Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 57 poročila OBZORJA STROKE J.L.U. Drugi članki ali sestavki/1.25 Id(l GtlUŠttk ČEBELARSKI MUZEJ RADOVUICA 1. Uvod Ker je bil leta 2003 v Ljubljani svetovni čebelarski kongres, smo v Čebelarskem muzeju največ pozornosti posvetili Pripravi zbornika in popularizaciji področja. 2. Pridobljeno gradivo Odkupljeni so bili trije panji (neposlikani kranjiči). 3. Terensko delo 1- Ogled in dokumentiranje čebelarske zbirke (panj, panjske končnice) v Hrastovljah; 2. ogled in dokumentiranje gradiva (poslikanih sodobnih pan­ jev) v Ljubljani; 3- ogled in dokumentiranje gradiva v Bavšici (star čebelnjak) v zvezi z načrtovano obnovo; 4- proučevanje in zbiranje gradiva o zgodovini čebelarskih društev na Gorenjskem (Bohinj, Rodine, Žirovnica, Radovljica); ogled in dokumentiranje čebelnjaka na Brdu pri Kranju (v zvezi z objavo). 4. Dokumentacija Knjižnično gradivo: 53 enot; diapozitivi: 52; negativi: 218; fotografije: 210. 3- Posredovanje gradiva, popularizacija dejavnosti - Razstave f- priprava potujoče razstave panjskih končnic v Cankarjevem domu v Ljubljani med svetovnim čebelarskim kongresom Apimondia 2003. Spremljajoče besedilo je bilo prevedeno v angleški, nemški, italijanski, francoski in španski jezik. 2- občasna razstava Čebelarska društva na Gorenjskem - Ob 120-letnici Čebelarskega društva Radovljica. Raziskovanje čebelarskih društev na Slovenskem je razdeljeno na več sklopov. Vsak se bo z občasno razstavo konec leta zaključil v Čebelarskem muzeju. Ko bodo obdelane vse regije, bo zaokrožen pregled zbranega gradiva uporabljen za dopol­ nitev stalne razstave. 3- Občasna razstava Po bečelah se vižej (predstavitev izdelkov z likovnega in s fotografskega natečaja /panjske končnice/ in izdelkov učencev Turističnega krožka - Osnovne šole Žirovnica in Vrtca pri O. Š. Žirovnica). - Predstavitve v medijih 1. Izbor in priprava gradiva za predstavitev čebelarskega učitelja Antona Janše v okviru projekta Rastoča knjiga v Ljubljani; 2. predstavitev zbornika Kranjska čebela ob odkritju obnovl­ jenega Janševega čebelnjaka na Breznici; 3. predstavitev poti - poročilo o obiskih muzejev na Danskem na Skupnosti muzejev Slovenije v Stični; 4. predstavitev muzeja v oddaji TV Koper (ni podatkov o ter­ minu); 5. predstavitev muzeja v oddaji o Sloveniji na italijanski TV (RAI 1), 20. in 27. 12. 2003; 6. predstavitev muzeja na italijanski TV (RAI 3, Slovenski dnevnik, ni podatkov o terminu); 7. snemanje v muzeju za oddajo o novih članicah EU (na sporedu leta 2004), belgijska nacionalna TV. Pri vsebinski pripravi sodelovala kustosinja. 8. snemanje v muzeju za oddajo o novih članicah EU (na sporedu leta 2004), francoska TV (France 2, France 3, France 5, TV 5). Pri vsebinski pripravi sodelovala kus­ tosinja. 9. razgovor za Radio Trst (predstavitev muzeja in zgodovine slovenskega čebelarstva; ni podatkov o terminu). - Predavanja I. Organizacija predavanja z diapozitivi Arhitektura čebeln­ jakov v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo (prof. Borut Juvanec). - Drugo Muzej je posredoval slikovno gradivo: 1. Založbi Modrijan - 1 diapozitiv za učbenik; 2. Čebelarski zvezi Slovenije - 4 diapozitive (motivi panjskih končnic) za prapor; 3. novinarju iz Švice - 3 diapozitive (za objavo v turističnem vodniku Travel Guide); 4. Čebelarskemu društvu Cerknica 15 ilustracij Čebelice Medke (za predstavitev na čebelarski učni poti ob Cerkniškem jezeru). Zunanji uporabniki gradiva so predvsem dijaki in študenti, ki Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 58 OBZORJA STROKE poročila jim nudimo informacije in slikovno gradivo za seminarske naloge. Muzej je sodeloval pri izdelavi dveh spominkov: miniaturnega panja kranjiča in miniaturne krošnje za prenašanje kranjičev. Izdelovalcu, ki sije pridobil mnenje Obrtne zbornice Slovenije, da štejeta miniaturi za izdelka domače obrti, smo posredovali mnenje o izbranih motivih in slikovno gradivo za predlogo. - Pedagoška dejavnost 1. Vodstva po zbirki (kustos, kustos - pedagog, vodič: 256 skupin); 2. predvelikonočna delavnica: Krašenje pirhov z voskom in izdelava voščenih obeskov za velikonočne aranžmaje. Vodila kustosinja - pedagoginja Katja Praprotnik. - Bibliografija 1. Gnilšak, Ida 2003: Čebelarski muzej v Radovljici. Kranjska čebela (ur. Ida Gnilšak). Radovljica, Čebelarski muzej, 237-240. 2. Besedilo za zloženko Anton Janša, izdano ob odkritju Janševega čebelnjaka. Žirovnica, Občina Žirovnica, 2003. 3. Gnilšak, Ida 2002: Čebelarski muzej v Radovljici. Slovenski izseljenski koledar 2003. Ljubljana, Združenje Slovenska izseljenska matica. 166-170. 4. Gnilšak, Ida 2003: Pripovedi s panjev. Iz ljudske zaklad­ nice. Panjske končnice, mojstrovine iz preteklih dni (2004, koledar). Žirovnica, Medium. 6. Izobraževanje 1. Ogled in dokumentiranje razstave Api expo v Ljubljani med svetovnim čebelarskim kongresom; 2. udeležba na predavanju sekcije za dokumentacijo Hranjenje fotografskega gradiva po ISO standardih v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani; 3. udeležba na simpoziju o hranjenju in ohranjanju gradiva na papirju v Narodni galeriji v Ljubljani; 4. ogled razstave Med kljukastim križem in rdečo zvezdo v Kranju in zbirk v Informacijskem središču v Trenti; 5. udeležba na predstavitvi računalniškega programa za muzejsko dokumentacijo v Informativnem centru Mestnega muzeja v Ljubljani; 6. ogled predstavitve novejših muzejskih postavitev v Informativnem centru Mestnega muzeja v Ljubljani; 7. udeležba na zborovanju Slovenskega muzejskega društva na Ptuju. Datum prejema prispevka v uredništvo: 9. 2. 2004 Drugi članki ali sestavki/1.25 Zdenka Tahir Torkar GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE 1. Uvod Muzejsko delo na Jesenicah opravljam že 20 let. Področja dela so se spreminjala, še bolj pa institucionalni okviri ter pogoji dela. Začela sem v Tehniškem muzeju Železarne Jesenice, nadaljevala v občinskem zavodu Muzeja Jesenice in z nas­ tankom novih občin Kranjska Gora ter Žirovnica v medobčinskem Gornjesavskem muzeju Jesenice, ki je v letošn­ jem letu v nezavidljivem in v še kako nedorečenem stanju, saj nam je ena od treh ustanoviteljic (Občina Žirovnica) odrekla nadaljnje financiranje. Trenutno naš muzej s 13 zaposlenimi (od tega trije s polovičnim delovnim časom in štirje kustosi) pokri­ va 7 muzejskih lokacij. Kot etnologinja sem strokovno zadolžena za etnološko zbirko Liznjekove domačije v Kranjski Gori, etnološko zbirko (depojska) v Ruardovi graščini na Jesenicah ter za etnološki in spominski zbirki Prešernove in Finžgarjeve rojstne hiše v Vrbi in v Doslovčah. 2. Pridobivanje gradiva Za muzej sem leta 2003 zbrala 626 novih muzealij, od tega 456 predmetov, 132 knjig in publikacij ter tiskovin, 21 fotografij in 17 arhivskih dokumentov. Za etnološko depojsko zbirko v Ruardovi graščini na Jesenicah sem pridobila 192 predmetov, od katerih je bilo brezplačno pri­ dobljenih 118, odkupljenih pa 47 za Jesenice in 71 za Žirovnico. Glede na izvor in financiranje odkupa pa se delijo na 101 pred­ met za Jesenice (med njimi velja omeniti 11 podarjenih kosov spalnične opreme iz začetka 40. let 20. stoletja), 73 predmetov za Žirovnico (71 kosov hišnega inventarja iz zapuščene hiše v Vrbi št. 5, ki večinoma datirajo v konec 19. in prva desetletja 20. stoletja) in 18 predmetov za Kranjsko Goro. Za železarsko zbirko sem z darili pridobila 6 predmetov. V Liznjekovi hiši je 258 novih predmetov (brezplačno jih je prido­ bila oskrbnica), ki sem jih izločila iz zbirke in prepeljala na upravo muzeja v čiščenje in v naknadno inventarizacijo. Za muzejsko knjižnico sem brezplačno pridobila 49 knjig, 35 periodičnih publikacij in 2 tiskovini, z nakupom pa 3 vide­ ofilme. Za arhiv sem brezplačno pridobila deset tiskovin, za fotoarhiv pa brezplačno 10 fotografij (od tega šest v preslikavo). Zbirka v Prešernovi rojstni hiši šteje 20 novih in brezplačnih pri­ dobitev - 7 knjig, 6 publikacij in 7 tiskovin, zbirka v Finžgarje- vi rojstni hiši pa 48 novih, od tega 47 brezplačnih pridobitev (4 predmeti, 22 knjig, 11 fotografij, 1 videokaseta, 1 arhivski dokument, 5 tiskovin, 3 kopije rokopisov rodovnikov in 2 kopi­ ji časopisnih člankov). 3. Dokumentacija gradiva Za etnološko zbirko Liznjekove hiše v Kranjski Gori je bilo v inventarno knjigo, ki je konec leta 2003 štela 885 inventarnih enot, vpisanih 10 novih. Za etnološko depojsko zbirko, v kateri hranim gradivo iz občin Kranjske Gore, Jesenic in Žirovnice, se inventarna knjiga vodi od leta 2000; konec leta 2003 je štela že 1.563 inventarnih enot.