo,nde. Toda ona se mu brani, češ, ker jo itak že vara mož, ga ona ne more več, 'ker bi tedaj -ne bila več izvirna. Zaplet se stopnjuje. V hotelu je še sluga Poche (Han-•nes Sandler), ki je podoben Chandebisu kot 'krajcar; to seveda spravi Raymonde in Tounela, a tudi, zdravnika dr. Finacha (H. Neunteufel), ki je šel prav tako iskat tja ljubezni, v ne preveč prijetno zadrego. Hotelir Ferraillon (Robert MoBlacher), nekdanji podoficir, po lastni milosti polkovnik, suva po- stari vojaški navadi Pocha (ali pa tudi Chandebisa, ki je tudi prišel tja, -kakor pač nanese), v zadnjico. V hotelu se zbere polagoma vsa Ghandebisova srenja; eden bega pred drugim, a ga stalno zopet sreča kje v kakem skritem prostoru, zdaj pri kaki ženski, zdaj, pri kakem moškem.
Španec Homenides besni od jeze, ker misli, da ga žena vara s Chandebisom, in po stari navadi grozi vsem, da jih bo ustrelil. Raymonde in Tournel pa zopet mislita, da ju je zalotil Chandebise (v resnici Poche) pri skritem srečanju. Po številnih, smešnih zapletljajih se le uredi vse, ljudje so se nasmejali, igralci pa so igrali vloge živahno, kot bi šlo za njihovo lastno kožo (ali čast).
Burka je ostra kritika tistega dela višje družbe, ki v svoji prenasičenosti ne ve, kam. Feydeau je uporabil za burko vse značilne sestavne dele komedije; enakost dveh ljudi, kar povzroča sitne zamenjave; spor med starejšimi in mlajšimi; tudi stari pridejo do svojega užitka (zlasti zdravnik dr. Finache); govorne napeke — Camille (H. Koppl). Tudi v tem, da se končno le vse uredi, da je vsak našel svoj pravi prostor, ki mu je dodeljen, so pokazali prizadeti svojo omejenost. To pa bi bilo le omejeno na igralce same, ki so pokazali (in po lastni pomoti tudi bičali) naše človeške slabosti.
xy
POSEBNA RAZSTAVA
V	DEŽELNEM MUZEJU
Posebno razstavo Koroškega deželnega muzeja »Lepi in zanimivi svet žuželk« si je doslej ogledalo že 5000 obiskovalcev. Posebna razstava bo odprta še do 20. julija 1969.
RAZSTAVA JUŽNOKOROŠKIH
GRADOV
V	ponedeljek je direktor koroškega deželnega muzeja v Celovcu odprl zanimivo razstavo južnokoroških gradov, ki sta jo sestavila docent dr. Richard Milesi in gdč. dr. Claudia Kromer. Otvoritev sta napravila zanimivejšo s tem, da sta izmenoma razlagala gostom zgodovinski in arhitektonski nastanek in podrobnosti posameznih gradov: je to 60 krasnih fotografskih reprodukcij, delo fotografa Leischnerja, poleg tega je izposojenih še nekaj slik. Dva zemljevida omogočata obiskovalcu najti mesto posameznega gradu.
Prenovljeni in novi križi v Vogrčah
Bogoslovci vabijo na:
Biblični seminar v Tinjah
od 14. julija do 19. julija 1969
Znanost danes presenetljivo hitro napreduje, zato je potrebno, da svoje znanje o božjih in človeških rečeh primerno in nepretrgano spopolnjujemo.
Dva profesorja iz Wiirzburga: gg. Jože Plevnik in Lojze Ambrožič nam bosta pokazala košček novega bibličnega sveta.
Navajamo nekaj tem, ki jih bosta obravnavala:
Parousia, Kristusovo vstajenje in naše vstajenje, Postava in ljubezen, Markov »Euanggelion«, Mesijanska skrivnost o Marku ...
Presenečeni nad veliko udeležbo in interesom za lanskoletni sestanek v Št. Jakobu smo tudi letos zelo optimistični in vas pričakujemo.
Na svidenje v Tinjah!
Bogoslovci
Prijavite se do 10. julija na naslov: Excr-zitienhaus — Tainach, 9121 Tainach.
APAČE (Nova maša)
V	nedeljo, dne 20. julija, bo imel novo mašo na Apačah g. novomašnik, salezijanec Tine Krnc.
Začetek novomašne slovesnosti bo ob 9. uri.
Verniki so k novi maši prisrčno vabljeni!
Župni urad Apače.
RADIŠE
V	nedeljo, dne 15. junija, je bil za radi-ško faro veliik praznik. Ta dan je 8 mladih faranov prvikrat v življenju pristopilo k mizi Gospodovi. Cerkev je bila svatovsko okrašena. Ob pol devetih j,e šla procesija iz župnišča v cerkev, kjer je bila slovesnost. Prvo s v. obhajilo so prejeli 3 fantje in 5 deklic. Od teh 8 otrok pa celo dva predšolska, in sicer: Andrej Lampichler in Angelika Resztej, ki sta med sv. mašo na koru tudi pela solo. Po končani cerkveni slovesnosti so se slikali pred cerkvijo in nato imeli zajtrk v župnišču, ki ga je pripravila dolgoletna župnijska gospodinja Ana Orasch.
Komaj par dni nato je bila zopet nova slovesnost. V soboto, 21. junija, sta si zaželela podeliti zakrament zvestobe, dokler ju smrt ne loči, prav tu na sončnih Radišah, ženin dr. Andrej Morits-ch in nevesta D odi Ort-rum. Nobeden od novoporočencev ni iz radiške fare. Ženin je doma iz Št. Pavla na Zilji in pri hiši se pravi pri Papežu. Njegov stari oče je bil pred 40 leti duhovni oče na primiciji sedanjega radiškega župnika g. Ludvika Janka. Ženinov oče je cerkveni pevec in ključar farne cerkve v št. Pavlu na Zilji. Bil je navzoč pri poroki svojega sina Andreja. Ženin je študiral na učiteljišču v Celovcu. Kot učitelj je služboval pri Božjem grobu in v Železni Kapli. Sedaj je že nekaj, časa asistent na inštitutu za raziskovanje juga na dunajski univerzi.
Nevesta je doma iz Innsbrucka im po poklicu trgovska pomočnica. Oba živita na Dunaju. V soboto popoldne so se pripeljali na Radiše. V lepo okrašeno cerkev sta se ženin in nevesta bližala poročnemu oltarju v spremstvu svatov, ženinovega očeta in domačega dušnega pastirja g. Ludvika Janka. Pred cerkvenimi vrati je novoporočenca .pozdravila s slovensko deklamacijo Leni Lampichler. Ko je prišel slavnostni sprevod v cerkev, je pristopil k oltarju p. Roman, ki je imel slovensko peto mašo. Slovensko je pel tudi ves kanon, kar je bilo posebno doživetje za vse navzoče. Poročni obred je opravil sam domači g. župnik in imel nagovor v obeh jezikih, saj je nevesta nemškega rodu. Novoporočenca sta prejela sv. obhajilo pod obema podobama, čisto v duhu koncila. Na koru je prepeval med sv. mašo domači cerkveni zbor pod vodstvom Simona Wrulicha. Po maši je sledila še ena deklamacija v nemškem jeziku, ki jo je povedala Verica Lampichler.
Po končani cerkveni slovesnosti so se svatje in cerkveni, pevci zbrali pri mežnarju na malico, ki jo je pripravila farovška Nani. Skupno so preživeli eno lepo in veselo uiro, nakar so se svatje odpeljali na ženinov dom k Papežu v Draganče v šentpavelski fari, kjer so imeli gostijo.
Novoporočencema čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova na njuni življenjski poti ter zvestobo do groba.
Res je, da so Vogrče majhen kraj tam pod Rinkolško goro, tam za deveto goro, pa se morejo ponašati s tem, da imajo veliko križev-znamenj, pa še bolj s tem, da so bili v zadnjem desetletju s-ko-ro vsi prenovljeni, trije pa celo povsem novi. Vogrče so v tem oziru lahko zgled vsem krajem.
Že pred leti sta bila prenovljena križ na Rinko Iški gori, ob poti v Kinkale, kjer se lovci zbirajo in imajo zato na križu naslikanega svojega zavetnika sv. Huberta, in pa Grosov križ na »trgu« pred domom gasilcev. Oba j,e poslikal slikar Friderik Jerina.
Nov zidan križ ob cesti Pliberk—Ruda je dal postaviti naš kmet in organist Mihe j Lubas, pd. Olip. Sezidal ga je (žal že rajni) Jopov oče, poslikal g. Jerina, pokrit pa je bil doslej s pločevino. Prav zadnji teden pa je dobil novo streho s šintlji, da je tako v stilu naših starih lj-udiskih križev. Potnike oib cesti pozdravljata apostola sv. Ciril in Metod in sta »nevoščljiva« potujočim v avtu, ki ju radi hitrosti niti ne opazijo ne, onadva pa sta morala pred 1100 leti potovati peš ob vsakem vremenu po slabih cestah iz češke skozi naše kraje v Rim. Sv. Metod je moral celo trikrat to pot ponoviti,
Nova lesena križa sta napravila Svojčnik ob svoji hiši im pa Škrjan-c ob poti proti Pliberku.
Zadnje ileto pa smo prenovili tri zidane križe, ki nam niso delali časti in jih je zob časa že izelo- raz jedel. Vsi vemo, da je najbolj. važna pri -vsaki, stavbi in tudi pri križu streha, če je ta zanič in prepušča vodo, potem začne tudi vse drugo razpadati. Ker pa so križi naša častitljiva znamenja in značilnost naših krajev, zato naj bodo prenovljeni, tako da bodo ohranili svojo značilnost. Zato so vsi prekriti s šintlji. Ker danes skoro nikjer ne krijejo stavb s šintlji, jih je težko dobiti. Za šiintlje pride v poštev zelo star, debel macesen ali smreka, pri drevesu pa je šele treba ugotoviti, ali -se da cepiti. Tu v bližini imamo takega izurjenega moža, ki -se na take stvari razume, to je Franc Pavlak, pd. Korpar iz Cirkovc. Ta je -našel primerno -smreko velikanko v župnijskem gozdu in napravil šintlje. Toda tudi kritje s šintlji je posebna umetnost, ki jo danes malokdo obvlada in tu-di iza to je mojster Korpar.
Zelo znan i-n velik je »Škofov« križ, kjer se križata poti Pliberk—Ruda in Vogrče— Dob. Že več rodov ga oskrbuje Škofova hiša, tudi sedaj 'je prevzela -stroške Škofova hiša, četudi živi -v tej hiši nova družina. Blagoslovili sm-o ga na Vnebohod, ko smo šli tam mirno -s prošnjo procesijo.
Po obliki je prav nekaj posebnega križ na -sredi vasi me-d Hamrom i-n Škofom, je triogla-t. Morda so -hoteli s tremi stranmi označiti tri božje osebe ali tri člane svete Družine, ki je naslikana na križu. Stoji med dvema lipama, je na zelo primernem kraju, le škoda, da še okolica ni tako lepa, kot bi se dala napraviti. Blagoslovili smo ga na Binkošti pred šmarnicami. Pri obeh blagoslovitvah smo slišali marsikaj o pomenu in namenu, zakaj -so gradili križe in kje.
Najbolj zanemarjen je bil križ ob robu gozda proti Rinkola-m. Preraščalo ga je grmovje, da se je komaj še videla raztrgana streha. Odstranili smo grmovje, podstavek zabetonirali, da se ni križ podrl, potem je prišla nova šintljeva streha in nova slikarija.. Križ ima 8 vdolbin za slike. Slike je napravil mladi slikar Jožef Stefan, pd. Mik-čev iz Ko-ml j a, torej bližnj i domačin. Veseli smo, da imamo sedaj, slikarja- domačina, ki se bo gotovo vedno bolj, či-mveč
bo delal, uveljavljal. V gornj.e vdolbine je naslikal to, kar je bilo že preji: Kristus ni križu, kar je seveda na vseh križih, Marija Kraljica (nov praznik 31. ma-jnika), sv. Jožef, ki je zavetnik delavcev, zavetnik Koroške, zavetnik Cerkve in priproš-njik za srečn-o zadnjo uro. In še sveta bra-ta Ciril in Metod, ki sta slovanskim narodom prinesla največji dar svete vere in je slika še posebno primerna ob llOO-letni-ci smrti sv. Cirila.
V spodnjih vdolbinah pa je namesto svetnikov nekaj novega, kar naj nas vedno spominja na najvažnejše resnice in -navodila, v čemer je obseženo vse krščansko življenje:
1.	vera, upanje i-n ljubezen, glavne krščanske kreposti, 2. božje zapovedi in o-sem blagrov, 3. božje oko, simbol božje prič-u-jočnosti in vsevednosti in 4. moli in delaj s simbolom sklenjenih rok i-n orodja.
S slikami so ljudje zelo zadovoljni, kajti tukaj še nismo navdušeni za pretirano moderno umetnost, ob kateri ne veš, kaj sploh predstavlja in tudi ne vzbuja kake pobožnosti. Vsaka stvar na svojem mestu im mislimo, da na naše starodavne križe spa-
POKRAJINSKO VODSTVO KATO L1ŠKE MLADINE
vabi na izlet na OBIR
Dekleta, fantje in vobče vsi, ki ljubite gore in planine, pridite v soboto, 12. julija 1969 do 7. ure zjutraj do K o c m u -n a na Šajdi v Selah.
Od tam naprej gremo skupno na vrh Obirja, kjer bomo darovali sv. mašo.
S seboj prinesite veliko malice, »Našo pesem«, mnogo vesele in Židane volje, zlasti pa bodite pridni, da bo lepo vreme. Oblecite se za Obir, ne za Celovec!
Snidenja se veseli pokrajinsko vodstvo.
da tudi slikarija, ki je kolikor toli-k-o ljudska, tradicionalna in zadovolji Ciste ljudi, ki so -postavljali križe in jim križ pomeni versko- zn-amenj-e, ob katerih lahko pomolijo-, dobijo koristn-o življenjsko misel in jim križ ni le olepševalni znak za tujski promet. Tudi zaradi tujcev naj bodo križi prenovljeni, lepi, tudi po njih sodijo našo vernost in smisel za lepoto in kulturo, toda naj vidijo -našo pristno domačnost, našo -značilnost.
Križ -smo ob obilni udeležbi faranov blagoslovili v nedeljo, 22. junija. Domači g. pirovizor Vinko Zaletel, ki se j-e najbolj trudil iza -prenovitev, je razložil pomen vseh slik za sedanji čas in pomen križev. Zahvalil ;se je tudi navzočemu zastopniku občine, kulturnemu referentu g. direktorju Valentinu Vavtij-u, ki ima tudi sam velik smisel in zanimanje za prenovitev križev, za delno podporo občine. Pohvalil i,n zahvalil se je tudi navzočemu -slikarju Jožefu Stefanu, iki -se je is slikami nadvse potrudil in kaže, da se bo irazvil v dobrega ljudskega slikarja.
Tole poročilo naj ne bo objavljeno le radi Vogfč, aimp-ak kot vzpodbuda drugim krajam, kjer mnogi križi čakajo na tako potrebno prenovitev. Na prenovitvi so zainteresirani lastniki, fara, -občina i-n dežela. Treba je začeti, nekdo se mora lotiti zadeve in z dobro vo-ljo gre. Treba pa je priznati, da je bila po vojski na Koroškem velika večina -križev že prenovi jena in da smo tudi v tem oziru na boljšem od sosednjih dežel.
UTIROUA
0d 5. julija Tirolia-izdelki za 6% dražji!
ZATO ZDAJ KUPITE TIROLIA-štedilnike, trajno goreče in na olje!
Ob prednaročilu dobavimo tudi pozneje po stari ceni.
Samo v
KAUFHOF - VELETRGOVINA

VALENTIN In ANGELA
PLIBERK - LIBUČE
tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
BISTRICA NA ZILJI (Nova maša)
V nedeljo, dne 20. julija, bo imel novo mašo na Bistrici na Zilji g. novo-ma-šnik, salezijanec Anton Ciglar.
Začetek novomašne slovesnosti bo ob 10. uri.
Verniki so k novi maši prisrčno vabljeni!
Župni urad Bistrica na Zilji.
LOBNIK PRI ŽELEZNI KAPLI
(t Marija Prašnik, pd. Wolflova mati)
Minuli teden v četrtek, 26. junija, je prenehalo biti blago materinsko srce Wolilove mame v Lobniku. Dosegla je domala osemdeseto življenjsko leto. Blaga raj niča je zrla na bogato setev in žetev osmih desetletij. Svoja mladostna leta je preživela v trdih ra-zmerab, kakršnih so vajene naše verne in zavedne žene gorskih dolin. Šole ni obiskovala, a se j-e izvežbala z leti v pravo pisateljico, ko pa je zapustila celo prav zanimiv svoj življenjepis. Po poroki s Francem Prašnikom sta se mlada zakonca začela truditi za izgradnjo -svojega bodočega doma v lepem Lobniku nad Kaplo. S skromnim življenjem, šted-njo in neposrednim delom sta postavila prostorno hišo in moderno gospodarsko poslopje. Pri izpeljavi tega drznega načrta so jima služile še stotiso-če delavke — čebele. Saj je oče Prusnik v neki sezoni pridelal okoli 2000 kg strdi. V prvi svetovni vojni j-e nosila mati vso skrb za svoja dva otroka, ker je bil oče poklican k vojakom. Drugo svetovno vojno je prebila z možem in vnukom v izseljenskem taborišču Frauena-urach. Povojna leta je spet živela v skrbi za domačijo, na kateri sedaj gospodari -njen podjetni vn-uk Vladimir, vmes pa je 'bila rada tudi pri svoji hčerki Reziki Zwitter-jevi -na Tešim ji pri.Št. Jakobu. — Njena zadnj-a pot k Devici v Trnju je bila ganljivo slovo njenih sorodnikov, znancev in prijateljev, ki so izkazali blagi rajnici tozemsko čast. Sv. mašo je daroval mestni župnik in se rajne matere spomnil v blagih besedah, cerkveni pevci so se svoji dolgoletni pevki oddolžili z ubrano žalostinko in obredno pesmijo. Moški zbor je ubrano zapel pesem o polju in vigredi. V besedah sta -se od Prušnikove mame poslovila, še g. Lovrenc Kramer in dr. Franc Zwitter. Svoj, zadnji dom je našla poleg svojega moža. Naj ji je Oče plačnik za njeno neizmerno požrtvovalnost v službi ljubezni do družine in domačije!
LOČE POD JEPO
Podgorje ležijo ob vznožju Karavank pod zgodovinskim Starim gradom. Domačini imenujemo to vas »Pogorjane«, njeno pravo ime pa bo gotovo Pod-go-rje, saj leži va-s pod gorami. To va-s di-či na hribčku stoječa cerkvica, po-svečena sv. Trojici, ki je bila ravnokar znotraj prav lepo prenovljena. Plesarska dela je izvedel Lukas Arnold iz Celovca. Delo je stalo 140.000 šilingov. Polovico te vsote je krilo škofij-stvo, ostalo polovico pa je daroval urad za ohranitev spomenikov. Klopi je napravil brezplačno domačin Po-go-rjanec; -delo bi stalo 25.000 šilingov. Tudi okna so popolnoma nova, račun, ki znaša 26.000 šilingov, pa še ni poravnan. Za odpravo vlaižnos-ti je poskrbel Hanzej Slamnik, pd. Hedetov, s tem, da je organiziral delavce in oskrbel material, ki je bil potreben. Za tolažbo želodcev in suhih grl pa so skrbeli domači kmetje in gostilničarji. Vsem skupaj vse priznanje in zahvala za ves trud in žrtve. Seveda bi bilo lepo in prav, če bi cerkvica dobila še popolnoma nov »gua-nt«. Tako bi se potem Pogo-rjanci s svo-jo zdaj akustično zelo lepo notranjo prenovo, tudi z zunanjo prenovo predstavili številnim gostom, in občudovalcem te prelepe po d-gor jamske okolice, križišča številnih turističnih izletov na vse s-trani maše in sosedne fare.
Blagoslovitev je bila na -praznik -sv. Trojice, dne 1. jiunija 1969. Blagoslovil je g. -prela-t Ze-chner ob asisten-ci domačega župnika. Gospod prelat je imel,v obeh deželnih jezikih globok govor in je v tej zvezi pohvalil trud in požrtvovalnost do-mačega župnika, ki ga diči go-rečnost in globoka vdanost veri in skrb za faro. Temu se pa pridružuje še okoln-o-st, da je bil on tisti, ki je nenehno trkal na vrata pristojnih oblasti in na blaga srca darovalcev in pa delovanje v farni cerkvi, kjer raste delo z duhom časa in nalaga bremena, ki j.i-h spričo manjkajočega -mežnarja, zmore le ob pridni asi-
(Na-daljevanje na naslednji strani)
Izreden napredek turizma v Sloveniji
Predsednik komiteja za turizem in minister inž. Franc Razdevšek je v soboto, 28. junija, priredil v vili Bled tiskovno konferenco, na katero so bili povabljeni novinarji obeh sosednjih dežel. Sicer pa je bil glavni namen le-te seznaniti koroški tisk, radio in televizijo z današnjim položajem tujskega prometa v Sloveniji.
Konferenco je otvoril minister inž. Razdevšek, ki je najprej pozdravil častna gosta avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani dr. Riesenfelda in jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu dipl. inž. Budihno, nato pa še koroške in slovenske novinarje, katerim se je hkrati zahvalil za številno udeležbo.
V	-svojem izčrpnem poročilu o stanju in razvoju turizma v Sloveniji je minister Razdevšek povedal sledeče:
Če hočemo na kratko karakterizirati turistične kvalitete Slovenije, moramo dodati še naslednje:
1. Slovenija turistična pokrajina
Lami je prišlo v Jugoslavijo preko 34 milijonov' tujih turistov, od tega j,e šlo skozi Slovenijo okoli 30 milijonov. To velikansko število tujih turistov je samo posledica pppoinoma odprte meje. Prej so namreč mislili, da je Slovenija le tranzitna turistična dežela, to pa ni, ker se njen turizem ne razvija samo ob morju, marveč tudi v njenem celinskem delu v izrazito turistično deželo. In na koncu je treba poudariti tudi dejstvo, da se Slovenija vse bolj spreminja, zlasti zaradi sprostitve mejnih formalnosti, v tipično gravitacijsko dbmočje enodnevnega izletnega turizma (vvekend) sosednje Avstrije in Italije.
V	okviru pestre strukture prirodnih, kulturnih in prometnih dejavnikov ter clokaj izgrajenega gostinstva se poleg domačega turizma razvijajo tako- torej inozemski stacionarni turizem, inozemski izletni in tranzitni turizem ter maloobmejni tujski promet z vsemi značilnostmi izletnega turizma. Vsaka od navedenih oblik inozemskega turizma ima v deviznih dohodkih Slovenije približno enako težo, zato se posveča v turistični razvojni politiki vsem naštetim zvrstem inozemskega turizma enaka pozornost.
2.	Razvoj inozemskega turizma v Sloveniji
Število tujih prenočitev se jie povečalo od bribližno 500.000 1. 1959 na okoli 2 milijona leta 1968. Gostje iz Avstrije so imeli lani v Sloveniji nad 400 tisoč prenočitev, vendar so zabeležili, da j:e to število 1968 v primerjavi z letom 1967 malo nazadovalo.
Računamo, da bo letošnja turistična sezona v Sloveniji izredno uspešna. Podatki za razdobje januar—april 1969 pričajo, da se je število stacionarnih (stalnih) tujih gostov povečalo v tem času v primerjavi z istim obdobjem lani za 21 odstotkov, število tujih prenočitev pa za 17 odstotkov.
Tu naj navedemo še nekaj, podatkov, o tujem izletnem turizmu in maloobmejnem prometu v Sloveniji. Preko avstrijsko-slo-venskih in italijansko-slovenskih mejnih prehodov je vstopilo v Slovenijo lani, kot smo že v začetku rekli, okoli 30 milijonov tujih turistov z motornimi vozili, od tega v rednem prometu okoli 19 in pol milijona, v maloobmejnem prometu pa okrog 10 milijonov. Po računih odpade na izletnike, ki -so se gibali v prostoru Slovenije le en dan kar 23 milijonov tujih turistov. Ti podatki pričajo, da .se Slovenija resnično spreminja v izletno območje zlasti sosednje Av-&(rije in Italije, pa tudi drugih tujih turistov, ki preživljajo svoje počitnice v turističnih krajih naših dveh sosed.
V	Slovenijo je prišlo z motornimi vozili lota 1968 v rednem prometu nad 4 milijone Avstrijcev, v maloobmejnem prome-
tu pa nad 200 tisoč ali skupaj okrog 4 in pol milijona Avstrijcev.
Tako močno razvita frekvenca tujih pot-nikov-izletnikov ni slučajna, ampak je zlasti posledica dejstva, da ima Jugoslavija kot socialistična država najbolj odprte meje. Sporazume o odpravi viz smo dosegli s 27 državami, upamo pa, da bodo med nami ter Avstrijo in Italijo kmalu odpravljeni tudi potni listi. Zaželene hi bile tudi obmejne olajšave za skupinska potovanja mladine, ki si želi videti sosednje pokrajine. Če se bomo na obeh straneh sporazumeti, potem bo meja res samo še črta med nami.
Jugoslaviji je prinesel lani inozemski turizem nad 230 milijonov dolarjev, od tega odpade na Slovenijo okoli 64 milijonov dolarjev.
3.	Turistične zmogljivosti in izgradnja
Slovenija razpolaga trenutno z 49 tisoč posteljami, kar je za razvoj inozemskega turizma še zdaleč premalo. V .zadnjih treh letih so se prenočitvene zmogljivosti v Sloveniji povečale le za 2.900 postelj, samo letos doslej 1000, do konca te sezone pa bo na voljo še 1000 novih postelj (ležišč).
V	teku so trenutno priprave za zelo obsežen investicijski program, ki bo uresni-
PRI NAS NA
stenci vsestransko razgledane, voljne in skrbne pomočnice.
Podgorjanci so položili k večnemu počitku -tudi soseda Mikučevega očeta, ki je umrl 15. majnika. Bil je globoko veren in pošten mož in zvest svojemu rodu do konca svojega življenja.
V	nedeljo, 15. junija, je bila slovesna otvoritev in ‘blagoslovitev farne mrtvašnice. Farni župnik im župan občine sta v pomembno zasnovanem nagovoru podala namen in pomen te zadnje postaje na poti v večnost, katero je narekoval čas in potreba. Obreda se je udeležilo precej faranov in turistov, godiba iz Malošč in pa mešani pevski zbor iz Loč -sta polepšala slavnost. Vodna zadruga je dala brezplačno vodni priključek in odjem vode ob pogrebih im ob Vseh svetih. — Mnenja glede potrebe te ustanove gredo, kot vselej ob takih priložnostih, seveda narazen.
Običajnega pran-ganj.a letos po polju zaradi dežja ni bilo. Obred je bil v cerkvi in je bilo po splošnem mnenju bolj stvarno in smiselno, gledano iz verskega .stališča. Zijal in motilcev s fotografskimi aparati, ropot motorjev, mini-krila iin nove lepe toalete- klepetanje moških o gosipodraskih problemih, vse to in ono, ki je prej motilo dogajanje l-epe stare tradicije, ki jo hoče duh novega časa pognati v pozabo, je to pot izostalo.
DJEKŠE
Vsalk gotovo -pozna 'kraj z najštevilnejšimi sončnimi urami srednje Evrope. To so Djekše, ležeče na severni meji dvojezičnega
čen v prihodnjih treh letih. V tem času -bo zgrajenih 20 tisoč hotelskih po-stelj z vsemi pripadajočimi objekti, za kar bo potrebnih 15 milijard din. Ta program predvideva naj večji porast turističnih zmogljivosti ob morju, ker je povpraševanje v tem območju največ j e. Velik razvoj je predviden tudi v nekaterih gorskih krajih na Gorenjskem (Bled, Bohinj, Bovec, Kranjska gora) in v nekaterih zdraviliških krajih. Tu naj omenimo, da so na Bledu zgradili doslej najmodernejši hotel v Sloveniji, ja, celo v Jugoslaviji, ki nima primere na Koroškem, morda celo v Avstriji. Sam hotel se nahaja v krasnem parku v višini 100 metrov nad jezerom in nudi edinstven razgled. V -parku j,e plavalni baizen, teniško igrišče in droge naprave za razvedrilo na prostem. Golf pa bodo šele zgradili.
V	zadnjem času se v turistične investicije vključujejo ne samo gostinska in turistična podjetja, temveč tudi podjetja iz drugih gospodarskih panog, -ki posredno sodelujejo pri formiranju turistične ponudbe. To so trgovska, prometna in celo industrijska -podjetja.
Eden osrednjih problemov nadaljnjega razvoj a, turizma so ceste, ki komaj še prenesejo vsako leto večji dotok turistov. Zaradi tega- je Slovenija -pristopila k izgradnji modeme avtoceste od Maribora oz. od Šentilja do Gorice. Pripravljalna dela na odseku Vrhnika—Postojna in Hoče—Levec so že v t-ek-u, že v letošnjem letu bo na nekaterih mes-tih deloma prenovljena tudi gorenjska -cesta od Kranjske gore do Kranja. Vsi os-ta-li -načrti- -glede cestnega omrež-j,a -so dblgoro-čnega značaja. Sem spada tudi načrt izgradnje -tunela po-d Karavankami.
(Dalje prihodnjič)
KOROŠKEM
ozemlja. Srcdnjoplanins-ki kraj se počasi prebuja in nudi dosti možnosti tujskemu prometu. To sem -vsaj opaizil junija ob lepem izletu.
Na- trgu sem -zagledal -lepake, -naznanjajoče mladinsko šolsko proslavo. Te sem se nato udeležil.
V	-pogovora s tamkajšnjim učiteljstvom sem bil -presenečen nad dej-stvom, da tretjina otrok obiskuje slovenščino.
Za začetek je zapel mešani zbor z Djekš tri -pesmi. Ljubitelje -petja je pozdravil šolski upravitelji, ki vodi mešani in šolski zbor.
Smešna recitacija pogumnega drugošolca je razvedrila vse poslušalce. Sledilo je petje šolskega zbora, o katerem naj omenim dobro disciplino, ravnovesje glasov in izgovarjavo.
Skupina 'kitar si je osvojila srca poslušalcev s pesmijo: »Gori, gori na planine«.
V	drugem delu se je predstavila igralska
skupina s'kratkim prizorom:	»Knuppel
oder Flote« (Krepelce ali flavta), -v katerem so šolarji pokazali tudi igralski talent. Flavtisti so spremljali prizor z znanimi melodijami.
V	nadaljevanj-u so sledile recitacije, v katerih bi se naj Djekšarji čutili malo -prizadete. Razveseljivo dejstvo pa je bilo, da so šolarji zapeli tudi slovensko pesem. Tako so se spomnili naših koroških -rojakov Milke Hartmanove in Silva Miheliča v pesmi »Vetrič«, komponista Pavla Kernjaka s pesmijo »Vihredi« in štebenjskega organista Petjaka v pesmi: »Zapihal je veter z južne strani«.
Ni samo po sebi umevno, da se učitelji
Dr- Maks Miklavčič:	5
0 svetništvu slovanskih apostolov Cirila in Metoda
X tej knjižici je obilo snovi dvom-Jjje 'kivafllitete, -samo ljubezni do Slovencev n**-> ni,ti trohice -ne, -spretno prikritega sovraštva pa -toliko, da -se za -krščanskega človeka -ne spodobi niti po-sk-us tekmovanja 1 njim. Da bi na kratko odgovoril n-a vse trditve in ovrgel vrednost dodanih -statipičnih dokumentov, bi bilo -za n-eskromne-erja premalo ča-sti. Na vse ti-s-to, zoper verouk. -slovenskih otrok v tnaterinem jeziku, j,e dobil odgovor o-d -diru-go-d in ga bo menda še dobival. Tak-o pre-°staj'a le dolžnost, da zavrnemo Mucherje-ve trditve, ki zadevajo tu obravnavamo s-nov. Ugodno je -t-o, da je Mucher -strnili bistvo svojega »nazora« v pismu na leta 1967 urnir-;ega stolnega župnika pro-f. Franca Glinška n da j,e to pismo objavil -tuidi v zgoraj navdanih »zbranih spisih«.
ga Mud kar piše
Pism-o na kanonika Glinška je -datirano -pri Gospe Sveti 17. maja 1967. V -njem -pravi,, -da bo-d-o napovedani ljubljanski romarji v nedeljo, 21. maja, dobrodošli, če nima .romanje namena razglašati Goisp-e Svete za slo-vens-ko -zemljo in -s tem morda pripravljati -njeno zasedbo, kar bi -bilo zgrešeno in smešno. V-saka zloraba romanja za necerkvene -namene bi bila zloraba krščanstva in jo odklanja 98 odstotkov vseh Korošcev. Odgovor na to ima Mucher že v dejstvu, da n-ihč-e -do-slej še ni za-sedel Gospe Svete in da -tako on tam -po- voillj-i celovškega ordinariata š-e vedn-o vlada — -ali res v korist pravega krščanstva, -se bo šele videlo.
Mucherja v prvi vrsti -draži romarska knjižica, kjer -so izrazi: »na koroški slovenski zemlji, s sveti-m škof-om Mo-desto-m, prvim slovenskim apostolom na fco-roški-h tleh,
na tej -n-aši najistarejši božji -poti.« Nanje odgovarja Mucher, da -sv. Modest ni zato zapustil irske domovine, da bi oznanjal slovanski nacionalizem, ampak samo krščanstvo in -to latinsko. V Karantaniji da s-o bili -tedaj -tudi Nem-ci i-n Kelti, Gospa Sveta pa j-e -nemška in ne slovenska božja pot. — Na to je treba reči, da j,e po vs-e-h obstoječih virih veljala Karantanija z-a slovensko kneževino, njene vladarje pa je postavljalo slovensko -im ne nemško ljudstvo. Če hoče Mucher, da mu bomo verjeli, naj pregovori znanstvenike, da bodo- obstoječe vire tako-spremenili, kakor bo njieimu všeč. Mirno mu zagotovimo, da takih znanstvenikov ne bo našel, če ipa -bo kdo- vire spreminjal, pa ne bo- — znanstvenik. Dokler so viri taki kot so, bodo pravilni vsi izrazi napadene božj-e-potne knjižice. Mucher sicer trdi, da j-e zaznamovanje Gospe Svete kot »naša slovenski naj-starejiša božja pot« — ponarejanje dejstev in hkrati predrznost (eine Frech-heit), mi pa z večjo pravico smemo trditi,
trudijo v prostem času z otroki. Sadove tega dela smo videli na tej proslavi, ki -naj bi bila tu-d-i v pogum drugim šolam, tako presenetiti domače.
Vso čast izrekam organizatorjem za delo in trud. Le tako naprej!
SVEČE
Skrben kronist, ki je v koledar zapisoval vse pogrebe, -so bili raj-ni Kikeljnov oče v Kajža-h. Sinovi so globoko v srce zapisali dan očetove smrti; to je bil 6. maj letos, ko je očetova roka omahnila v večni pokoj.
V Stržišču pri Pelcarj-u je bil rojen rajni kot deseti otrok 31. julija 1889. leta. Vas leži na Tolminskem, odkoder so na Koroško poleg Kikelj-nov prišli tudi Beguši, Kusterli, Krapeži itd. Skromno so odraščali otroci, zgodaj so se navadili delati, potrpeti iin moliti.
Rajini Johan Kikelj se je v Svečah poročil z domačinko Lucijo Wister. Vzgojila sta pet sinov. V družini so se zelo dobro razumeli. Hud udarec je bila zlasti za očeta smrt žene v letu 1965. Dolgčas mu je bilo po življenjski družici, saj sta nad 50 let skupaj nosila dobro in hudo. Rajni Ki-
Dolinsko žegnanje
Prisrčno ste vabljeni na žegnanje v Dolini, ki je dne 6. julija 1969. Od 7. ure naprej svete maše in spovedna priložnost.
kelj je bil mož poštenjak; izredno delaven, rad je poma-gal sosedom -posebno kot je upokojenec. Veliko j-e tudi bral; Nedelja in Tednik sta redno prihajala v hišo. Seveda so bili Kikelj novi udje Mohorjeve -družbe. Pri Kikeljnovih so imeli zmeraj veliko rož. Rajni oče je na mrtvaškem odru počival med samimi rožami.
Za njegov lepi zgled, za vse trpljenje in tru-d naj mu Vsemogočni da bogato plačilo.
Dne 1. junija je po hudem trpljenju preminil Rok Wajsič. Pred upokojitvijo je bil železničar. V Svečah in okolici so Kra-marjevega Roka preje poznali tu-di kot izdelovalca cementne opeke. Žena Cilka mu je v dolgi bolezni skrbno stregla. Upala je do konca, da se m-u zdravje še izboljša. Številni pogrebci so ga spremljali na sveš-ko pokopališče. Zapeli so mu pevci iz Tržiča in sveški moški zbor. Vsem pevcem po tej poti iskrena hvala za občutno zapete žalostinke.
Leto-s februarja je za možgansko kapjo umrl 54-let-ni mesarski mojster in bivši gasilski poveljnik Martin Matschitsch.
Za srčno kapjo j-e nenadoma umrl kovač Urh Inzko. Bil je zelo priljubljen, saj je rad pomagal pri popravilu vsakovrstnega orodja. Na vsako delo s stroji se je spoznal.
Naj vsem raj-nim sovaščanom sveti večna luč!
SLOVENSKE RADIOODD A JE VATIKAN so odslej:
VSAK DAN OB 19. URI na kratkem valu 48,47, 41,38, 31,10 m na srednjem valu 196,2 m.
da je predrznost, ako kdo zamika tako označevanje s tem, da ponareja -dejstva (to dela ex. gr. Mucher).
Pisec božj-epotne knjižice se je Mucher ju hudo zameril iz željo, naj bi romarji molili za »duhovne zadeve tukajšnjih rojakov«. Molitev iz bratovske ljubezni se Mucher ju upira in zato vidi v njej — zahtevo, da bi koroški Slovenci -dobili slovenskega pomožnega škofa, ki bi pomagal južnim Korošcem, da hi »absolutno gospodovali« nad 90 odstotki južnih Korošcev, ki se ne priznavajo za Slovence. Ali neki Mucher ni prebral koncilskega odloka o škofih, kjer je določeno, naj ne bodo oblastniki, temveč naj božjemu ljudstvu strežejo in -mu služijo? Naj, vendar spremeni svoje krivo mnenje o škofih, pa bo mirno dopustil molitev za naše rojake. In tucli sam naj raje moli izanje, namesto da škofom brez vzroka podtika take zlobne namene!
(Dalje prihodnjič)
V
Spod doma
NOGOMET
Avstrija Salzburg — VVacker Innsbruck
1:4 (0:0)
V	semifinailu avstrijskega mladinskega nogometnega jprvanstva je salzburška Avstrija- v nedeljo podlegla -doma innsbruške-mu Wackru 1:4. Wacker je bil v vseh ozirih boljiši nasprotnik, a kljub temu je njegova zmaga previsoka,, kajti mladi, Salzbur-žani so se dobro upirali,.
Za interpokal
V	nedeljo so pričeli z mednarodnimi nogometnimi tekmami prvega kola za inter-ipokal. Tekmovanje je razdeljeno na 9 skupin, v katerih nastotpa 36 moštev. Prvak svoje skupine prejme 10.000 -švicarskih frankov nagrade. Avstrijski zastopniki so pričeli to nedeljo prav uspešno, razen ene izjeme: Rapid — lanskoletni -prvak in pokalni zmagovalec, je moral kloniti -četrtemu na lestvici Youm,g Boysu v Bernu (Švica) 2:0 (0:0). Za lep uspeh je poskrbel Wie-n-er Sportklub, 'ki je na Dunaju premagal švedsko moštvo Dj-urgaarden iz Stockholma 6:0 (1:0). S to tekmo so se iposl-ovili od -Siportkluiba Blankenburg, Hof II, Gayer in Buzek; to pomeni za kl-uib h-u-do oslabitev in gotovo ne -bo več toliko uspehov. Prav tako na Dunaju je avstrijski mojister Avstrija W-ien porazila BK Kopen-hagen po izredno težki igri 5:3 (3:0). V Linzu je LASK proti GVAV Gromingen -samo remiziral.
Finska — Španija 2:0
Finska je povsem -nepričakovano v Helsinkih premagala Španijo v okviru kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno prvenstvo z rezultatom 2:0.
Hud poraz Milana
Na raznih istrskih igriščih (Jugoslavija) so končali izločilna srečanja v okviru mladinskega nogometnega turnirja kvarnerske riviere. V zadnjih tekmah je na Reki beograjska Crvena zvezda premagala Milan s 5:2. V Rovi-nj-u pa je bil izid tekme med Atlanto in Hajdukom neodločen 0:0.
Deset mrtvih zaradi nogometa
V	kraju Krikkale blizu Anka-re v Turčiji so ob zaključku neke nogometne tekme nastali hudi nemiri. Spopadli so -se pristaši dveh moštev in rezultat je bil deset mrtvih ter okoli 100 ranjenih. Najprej so se spopadli na tribunah, zatem pa po mestnih ulicah ter so tudi streljali -s samokresi in puškami.
Olimpija in Maribor ostaneta v 1. zvezni
ligi
Ljubljanska Olimpija je v prvi zvezni nogometni ligi v zadnjih treh kolih zabeležila kar tri pomembne zmage. V Splitu je pred tremi tedni premagala kandidata za pokal
Ut p vo svetu*
Jugoslavije Hajduka 2:1, 23. junija v Ljubljani moštv-o Beograda 2:0 in to nedeljo v Zagrebu klub Zagreb 3:1. Olimpija je s temi zmagami razveselila ljubitelje nogometa v Ljubljani.
Tudi drugi slovenski zastopnik prve zvezne -lige Maribor -se je po nedeljski tekmi z jugoslovanskim nogometnim prvakom lahko oddahnil: proti Crveni zvezdi je dosegel laskavi rezultat 1:1 (1:0), in ker je v Beogradu Proleter izgubil proti SK Beogradu 2:0, se je Maribor rešil izpada. Sicer pa si je SK Maribor res zaslužil, da ostane še v najvišjem razredu, saj je to izredno solidni in borbeni nogometni klub, ki ve, da je res-no delo in disciplina najvažnejši dejavnik uspeha.
V	nedeljo igrajo zadnje kolo, ki pa ne more več odločilno vplivati na končno stanje na lestvici, kajti po predzadnjem kolu (to nedeljo) je dokončno znano, da izpadeta iz 1. zvezne lige Rijeka in Proleter (Zr en jan in).
Salvador — Honduras 3:2
V	tretji kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je Salvador na nevtralnem igrišču premagal Honduras 3:2, in sicer v podaljšku igre. Ob regularnem času je bil izid neodločen 2:2. Mehiške oblasti so v strahu pred incidenti (Salvador in Honduras sta zaradi nogometa prekinila diplomatske -stike) omejile obisk občinstva in tako je bilo na tribunah le 20 tisoč gledalcev.
SANTOS - INTER 1:0
Prvo srečanje za medcelinski pokal ni povsem izpolnilo pričakovanj. Zlasti v prvem polčasu je -po obetajočem začetku postala igra precej monotona in ekipi sta igrali brez pravega naprezanja. Obe ekipi sta pokazali sicer nekaj lepih posameznih akcij, v celoti pa ni bilo videti posebne prodornosti. V 15’ je Santos zamenjal vratarja Clau-dia z Laerciom. V 31’ je Jair preigral brazilskega vratarja in dosegel gol, katerega pa sodnik zaradi off-sida ni priznal. Inter je opravil še nekaj akcij, ki pa niso prinesle sadov.
V	drugem polčasu je bila igra živahnejša in -na obeh straneh je bilo- v začetku nekaj nevarnejših akcij. V 12’ je sodnik obsodil pred Interjevimi vrati (izven kazenskega prostora) kazenski -strel. Mimo »zidu« ga je streljal Pele -s ta-ko močjo, da In ter jev vratar ni mogel žoge zadržati, v rokah. Padla mu je na tla, pritekel je Toninho, ki jo je iz neposredne bližine poslal v levi zgornji kot vrat.
Igra -se je -nato precej razživela, postala pa je tudi precej ostra. Obe ekipi sta imeli več priložnosti za spremembo izida, vendar jih nista znali izkoristiti. Zmaga je tako ostala v rokah Santosa.
Povratno tekmo bodo igrali v Rio -de Ja-neiru 10. septembra.
Je Pele res vreden skoraj 50 milijonov
šilingov
Sloviti brazilski nogometaš Pele je tak-oj po svojem povratku iz Italije izjavil časnikarjem, da je prejel ponudbo za podpis pristopnice k Interju. Za ta podpis naj bi mu predsednik Inter j a Fraizzoli ponudil skoraj 50 milijonov šilingov. Po Pelejevih besedah mu je njegov manažer Sanella svetoval, naj bi pristopil k Interju šele prihodnje leto po svetovnem prvenstvu v Mehiki. Pele je tudi dodal, da v Italiji sicer velja prepoved nakupovanja tujih igralcev, vendar pa bi zanj storili izjemo. — Baje pa je Pele prejel tudi izredno vabljivo ponudbo iz Mehike.
BOKS
Jugoslovan Prebeg evropski prvak
Jugoslovanski boksar Ivan Prebeg je v Zagrebu premagal po točkah angleškega tekmeca Eddieja Avotha in osvojil naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije.
Prebeg je pred leti zaman poskušal pri Alfredu Pauserju, s katerim je imel pogodbo, da bi se v dunajski Mestni hali proslavil kot boksar.
Zmaga Fraziera
Ameriški črnec Joe F-razier je premagal v New Vo-rku Jerryja Qua-rryja in j,e tako o-hranil svoj naslov svetovnega prvaka težke boksarske kategorije, katerega pa priznava le šest ameriških držav. Fraizer je zmagal s tehničnim k. o. v 7. krogu. Dvoboj je bil določen na 15 krogov.
LEVSTIKOVI NAGRAJENCI
V narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani so svečano podelili letošnje Levstikove nagrade. Daje jih Mladinska knjiga, prejeli so jih: Alenka Gerlovič za izvirno poljudnoznanstveno delo »Likovni pouk otrok«, Božo Kos za svoje ilustracije v knjigi Leopolda Suhadolčana »Veliki in mali kapitan«, Smiljan Rozman za izvirno mladinsko leposlovno delo »Reporter Tejč poroča« in Janez Stanič za izviren potopis »Onkraj Kremlja«.
Mladinska knjiga je v dvanajstih letih nagradila 73 avtorjev s 115 Levstikovimi nagradami. Največ priznanj so poželi slikarji in sicer 57, ker so nekateri dobili nagrado tudi štirikrat. Prvi Levstikovi nagrajenci pa so bili med drugimi tudi Prežihov Voranc, France Bevk in Tone Seliškar.
Prepirljiva in svobodoljubna Indijanka Saritta (Raqucl Welch) vodi Indijance plemena Ya-qui v napad na ha-ciendo mehiške vlade, ki hoče rešiti indijanski problem z genocidom. Na sliki je scena iz barvnega filma „Sto pušk”.
JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK:
Rokovnjači
Medtem se je bi-1 dan naredil.
Zdajci se začuje kletev od drugega konca hiše in strica Blaža glas -v tej -kletvi.
»Ušel je, vrag! Ni ga več v gnezdu, zakaj nisi hotel sinoči vstati, France!« -ropoče Blaž.
Nande vstane in reče deklici: »Zdaj pa moram iti. Pomni, pomni, -kaj si mi obljubila, na kaj si mi v roko segla. I-n ne veruj vsega, kar boš slišala. Če ljubiš mene, ne boš jokala. Kaj so ti mar ljudje? Jaz pa pridem kmalu spet k tebi ali pa ti — k meni! Pokazalo se bo, ali j;e ljubezen res -kaj, pokazalo se bo pri tebi.«
Rekši ji stisne roko in odhaja na sever naravnost čez vrt in čez njive, kjer je najbliže do gozda. Strmeča je gledala ona za njim, kaj je vse to govorjenje pomenilo. Ko je bil za -pol streljaj,a od hiše, ga zagleda stric Blaž in kakor besen začne vpiti: »Ho, ho, stoj! France, France, pojdi sem, teciva, teciva za njim! Glej, ga, glej ga! Drži ga, ho, ho!«
Stric Blaž se res spusti za Nandetom čez -njive, a hlapec France mirno stoji in zija; nima veselja, hoditi v boj, najmanj pa lo-
viti rokovnjače, če je tudi res, kar stric Blaž govori. »Naj ga ujame in uklene sam, če j,e res tako mo-čan, kakor zmerom govori,« reče France in vtakne eno roko za hlačni prteni pas, z drugo pa si počasi s-tegno briše, kakor da bi dejal: jaz -svojo roko umivam v -nedolžnosti.
Preden je bil Blaž čez sredo -njiv pritekel, se je bil Nande že skri.l v goščo -nizkega gozda in stric se je upehan vračal.
»Kaj mu hoče stric?« vpraša Polonica hlapca.
»Pravi, da j,e -ta Nande rokovnjač, glej!« reče hlapec. »Ponoči ga je nekje videl in slišal, pravi. In veš, kaj je še slišal? Da ni Nande, ampak -da je Groga, Groga, -rokovnjač.«
»Kdo to pravi?«
»Stric,« odgovori hlapec in se neumno smeje.
»Stric,« ponavlja polglasno, kakor brez -misli dekle, stoji na -mestu pod staro- jablano, -gleda -srepo v -tla.
Rokovnjači! To je bila strašna beseda. Ali razumela je precej vse. Pač ji je bilo, kakor da bi jo bil kdo -s kolo-m po čelu udaril. Ali deklica je imela močne živce. Ni v o-medlevico -padla. Temveč čez nekaj hipov -se je premaknila od stare jablane, pod katero je hlapec še ostal, pregazila je, da ne bi po okoliših hodila, kup gnoja na dvorišču in stopila v vežo. Tam se je pri spod-
njih vratih naslonila na podboj im nekaj -časa strmela tjakaj predse.
»Si že pomolzla?« jo vpraša mati prepirljivo in osorno.
Dekle se molče obrne, vzame veliko mlečno golido v roke, mehanično nalije vanjo vode za umivanje vimena in odide v hlev.
Kdor bi jo bi-1 po vnanjem sodil, bi bil morda mislil: ta se ne meni mnogo za to, da ji je bridka usoda ravnokar prve ideale življenja v -blato potrgala. Ali krivo bi bil sodil in površno. Ne kaže se čut pri vseh ljudeh en alko.
Ljuba rokovnjačeva! Kadar ljudje to zvedo, kadar to začno govoriti, o Bog, kaka sramota!
I-n -res, -čudno je, da ima misel, -kaj poreko drugi ljudje o tem, tako mogočen vpliv -na vse ljudi, v vseh položajih, le tačas, ko smo- najbolj- nase navezani in ko bi se za ves -drug svet imeli najmanj brigati.
Sramota!
A vendar se j-e oglasil precej -poleg tega čuta- -spomin njegovih besedi: le ti me moreš rešiti, če me ljubiš! To mu je pa -obljubila, v roko miu segla!
DEVETO POGLAVJE
Zdelo, zddlo, pot prejčlo.
Narodna
Tisto -nedeljo- -popoldne je rekel Blaž -hlapcu: »Pojdi z menoj, France, greva na
Ko-Iovec, tam je nov-i pristavnik gospoda grofa Poljak; njemu povem, da sem dva rokovnjača našel, on naj potlej naznani ali na Brdo ali v Mekinje, -v Kamnik ali v Ljubljano, da jih bodo iskali ali naši biriči ali tisti francoski kusje (Blaž je tako s-lišal huissiier) ali kdor hoče.«
»Jaz že ne greni,« odgovori hlapec.
»Zakaj ne? Jaz stavim, da dobiva kaj za to; vse ono, kar -so ob semenju v Kamniku razklicali; potlej po-j-deva pa pit. Nisi žejen?«
»Pil bi že, pil. Ali kaj, ko bi rokovnjači zvedeli, da sva jih midva tožit šla, stric? Kaj -pa potlej?«
»Ti se jih bojiš? Sram te bodi! Jaz pa nič. Le pomisli, da je novi gos-pod -kolovski, grofov gospodar Poljak obljubil trideset goldinarjev tistemu, ki le sled pokaže do rokovnjačev, Ga-vrič pa trideset. Jaz ga -imam, sled. In torej i-m-a-m tudi trideset in trideset goldinarjev. Na Brdu bo d-o-ktor tudi še kaj dodal. Potlej se pa vs-i zbe-ro, francoski »kusje« pridejo, kmetje od vseh krajev pritisnejo, jaz z njimi, pa jih bomo gonili kakor zaj-ke. Pojdi z menoj! Za vino je denar gotov, pa ga bova pila še danes na upanje lepo kakor Odam in Eva, ko sta pod figovim drevesom sedela in sladko vin-ce iz okrogle buče golčala; mene že po grlu praska. Pojdi!«
In oba se počasi napotita.
»Ali stric,« nadaljuje hlapec govor po-
roč poletni dan se je nagibal k zatonu. Sonce je bilo nizko nad obzorjem in nebesni strop je bil ves oblit z rdečim svitom. V bambusovi goščavi so se plazile prve sence.
Mičio san se je vračal s predvečernega iz prehod a. Premeril je čajne plantaže, obiskal vrt, kjer so zorele murve, ter stopal z lahnim korakom proti domu in se predajal edinstvenemu čaru svoje okolice.
Pred nekaj dnevi se je vrnil iz glavnega mesta, kjer je dovršil prvo leto visokošolskih študij. In sedaj mu je bilo doma vse tako drago in ljubo po dolgem letu bivanja v tujini. Slednja stezica, vsak 'kotiček je govoril k njemu o spominih iz otroških let in najnežnejše mladosti.
Tod ga je nosila služkinja O Taku »štu-poramo«, tod je tekal in se skrival za debla dreves in za grmovje, ko je bil že nekoliko večji. . .
Šinilo mu je v glavo, kako je pač čudno, da se mu v spominih na otroško dobo ve-
In ko je bil že v mestu, je dobival od služkinje več pisem kakor od matere. Materina pisma niso bila samo redka, ampak tudi kratka in skoraj hladna, kakor se mu je zdelo, medtem ko so bila O Takima pisma vsa polna skrbi in iskrenosti. Ko se je pripeljal domov na počitnice, je bila O Taku neznansko vesela. Bila je vsa v solzah, toda to pot so bile solze veselja.
»Kako je zrasel! K alko je postal močan! In kako je pameten, kajne?« je govorila vsakomur, ki je prišel v hišo.
Taki spomini so se mu vzbujali, ko se je bližal domu. Pretirane O Takine pozornosti in ljubeznivosti so ga utrujale in mu bile hkrati zoprne.
Posvetoval se je z materjo, na kakšen način bi njenemu početju naredil konec.
»Tudi meni ni to prav. Vendar je proti O Taki težko kaj ukreniti. Tvoj, oče je želel, da bi je nikdar ne dali od hiše — so pač razlogi za to . . .«
Mičio san je opazil, da je mati v zadregi
B. N. Eliašova:
MATI
(Japonska sličica)
dno vsiljuje O Ta kan a slika, ki ga utruja s svojo pretirano skrbjo in ljubeznijo in mu preseda iz večnimi in nepotrebnimi pozornostmi.
Oče mu je umrl tako zgodaji, da se ga ni niti spominjal, 'in mati ga je vzgajala zelo stroigo. Ni se smel ganiti od mize, dokler ni imel vseh nalog v redu. V tem je bila mati neizprosna, posebno ko je obiskoval srednjo šolo.
»Obljubila sem to tvojemu očetu,« je vedno rekla. O Taku pa je skrbela zgolj za njegovo ugodje in udobnost, razvajala ga je, hotela ga je nositi na hrbtu, čeprav je 'bil že odrasel in se je zaradi tega sramoval pred tovariši.
Zdelo se mu je, kakor bi imela posebno veselje, če -mu je lahko kaj podtaknila, da ni opazila mati. Cesto je kupila sladkih kolačkov ali ipa praženega graha iz svojega in tekla z njim, ko je odhajal v šolo-, da mu Je to lahko dala skrivaj brez materine vednosti.
In tako rada je čakala nanj pred šolo, tla -ga je lahko spremila domov.
»Pravkar sem imela tu opravka, pa sem Počakala na vas, Mičio san,« je vselej rekla v zadregi. Nikdar se ni mogel prav zanesti, da ga ne čaka morda kje v trgovini ali na ulici za vogalom in ne bo nenadoma stopila k njemu in šla za njim.
Ko se je bližal čas Mičiovega odhoda v glavn-o mesto zaradi študija, je postajala O Taku neznosna. Medtem ko je mati vse potrebno pripravljala mirno in brez besed — njegova mati ni pravzaprav nikdar veliko govorila —, se je O Taku topila v solzah in ga brez konca in kraja poučevala, kaj mora vzeti s seboj in kako mora ravnati, da se tnu ne pripeti kaj hudega.
kakor, vedno, kadar je kdo vzel očeta v misel. In zato ni odslej tega nikdar več omenil.
Proti služkinji je bil brezbrižen, včasih celo surov, samo da bi se je iznebil. Toda ko je videl njen žalostni pogled, mu je bilo takoj zopet žal.
Tudi sedaj, ko se je bližal domu, ga je vznemirjala misel, da ga O Taku že nestrpno pričakuje in da ga bo pozdravila zopet s takim veseljem, kakor bi se vračal iz daljnega potovanja.
Goreča sončna obla je medtem zdrsela za obzorje. Rožnata zarja na nebu se je izpre-menila v vijoličasto in nazadnje izginila. Somrak je kakor vedno nenadoma in brez prehoda pokril okolico.
Med temnozelenimi bori in kriptomerijami se je zasvetila Mičio v a rodna hiša: bila je vsa razsvetljena.
In komaj se j-e mladenič približal hiši, je nekdo odpahnil vrata in prikazal -se je od smeha razjasnjeni O Takin obraz.
»Irašaj, irašaj - vstopite, vstopite!« je klicala veselo. Prinesla mu je mehke copate, da mu ni bilo treba narediti dolgega koraka, ko je sezul lesene gete, in spremljaje ga v jedilnico je neprenehoma živahno govorila.
»Kako zdravi ste videti danes, gospod Mičio! Izprehodi vas osvežujejo, kako ste čvrsti in močni! In vsak dan ste bolj podobni svojemu očetu---------«
O Taku je osupla obstala, zakaj Mičio jo je v tem trenutku ošinil z začudenim pogledom.
Niti mati mu ni tega nikdar rekla.
Materini odgovori, ko je povpraševal po očetu, so bili tako izmikajoči in nejasni,
da je ostal oče zanj neznana, v mistične megle zastrta osebnost.
»Vaša mati j-e odšla k -sestri in se pozno vrne,« je govorila zopet O Taku, »danes boste večerjali sami — takoj vam prinesem jed.« In odhitela je v -kuhinjo.
Mičio je zamišljen sedel na blazino.
Instinktivno je zaslutil priliko, ko bi lahko kaj več poizvedel o očetu. Videl je, da se ga O Taku -prav -dobro spominja . . .
Zamišljen je sedel, ko mu je O Taku prinesla večerjo na prepleskani mizici. Niti opazil ni, da so to nj-egova naj ljubša jedila in da je bilo vise nenavadno skrbno in dobro pripravljeno. Neprestano je premišljeval, kako bi začel s staro služkinjo razgovor o svojem očetu. Najprej jo je pustil, da je -govorila o brezpomembnih rečeh, na katere je samo pritrjeval ali pa prav na kratko odgovarjal.
»O Talku, ali sem re-s podoben očetu?« je nen-adoma vprašal, ko mu je po večerji ponudila skodelico dišečega čaja.
O Taku je sedaj pričela na dolgo govoriti o vseh podrobnostih te -podobnosti. Orisala je živo vsa-k-o potezo očetovega obraza, njegov glas in nasmeh.
Bil je presenečen, v kako živih barvah je slikala to že davno mrtvo osebo. O Taku j-e vse to pripovedovala naravnost z zanosom. m
Od opisovanja očetove zunanjosti je prešla na opisovanje njegove narave. Nikoli v življenju ni srečala tako plemenitega in dobrega človeka, kakršen je bil Mičio v oče. To je bil konec njenega dolgega slavospeva.
Mičio je osupel poslušal. Do-sleij ni še nikdar slišal toliko o -očetu. Mati ni rada govorila o njem, to je že -davno opazil. Mislil si je, da pač ni mogla pripovedovati o njem nič dobrega, slabega pa ni hotela. In ta -stara služkinja se ikar navdušuje za očeta, kakor -za nenavadno dobrega in plemenitega človeka ...
»Oprostite, Mičio san,« je končala v zadregi, ko je pospravljala prazne s-kodelice od večerje, »ni bilo prav, d,a sem vam pripovedovala o vašem očetu — vaša mati tega nima rada, toda povpraševali ste sami in jaz sem govorila menda preveč — ne zamerite! Hotela se.m vam napraviti veselje — vse bi storila, sam-o da bi vas razveselila in razvedrila — vse, samo da bi bili srečni...«
O T aku ni mogla več govoriti... Zakrila si je obraz z rokavom svojega kimona in zajokala.
»Ah, -dragi moj Mičio,« je ihtela, »da-nes ne morem več skrivati bolečine, ki mi je dvajset let razjedala srce — danes vam moram izdati: ljubila sva se z vašim očetom — trenutki sreče in blažen-o-sti so bili kratki — potem pa so prišla neskončno dolga leta žalosti in odrekanja... Mičio, dragi Mičio — ti si moj sin ... Ne moram več nositi v svojem srcu te bolestne skrivnosti, ki bi je pravzaprav ne smela izdati nikdar... «
Njeno telo je drhtelo v presunljivem joku. Izjokala j-e lastnemu detetu veliko bolečino življenja ...
To noč ni mogel Mičio san dolgo za-
GORAZD GOSPOSVETSKI:
()h dežfa
Šumija j oče robfce na vigredno lice bele cvetlice, zelenega drevesa in rjavkaste strehe. Dobra nebesa napajajo njive in lehe.
Gozdovi in gore ostajajo
zmerom bolj zad.
Kot skozi zastore jih zrem preko trat, ko svojo sivkasto gmoto omakajo v hlad in mokroto ...
Na noge utrujene, bose lovim solze rose in brišem zelene resine vrtne preproge: za zdravje telesa, za slavje nečesa, kar v srcu mi vstaja iz tihe globine in me otroško opaja ...
sipati. Utrujen in i-zčrpan je zadremal šele proti jutru.
In v sanjah je začutil, kako ga njegova prava m a ti objema in kako mu veje v lice njen gorki dih. Zaslišal je boječ, tih glas, ki je prosil zgolj za eno -besedo: mati.
Zbudil se je s to besedo na ustih. In zdelo se mu je, kakor bi pravkar -nekdo zapahnil vrata njegove sobe ...
#
Zjutraj ni bilo O Taku ni-kjer. In Mičio je ni srečal nikdar več v življenju . . .
JŽ« dohrn ael$&
Butalska. — Srečal je Butalec Butalca. Oni ga pogleda in vpraša: »Jure, kakšne nogavice pa imaš na nogah? Ena je črna, draga je siva.«
Ta pa odvrne: »Prav imaš. Ali to ni -najbolj! čudno. Bolj. čudno je to, da imam doma še en takšen par.«
Prestrašil se je. — Velik pes se je približal dečku in ga obliznil z jezikom. Mali je ves prestrašen kriknil.
»Ali te je ugriznil?« ga vpraša lastnik psa.
»Ne,« mu odvrne nesrečni deček, »ampak pokusil me je.«
Radio. — »Julka, zapri vendar radio! Saj veš, da mi te moderne pesmi niso všeč!«
»Saj nisem odprla radia. Sosedov fant jie, ki prepeva na vrtu.«
časno, morda da bi strah odvrnil, »kaj ste ^ rekli, da sta O dam in Eva pod figovim drevesom sedela pa vino pi-la iz 'buče? Saj 8a nista.«
»Kdo pravi, da ga nista?« se prepira Blaž, ' 1 se ni rad vdal, da bi kdo več vedel kot °n’ zlasti pa tak neokreten hlapce ne. Zato se vname med njima po potu tale prepir.
»Nista ga ne pila,« reče hlapec.
»Kako da ne?«
»Zato, ko ne!«
_ "Kaj ji,m a ga ne privoščiš? Nevoščljivec! aa® je vendar tvoj oče, Eva tvoja mati.
In
™°ja sta tudi in še faj-moštrova oče in
če malo čez hrbet nazaj pogledamo, ajpak! Pa jima ne privoščiš buče vina?« Prigovarja Blaž in svetlo gleda.
»Zato ga nista pila, ker ga je šele Noe znašel, veste? Jaz dobro vem, da sem tak-i-vto slišal 'vengelj brati. Noe je pa vino zna-kasneje, ker njega je dosti kasneje mati vodila kot Odama, da boste vedeli, stric. Jaz tudi nekaj vem. Kar vem, pa vem. Ni-
Se'Ui tako neumen ne, n-i treba misliti tisto, stric!«
Z odločnostjo in s pogumom je hlapec ranče govoril ta govor, eden najdaljših in |'ajbistroumnejših v svoje-m življenju. Ker 0 Se rnu ni vsak dain primerilo, da bi bil Zna'l Blažu ugovarjati, ki je imel po mne-JU tega okraja jezik nad v-se doktorje. In Pri tej priliki j;e bil hlapec Blaža po-P° n-ornia podrl. Ta ni vedel za hip ničesar
odgovoriti. Da je Noe vino znašel, to j-e bilo res. »Kako da sem bil to .pozabil?« se jezi Blaž in zardi, kajti da bi ga France bil v kozji rog u-gnal v taki učeni stvari, to se mu je zdela izguba na slavi in časti. Nekaj hipov je torej Blaž moral misliti, kako bi se izrezal, kar mu na misel pride:
»Pa vendar ni res! Veš ti to, ko sta Odam in Eva pod figovim drevesom sedela in vino -piila, je bilo še pred grehom, preden jih j.e Bog o-suval in v reso ven -zapodil, tačas, ko sta bila še v raju. In če se sliši brati in -pridigovati, -kako grozno dobro j-ima je v tistem raj-u bilo, pa da bi 'buče vina ne bila imela? Imela sta ga, tako -ti -pravim; ker ipojdi se isolit z dobroto, če vina ni za pijačo in morda ni; žganega ne! Kako si moreš misliti dobroto in raj brez vina?«
To je bil pa 'sp-et za hlapca Franca tako iprepričalen i-n silen -dokaz, da ni znal nobenega ugovora nasproti privesti; zato -se je vdal in ponižno- rekel:
»-Saj menda je res tako-.« — Da bi pa svoj; poraz v razgovoru pokril in i-zročil hitremu pozabljenju, se vrne hlapčeva misel k njiju prvotnemu pogovoru o rokovnjačih in vpraša:
»Kaj -ste v-i rds taki-, da pojdete rokov-nj-ače tožit? Kaj pa, če ikdo od njih pride 'k nam in prinese uroke v hlev? Oni znajo zagovarjati in uroke delati, saj veste. Potlej jih pa tudi -gospoda dobili ne bodo.«
»Naj jih 'd-obod-o ali ne dobodo, samo da
meni denar -dajo, ko jim povem, da j-e ta maš Nande, ki je Paleževimo kupil, ede.n poglavarjev. Urokov ,se nisem nikoli bal in vsega coipr-ainja ne. Kadar pa 'kam pojdem, ne pojdem brez noža in ne brez palice. In še psa bom s -seboj jemal, kakor jemlje 'kolovški -svojega. Če ni drugače, si dam -pa še en pas požegna-ti o-d Odroma,nove Jere; potlej me v uho -piši rokovnjaška copnnija, veš?«
»Nu, ne -rečem; ali- kaj vam pomaga nož, če ti rokovnjači streljajo z zagovor j enimi kroglami, ki človeka gotovo zadenejo?«
»Vidiš, ki nič ne veš!« živahno v besedo seže Blaž. »Tiste krogle, ki so zagovorjene, da človeka gotovo zadenejo, zveri nikoli ne -zadenej-o; tiste, ki so za zveri zagovorjene, pa se človeka ogibljejo. Kaj še tega ne veš? To so meni še raj niča mati pripovedovali in vsi -stari ljudje vedo. No, in vidiš, če ima rokovnjač tako ali in a ko kroglo, ne more ni psa ni mene zadeti, kadar skupaj hodiva. Zato sem rekel, da bom ,ps,a s seboj jemal.«
Franc je bil zopet prepričan in ni znal ugovora. Zato je spet nekaj drugega začel, kar je bilo po njegovi misli tudi učeno:
»To seveda, ko bi mo-gla midva praprotnega semena dobiti, potlej bi se j-az že nič ne bal, ko bi praprotno seme, o kresu natreseno, pri sebi nosil. Potlej mi živa duša nič ne more, pravijo. A vrag ti ga vedi, ali rokovnjači nimajo tega praprotnega seme-
na že sami, oni, ki vedo že od nekdaj od roda do roda stare co-pre in vse stare križ besede.«
»Nič ne znajo; krasti pa jesti, drugega nič!« se jezi Blaž. »Ko bi bil oni Boječ kaj znal, meniš, da bi ga bil jaz ob tla vrgel kakor otep slame? In Boječ j-e vendar rokovnjač, ker se mi je sam vdal, da je. Ko bi bili kaj več anali kakor tisti svoj tatinski jezik, ki ga med seboj govorč kakor gospoda nemški med seboj, misliš, da ne bi bili tudi Bojca naučili?«
»To je pa spet res; čudno!« In v tretje je bil hlapec France prepričan od duševno zmož-nejšega Blaža.
V četrtem primeru, ki zdaj pride, pa je bila stvar preočitna, da bi se bil dal veliki čudoverec Franc stricu Blažu preveriti.
Prišla sta bila namreč z gorskega polja in preko senožeti po stezi v gozd, kjer so rasli mladi borovci in različna mlada bosta, po nekaterih mestih prav gosta. Na enem kraju je bil neobrasel prostor ob potu širši in lepa zelena trava je rastla tam, kjer je bilo včasi mokrotno. Ob sevemi strani je bilo gosto gr-movj-e. Na majhnem jelševem grmu tik pri potu pa je visela umazana, prazna beraška torba, ali vsaj mnogo ni bilo v njej, ker je bila videti -zelo lačna.
(Dalj,e prihodnjič)
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Oobrla ves - Eberndorff
Gospodinje — gospodarji!
Podjunska trgovska družba
bratje RUTAR & Co, Dobrla ves
dob avli po ugodni
neto ceni
električne naprave vseh vrst!
Spodaj navedene stvari dobite tudi na
36-mesečne obroke brezobrestno!! Poleg tega še 10 odstotkov popusta na tok.
Točna pojasnila dobite pri Rutarju
v Dobrli vesi telefon 04236 - 281
Pridite s priloženim odrezkom ali ga pošljite po pošti.
Označite z X, kar želite!
Absender:
PostleitzahI
g Zanimam se za
N<
O električni štedilnik (Elektraherd) y	O hladilnik (Kiihlscbrank)
E.	O zmrzilnik (Tiefkuhltruhe)
O sesalnik za prah (Staubsanger) er. O pralni avtomat (Waschau torna t) T O avtomatumivalnik (Geschirrspul-maschine)
O bojler za vodo (Elektroboiller)
<> želim obisk zastopnika O prosim za dostavo cenilka
Drucksache	Postgebuhr
beim
Empfanger
einhebenl
An d as
Jauntaler
Einkaufs — Zentrum A 9141 Eberndorf
Ni vseeno, kako preživite dopust
Prispeli ste na morje, v planine ali v vas ter ste izčrpani, utrujeni in obremenjeni z vsemi mogočimi vsakdanjimi skrbmi. Čestokrat se zgodi, da vas takle prehod iz popolne aktivnosti v brezskrbno počivanje kar nekako zmede. Če se hočete temu izogniti, vaše počitnice dobro organizirajte.
Na letnem dopustu počivati ne pomeni nič delati, temveč živeti v mirnem ritmu med prijetno in .zdravo aktivnostjo, na čistem zraku in v miru. Vsak se bo po svojem okusu in možnostih odločil za tisto vrsto aktivnosti, ki mu ustreza, vendar veljata dve pravili za vsakogar:
Dobro je, če se bavite s športom, vendar ne pretirano, zlasti še, če se vse leto niste kaj prida gibali. Plavajte, igrajte se razne igre z žogo., kar vam bo nedvomno dobro delo.
Vsak dan -se vsaj, kako uro sprehajajte, a brez prtljage, se pravi brez vseh mogočih torb in torbic. Sprehajajte se po gozdu, po polju ali vzdolž morske obale, kjer boste vdihavali resnično svež zrak. Telo vam bo postalo gibčno, živci pa se bodo umirili. Morda še niste vedeli, da vdihnete med hojo 15 litrov zraka v minuti, sede in mi-rovaje pa samo 5 litrov. Morski zrak vas bo okrepil, saj je bogat na jodu, bromu in siliciju, ker je poln sončnih žarkov. Planinski suh zrak pa je bogat ozona in ultra-violetnih žarkov ter dobro vpliva na kožo in jo oživlja. Gozdni zrak vsebuje mnogo zeliščnega olja ter čisti organizem. Globoko ga vdihavajte in videli boste, da ima podoben okus kakor voda.
Ponoči dolgo spite, saj se med spanjem človek najbolje krepi in popravlja. Ko pa ste že enkrat budni, nikar ne poležavajte v postelji. Uživajte v jasnih jutrih ter v sončnih dopoldnevih. Vaše nočno spanje pa dopolnite tudi s počitkom po kosilu. Če že ne morete zaspati, pa vsaj zleknjeni v senci in hladu mirujte. Pri tem vam bo pomagala dobra knjiga.
Kjerkoli boste čez dan, vedno glejte, da vam bo prijetno. Ni dovolj samo počivati, treba se je pri tem tudi dobro počutiti. Počivanje telesa in mišic -terja določen položaj pri sedenju in ležanju, čestokrat lahko vidimo na vrtovih in na plažah ljudi, ki pri počivanju svoje telo dobesedno mučijo: pod hrbtom nimajo nikakršnega naslona, roke imajo med branjem skrčene, noge prekrižane taiko, da jim to ovira krvni obtok, stopala jim bingljajo navzdol itd.
Kakor koli je vaš sedež že udoben, ga ne more zamenjati ležanje na tleh, na pesku in travi. Brez krčenja in podobnega se bo vaše telo res popolnoma sprostilo.
In končno še to: čez dan se ogibajte
Sprejmemo plesatrske vajence Ponudbe pri
Fa. Hans SGARSINI
pleskarski mojster
CELOVEC - KLAGENFURT KbningsibergerstraBe 20
živčni napetosti, saj je utrudljivejša od še takega telesnega napora. Kadar začutite, da se vas loteva nervoza, .globoko in počasi dihajte in se prisilite, da boste mislili samo na prijetne stvari ali pa se takoj lotite česa, kar vas že 'dolgo zanima. Na vsak način morate svoj letni dopust izkoristiti do maksimuma. Seveda pa bi bilo imenitno, če bi se tudi med letom držali nekaterih navad, .pridobljenih na letnem dopustu.
če gre vsa družina na dopust
Čestokrat se dogaja, da gre na dopust vsa družina. Dalje časa zaklenjenemu stanovanju vedno preti kaka nevarnost, pa bodisi vlom in tatvina ali kaj drugega. Zato, če odhajate vsi istočasno na dopust, nikar ne pozabite:
—	dobro zapreti vsa okna in jih ne zakriti z debelimi zavesami;
—	da v stanovanju ne pustite mačka, psa ali ptice, ne glede na to, koliko hrane ste
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 6. 7.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 7. 7.: 14.15 Informacije. Za našo vas. —
18.00	Za naše male poslušalce. — TOREK, 8. 7.: 15.15 Informacije. Koroška kronika. Narodne pesmi. športni mozaik. — SREDA, 9. 7.: 14.15 Informacije. Vesti iz kmetijstva. 5 minut za gospodarstvo. Poper in sol. - ČETRTEK, 10. 7.: 14.15 Informacije. Solistična ura. — PETEK, 11. 7.: 14.15 Informacije. Slovenske narodne. Kulturna panorama. —
—	SOBOTA, 12. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Koroška poje in igra.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 5. julija: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Medvedek kopitljaček — 16.35 Mladenič in pes — 17.05 Za družino: Gertrud Stranitzky — 17.30 Na knjižni polici — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Janko Preveč, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Con-rads — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Iluga Portischa — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.15 Peter Alexander poje izbrane melodije — 21.30 športni žumal — 22.00 čas v sliki — nočna izdaja
—	22.10 Naš nočni program: Johny Concho, film iz življenja na Divjem zahodu in nato konec oddaje.
NEDELJA, 6. julija: 14.00 Mednarodno športno tekmovanje — prenos iz Brucka na Muri — 16.30 za otroke od 6. leta dalje: Miška in zračni balonček — 16.40 Za otroke od 7. leta dalje: Letalski stroj profesorja Bantinisa — 17.40 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 18.00 Iz moje knjižnice: Hilde Krahl bere iz dela M. Haushoferja — 18.25 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.30 Operni vodič — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Bratranec Basilio — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.05 Peta gimnazija strada, nato konec oddaje.
PONEDELJEK, 7. julija: 18.00 Poskus (6. nadaljevanje) — 18.20 Vrtnar Flip; lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45
jim pustili. Najbolje je, če jih zaupate sorodnikom ali sosedom;
—	da izključite vse električne instalacije tako, da odvijete \%e varovalke. Tudi hladilnik naj, ne ostane vključen;
—	da obvestite sosede o odhodu na dopust in o dopustniškem naslovu. Zaprosite jih tudi, naj sprejemajo vašo pošto in tudi račune, da se le-ti ne bodo nabirali na vratih. Morda je še najbolje pustiti ključe stanovanja dobremu sosedu ali prijatelju, ki mu zaupate, da bi v primeru potrebe lahko odprl stanovanje;
—	da dokumente in dragocenosti spravite in,a varno in j,ih zaklenete;
—	da. porabite vso hrano, ki se kvari, ali jo odstranite, in da zavarujete zimsko obleko pred molji taiko, da jo spravite v ny,Ionske vrečke;
—	da zavarujete vhodna vrata na ta način, da boste na njih, če še niste, instalirali, »wertheim« ključavnico.
Darujte za tiskovni sklad!
Reklama — 18.50 Igralski portret: Werner Kraus — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.15 Sleparji proti sleparjem (13. nadaljevanje) — 21.05 Športni pregled — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja
—	22.15 Posebno za vas: Začarani park in konec oddaje.
TOREK, 8. julija: 18.00 Smejte se — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Iskalci zakladov naših dni (1) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Pesem z Dunaja — 21.00 Veliki zvonec — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
SREDA, 9. julija: 11.00 Program za delavce: Burno poletje — 12.15 Športni pregled — 17.00 Za otroke od 6. leta dalje: Gašperček na Kitajskem — 17.45 Zmaj, ki se boji vode — 17.55 Za družino: Zeleni svet (kmečki magazin) — 18.20 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Kuhinja v televiziji
—	19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Prometni obzornik — 21.00 Ubogi Rihard, drama v dveh dejanjih Jana Kerra — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
ČETRTEK, 10. julija: 18.00 Program za tekoči teden — 18.05 Male dragocenosti velikih mojstrov
—	18.20 Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 športni mozaik — 18.45 Reklama
—	18.50 Policijsko poročilo — Dragnet (12. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Kdo seje veter, problemski film — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
PETEK, 11. julija: 11.00 Program za delavec: Križišče Bhovani — 18.00 Človek v prostoru —
18.20	Vrtnar Flip, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama
—	18.50 Zajezni nasip — 19.16 Pregled programa —
19.21	Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama
—	20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Smrtno -nevaren skok (1) — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki, nato konec oddaje.
Gostovanje »Karnevala iz Ria“ v Ljubljani
Na dvotedensko turnejo po Jugoslaviji je prispel 24. junija znameniti južnoameriški ansambel »Brasiliana«, ali kakor ga popularno imenujejo še »Karneval iz Ria«. Obiskal bo- 13 naših mest; gostovanje je začel v Subotici, končal pa v Ljubljani 6. julija. Turnejo brazilske glasbenoplesne skupine, v kateri nastopa okrog 40 umetnikov, je organizirala komisija za kulturne stike za Jugoslavijo s tujino.
NIKON POJDE V KANADO
Ob proslavi 10. obletnice, odkar je bila odiprta pomorska proga Sv. Lovrenca (Saint-Laurent), to je 20. junija, bo predsednik Združenih držav Nixon odpotoval v Montreal v Kanadi, kjer se bo zadržal 'kratek čas. Odkar je bil Nixon februarja ko.t predsednik prvič v Evropi, bo to prvo potovanje v inozemstvo. Na meji ga bo čakal predsednik kanadske vlade Pierre Eliott Truti eau.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 4. julija: 14.00 Wimbledon: Teniški turnir — prenos — 18.30 Jane Eyre — otroški serijski film — 19.00 Po Sloveniji — 19.20 Dokumentarni film — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik z dodatkom Pred konferenco neuvrščenih — 21.00 3—2—1
—	21.05 Nasprotja — 22.15 Poletni quiz — 23.45 Poročila.
SOBOTA, 5. julija: 14.00 Wimbledon: Teniški turnir — 17.40 Nove melodije — 18.10 Disneyev svet — 19.00 Jugoslovanska revolucija — Danes in jutri — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3—2—1 — 20.35 Srečanja — Z našimi kamerami na izseljenskem pikniku — 21.25 Rezervirano za smeh
—	21.40 Inšpektor Maigret — 22.30 TV kažipot — 22.50 Poročila.
NEDELJA, 6. julija: 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.25 Poročila — 9.30 Narodna glasba
—	10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Otroška matineja — 11.30 TV kažipot — 18.15 Celovečerni film — 19.45 Cikcak —
20.00	TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.05 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 7. julija: 18.35 Pravljica - 18.50 Zabavna oddaja — 19.20 Znanost in mi — 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 TV drama — Glasbena oddaja — Poročila.
TOREK, 8. julija: 18.35 Risanka - 18.45 Po Sloveniji — 19.05 Velika mesta — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film — Jaz — Poročila.
SREDA, 9. julija: 17.45 Oddaja za otroke - 18.30 Serijski film — 19.00 Pisani trak — 19.15 Popularna glasba - 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3—2—1 — 20.35 Prenos — človek s kamero — Poročila..
ČETRTEK, 10. julija: 17.45 Veselje v glasbi — 18.15 Na ji zbori (JRT) — 18.45 Zabavni spored — 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 A. Marodič: Mali oglasi — 21.15 S poti po Krasu
—	Serijski film — Poročila.
PETEK, 11. julija: 18.30 Otroški serijski film -
19.00	Po Sloveniji — 19.20 Naš globus — 19.50 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film — Poletni quiz — Poročila.
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
Haš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10- šil, letno 100- šil. Za Italijo 3400.- lir, za Nemčijo 24,- DM, za Francijo 30,- ffr., za Belgijo 300.- bfr., za Švico 25.- šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.