Pomoč in spoznavanje
V množici samoupravnih sporazumov podpis nekega lakega doku-menta ne pomeni posebnega dogodka. Najbrž pa se ne zgodi pogosto, da bi kaka delovna organizacija povsem prostovoljno, po svoji presoji, sklenila s krajevno skupnostjo sporazum o svobodni menjavi dela in medsebojnem sodelovanju. Za to se je namreč ob koncu preteklega leta odločila delovna organizacija Jugolekstil Ona-On in s krajevno skupnostjo Bizovik podpisala samoupravni sporazum. To je prvi tak primer v naši občini, prvi »poskus, kako naj združeno delo uresniči svojo ustavno pravico povezovanja s krajevno skupnostjo«, je menil direktor delovne organizacije Jugotekstil Ona-On Ronian Pipan.
Krajevna skupnost Bizovik, ki šteje 1100 prebivalcev, razpro-stira pa se na 3,6 kvadratnega ki-lometra površine, sodi sicer med mestne krajevne skupnosti, ven-dar imajo v tem naselju neureje-nih še kar precej stvari (kot na primer kanalizacijo in vodovod). Z udarniškim delom in denarnim prispevkom so krajani sami do-slej že veliko prispevali k izbolj-šanju razmer. Prav ta njihova pripravljenost pa je delavce Ju-gotekstila Ona-On vodila k temu, da so izbrali za sodelova-nje prav to krajevno skupnost.
Delovna organizacija Jugo-tekstil Ona-On, ki ima po vsej Sloveniji raztresenih 35 proda-jaln, v njej pa je zaposlenih 232 delavcev, je že doslej prispevala denar za delo več krajevnim skupnostim. Vendarsosedelavci pritoževali. da nimajo pregleda nad lem, za kaj se pravzaprav po-rabi njihov denar. Zato so se lani odločili, da bi denar raje prispe-vali le eni krajevni skupnosti.
I a predlog je bi! v KS Bizovik sprejet z navdušenjem. Že leta 1984 so dobili nekaj več kot 40.000 dinaijev, letos in v pri-hodnjih letih — sporazum naj bi veljal do konca leta 1990.— pa bo znesek precej večji. Sodelo-vanje delavcev Jugotekslila Ona-On in Bizovičanov bo pote-kalo na vseh področjih: od ure-janja naselja, športne in kulturne dejavnosti (v Bizoviku irriajo dobro urejen športno-rekreacij-ski center. znan pa je tudi njihcn moški pevski zbor). do splošne Ijudskc obrambe in družbene samozaščite. Obenem pa bo la povezanosl krepila tudi prija-teljske stike med ljudmi.
Ta primer je zgled, kako je mogoče z razumevanjem in pri-pravljenostjo pomagati kraje\-nim skupnostim pri njiho\em delu. saj je znano, da linancira-nje le-teh od leta 1981. ko je bila ukinjena tako imeno\ ;ina gla\ a-rina. ni sisiemsko urejeno
D. J.