13. štev.
V Kranju, dne 31. marca 1906.
VII. leto.
ri0RENJrX
Političen in gospodarslg lisi
izhaja i vsako soboto zveto. — Stane ta celo leto 4 K, za pol leta i K, za četrt ,, Uredništvo in upravtiiStvo se nahaja v hifti it 106 nasproti iupne
leta 1 K. Za druge države stane K 6'60. Posamezne Mevilke po 10 vin. — Na cerkve. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročim brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanili se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novico. — Dopisi
plačuje za pelit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj te izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
IJa^f^ia^alls*^
Shod zaupnikov nar.-na-predne stranke v Ljubljani.
I Napovedani shod narodno-napredne stranke na Kranjskem se je vršil v nedeljo 26. t. m. Okoli 700 mož je prišlo z raznih strani Kranjske na ta shod. Naša Gorenjska je bila mnogobrojno zastopana, okrog 130 po številu.
Pozdrav in nagovor. Predsednikom shoda je bil izvoljen so* glasno ljubljanski župan g. Ivan Hribar, ki je v srčnih besedah pozdravil došle zbo-rovalce, rekoč, da mnogoštevilna udeležba kaže živo zanimanje za shod in stvari, ki so na dnevnem redu. Kadar skličejo zopet shod zaupnikov narodno* napredne stranke, pridejo stopniki tudi iz drugih slovenskih dežel, asprotnikom, ki so ruvali že dva meseca proti shodu, treba pokazati, da je v nas ljubezen do naroda, napredni misel in svobodo-Jjubje čvrsto in sveže sedaj kakor poprej, in na teh lastnostih je utrjena moč slovenskega naroda. Na ustanovni shod »Slovenske ljudske stranko v «Unlonu> so'drli sami du-dovniki, »Slovenec« pa je pisal o udeležbi najboljših mož I Izraza upanje, da zborovanje, na katero je došla inteligenca, kateri bije srce zs svobodo naroda, obrodi dobre in lep« sadove. Naša organizacija potrebuje reorganizacije, upa, da shod ustvari podlago za razcvet misli svobodoljubjs po celi deželi.
PODLISTEK.
Vpliv Jelačlća na srce.
Bil sem zaljubljen, tako grozovito za ljubljen, da sem kar brenčal in brenčanje je superlativ ljubezni. Pa saj to ni čuda, ker moja ljubica je bila iz druge kovine kot prejšnji srčki mojega srca, ki so bili samo baker in nikel — ficki in groši — le redko katera je dosegla vrednost srebra; edino ona je vpeljala pri meni zlato valuto, bila je cekinček, dokler sva še harmonirala.
In danes sem v zadregi, bi jo li ime noval angelček ali hudi ček. Angeli so glasom katekizma «zgolj duhovi* in takšen zgolj duh gotovo ni bila, ker sem mnogo drugega občutil pri njej kot samo zgolj duha. Ne smem in nočem pa trditi, da je
Kakor so se Čehi emancipirali izpod jarma klerikalizma, tako se bomo tudi mi. V ta namen pa je potrebna organizacija. Zeli ko-nečno kratkih debat, ker se letos še skliče shod, ki bo trajal najmanj dva dni.
Poročevalec dr. K. Triller
je poročal o stališču stranke glede* volilne reforme. Načrt vlade o volilni reformi le nedostatno popravlja krvavo krivico, katero so morali avstrijski Slovani prenašati dolga desetletja, ali po tem načrtu smo Slovenci ogoljufani nacijonalno in socijalno. Tam, kjer je bil slovenski Živelj tudi dosedaj najbolj tlačen in preziran, t. j. na Koroškem, hoče vlada tudi za naprej petri fl< igrati to vnebo-vpijočo krivico . . . Klerikalni poslanci so se kot najmočnejša jugoslovanska državno-zborska stranka polastili pogajanja z vlado glede volilne reforme. Ko se je razglasil načrt, je zašumelo zlasti izven Kranjske, da so klerikalci prodali koroške Slovence za ceno, da se jim izroči na milost in nemilost kranjska dežela. Šuklje je pravil ribniškim kmetom, da smo pridobili mesto 15 kar 23 poslancev, da je torej vladni načrt volilne reforme sijajen, pozabil pa je povedati, da je en obmejni, zlasti koroški mandat več vreden nego 3 kranjski. Šusteršič je v državnem zbora zahteval najprvo poprav za Gališko, potem šele se je dotaknil krvave krivice za koroške brate. To da misliti. Glede1 Kranjske ima načrt veliko socialno krivico, ker daje
bila hudiček, že iz hvaležnosti ne, za prijetne urice, katere sem prebil v njeni družbi, dasi je imela prav kosmate za ušesi. Pa kaj bi ji nadeval takšna nad- in podzemska imena, kot resnicoljuben človek povem, da je bil Anton Cresnjevec njen patron in da sem 13. junij podčrtal prav debelo, da nisem pozabil čestitati bivši svoji Tončki. To moram pač natanko povedati, da ne bi kdo mislil, da je bila v sorodstvu s tistim ptičem, ki je v pratiki nad 11. novembrom. Gotovo pritrdi temu tudi ljubljanski Štefe kot res nicoljuben statistik, mimo katerega smo de filirali na nedeljskem shodu.
Tista bivša moja Tončka je bila pravi pravcati bajduček malega viteza, samo tiste ljubezni ni imela — do mene namreč — kot Barbka do pana Volodijevskega. Imela je črno laske, plave oči, drobne zobke, razen enega Sevdlnovega, vse svoje in pa nosek, bolje re-
vso moč v roke agrarnemu elementu na škodo mestnega prebivalstva. Prvi predpogoj resnično enake volilne pravice je ta, da spravi v pravilno razmerje nasprotne elemente, da zabrani krivično majoriziranje drugega po drugem. Drugodi je vlada upoštevala ta argument, na Kranjskem ne. Klerikalci se upirajo zahtevi meščanstva, kar opravičuje sum, da obstoja tajna vez med teptanjem pravic koroških Slovencev in oro-panjera mestnih volilcev na Kranjskem. Potrebno je, da narodno-napredna stranka dvigne, protest proti falzifikovanju načela enakosti volilne pravice. Iz tega pa se morejo izvajati tudi posledice, da je sprejeti v deželnem zboru kranjskem le tako volilno reformo, ki izključi majoriziranje ali odo preziranje katerega stanu. Predlaga resolucijo. Shod zaupnikov skleni: 1.) da protestuje t največjo ogorčenostjo zoper razdelitev volilnih okrajev na Koroškem, ki obsoja v politično smrt nad 50.000 Slovencev; 2.) odklanja preziranje mest, trgov, industrijalnih krajev, ker izroča neagrarne volilce eni sami politični stranki in zahteva; 8.) da se koroške Slovence združi v dva posebna volilna okraja; 4.) da se ustanovita za Kranjsko poleg Ljubljane še dva mestna volilna okraja; 5.) naroča narodno-naprednim dež. poslancem pritrditi le taki deželnozborski volilni reformi, ki jamči primerno zastopstvo vsem produktivnim stanovom prebivalstva. Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Čeno nos! To pritiklino njenega telesa moram pač imenovati nos, ker je bila po naravi bolj obdarovana, nego je bilo primerno njenemu obrazku invrhutegajestem nosom takoj zavohala, če sem vkljub svoji zaljubljenosti skočil čez ojnicein dvoril drugim. S svojimi ustnicami je znala imenitno poljubovati in v tej stroki sem se izobrazil popolnoma, kar mi je vedno v korist, če pridem v tak položaj, ker živemu človeku se marsikaj pripeti in posebno meni se kaj tacega prav pogostoma pripeti. Taka je bila njena vnanjost Kar se pa tiče notranjosti njene, upam, da je bilo vse v najboljšem redu; kašljala ni in nahod je ni mučil, ker ni imela rdečega nosa.
V ljubezni je bila turistinja. S prva je ostajala le bolj v nižavi in j® ljubila mene, potem se je vzpenjala višje in višje, dokler ni dosegla vrhunca — doktorja. Veste, tistih rožic, ki imajo «Dr.» pred svojim imenom,
Reorganizacija strank.
Dr. Triller je govoril na to o reorganizaciji stranke. Novi program naj sloni na temelju nacijonalizma, demokracije, svobodomiselnosti in socijalnih reform. Konečni smoter mora biti, da se pribori Slovencem svobodno nacionalno življenje, napredovanje, kulturno in gospodarsko blagostanje, socialna pravičnost V to svrho zahtevam narodno avtonomijo v najširšem pomenu besede: ustanovitev višje dež. sodnije v Ljubljani za vse slovenske pokrajine, uveljavljenje slovenskega notranjega uradnega jezika, enotno reorganizacijo vsega slovenskega šolstva, ustanovitev slov. vseučilišča. V versko-kulturnem oziru je stranka za popolno neodvisnost vseh verskih izpovedanj v okviru zakonov. V notranja verska in cerkvena vprašanja se ne vtikamo. Protestujomo proti zlorabi cerkvene in duhovske oblasti v politične svrhe in zahtevamo najstrožjih odpomočkov. Zahtevati se ima svobodna Šola, izboljšanje gmotnega položaja učiteljskega stanu s povišanjem njega znanstvene in strokovne izobrazbe. Potrebna je ustanovitev kmetijsko-nadaljevalnih šol, meščanskih trgovskega in obrtnega značaja, trgovske akademije, organizacije umetno-obrtnega šolstva. Stranka naglasa važnost ljudske literature, ljudskih knjižnic, javnih predavanj. Nar.-napredna stranka sprejema v svoj program delo v korist kmetskega stanu, trgovskega in obrtnega ter delavskega. Končno naglasa Se širše slovansko stališče. Potem so sprejeli predlog, da se naroča bodočemu izvrševalnemu odboru, da izdela podroben program stranko, in na jesen naj se skliče nov shod.
Dr. Tavčar je poročal v imenu izvrše-valnega odbora, ki je že zdavnaj čutil potrebo reorganizacije. Stranka mora ostati v ožji dotiki z narodom, ako se hoče izpolniti. V Ljubljani naj se napravi središče za delovanje, ustanoviti se mora pred vsem tajniško mesto. Očitalo se je stranki, da je skrbela premalo ia naraščaj. Pojavili so se mladi, ki naj se pokličejo na krmilo. Njih revolucija pa naj ne sega tako daleč, da bi razbili vse, delo starih se ne sme devati v nič. Ti so postavili stranko na trdno stališče. Predlagal je nov eksekutivni odbor, ki je bil sprejel.
je malo, a ona je bila izurjena v turah in poznala je dobro floro svojih namenov. No, zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi — ločila sva se. Vedel sem, da sem prenavadna zel za njen srčni herbarij in ostal sem za plotom pri koprivah. 1
Kadar človek brenči, pozabi na vse, na prijatelje, na znance in politiko. Sam nisem bil nič boljši od drugih, pozabil sem na svojega zvestega brata Hrvata Jelačiča, ki mi je bil udan iz vsega svojega srca.
Skesan in potrt sem ga po tolikem času zopet obiskal in prijazno me je vsprejel. Očital mi ni mojega ravnanja, z isto uda-nostjo in isto dobroto me je tolažil, dajal mi poguma in vstrajnosti, da nisem omagal pri tej nezgodi. Hvaležen sem tej hrvatski rodoljubni duši, kajti pripravil me je do tega, da sem opustil žalovanje in pričel živeti novo življenje. Ubogal sem ga in od tistega dogodka je minulo par let in od takrat naprej sem ljubil tele svetnice: Marico, Ančko, Zino, še dve Tončki in samo eno Poldko.
A. Ljubljanski člani: Luka Jelene, dr. Ivan Jenko, Ivan Knez, Josip Kozak, Josip Lenarčič, dr. Fran Novak, Gustav Pire, dr. Vladimir Ravnihar, Viktor Rohrman, dr. Karel Triller, Josip Turk. dr. Fran Windischer. B. Z dežele, in sicer za Gorenjsko: dr. Alojzij Kraut, dr. Josip Kušar, Niko LenČek, dr. Janko Vilfan; za Dolenjsko: Janko Puhek, dr. Tomaž Romih, Ivan Rus, pl. Simon Sladovič; za Notranjsko: Anton Ditrich, pl. Fr. Garzarolli, Ivan Gruden, Anton Hrovatin. Pozdrav in vprašanja.
Govoril jo na to metliški župan Jutraš v imenu Belokrajine, v imenu uradništva Roštan, rekoč, med drugim, zakaj ni v od-)oru nikakega uradnika, na kar pa sta pojasnila dr. Triller in dr. Tavčar, da stranka upošteva v polni meri uradništvo ter da se lotom kooptacije pokliče v iz vršu valni odbor več uradnikov.
Ker je občinski svetnik ljubljanski, Lenče, interpeliral glede* <zvoze* z Nemci, je po-; asnil dr. Tavčar to že znano staro reč, da Klerikalci ne dajo niti krajcarja za slovensko gledališče, da so bili torej naprednjaki primorani skleniti z veleposestniki dogovor, v katerem se je določilo, da oba kluba glasujeta za podporo slov, in nemškemu gledališču in da se v dež. šolski svet pošlje mesto klerikalca zastopnika veleposestva. V vseh narodnih vprašanjih ima stranka proste roke, car kaže tudi njeno delovanje v dež. zboru. Govornik je ponosen, da je tako pred leti rešil slovensko gledališče. Še nedavno je vprašal dr. Šusteršiča, če je njegova stranka izpremenila stališče glede slov. gledališča, ali dr. $uster3ič je odgovoril, da njegova stranka tudi sedaj ne da niti vinarja za slovensko gledališče! Na to je pokazal govornik na resnično zvezo klerikalcev z Nemci — na Jesenice.
Predsednik župan Hribar je potem ob splošnem navdušenju zaključit shod z željo, da se skliče na jesen drug zaupni shod, ki bo trajal več dni.
Shod je končal lepo v redu, reorganizacija stranko je gotova stvar, in klerikalci so presenečeni, kar kaže »Slovenec*, ki ne ve drugega nego zabavljati, in smešiti hoče. Smešen ostane pa le on sam!
Kadar sem imel hude srčne občutke, šel sem zopet nad Jelačiča k Francku v Pod-brezje.
Prijatelj, pojdi in tudi ti tako stori!
Francozje v Kranju.
(Predaval prof. g. Jo«. Bučar v kranjski čitalnici.) Dalje.
Na Kranjskem so se postavile avstrijske čete v savski dolini od Ljubljane do Trbiža ter zasedle od Trbiža in Beljaka tja do Gornjega Dravburga na Koroškem vse ceste, ki drže v Italijo. Dne 10. aprila so se pričele vojne operacije. Francozje so bili pobiti, kjerkoli so.se pokazali. Pričetek vojne je bil torej za Avstrijce jako ugoden in srečen, Toda, ker sc je ravno isti čas Avstrijcem na Nemškem godilo slabo in se je nadvojvoda Karel moral umikati pred Napoloonom, morala se je avstrijska vojska pred Francozi umikati tudi na jugu. Zmešnjava je bila že prevelika, da bi mogel še kdo obdržati trezno glavo. Dne 15. maja jejpribežal iz Notranjske
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki v .letu 1905.
Dasi je preteklo šele pet let, odkar posluje ta hranilnica v našem prijaznem gorenjskem mestu Skorja Loka, vedela si je ta pridobiti v tej kratki dobi njenega obstanka s svojim vseskozi uzornim točnim in vestnirr poslovanjem velik ogled v denarnih ki* ne le v naši deželi, nego tudi izve"- ..t pa neomajano zaupanje domačega .va, ki svoje prihranke nosi rajši .uvod, kakor pa v razne, nnm ?' nenaklonjene hranilnice, Res ,. *•, da je. še nekaj naših domačinov, ki iz raznih, večjidel neutemeljenih vzrokov podpirajo omenjene neslovenske hranilnice, toda jelo se je svitati tudi med njimi in hvala Bogu, se smemo že zadovoljiti s tem, ker se število teh ne* zaupljivcev krči z vsakim letom boljinbolj.
Sleherni, ki je imel opraviti s tem našim domačim denarnim zavodom in se prepričal o njega potrebi za lokalni denarni promet in izmeno, je gotovo že vsklikoil: Skoda, da se je z ustanovitvijo tako dolgo odlašalol Kajti v prejšnjih letih, ko naš okraj ni bit še tako preskrbljen s toliko hranilnicami in posojilnicami, kakor dandanašnji, in ko se jo domač denar stekal izključno le v nemško hranilnico v Ljubljani, bi se naša'hranilnica, ako bi bila že takrat ustanovljena, mnogO hitrejše razvijala in bi se nje dobrobit pokazala danes v marsikaterem oziru in v večji meri. In kakor vsikdar, ko ni mogoče* več popraviti, kar se je zamudilo, naj velja tudi v tem slučaju znani rek: boljše pozneje kakor nikoli I In danes imamo našo hranilnico, na katero se s ponosom oziramo.
Na petem rednem občnem zboru, ki se je vršil v ponedeljek dne 26. L m. v mestni'1 dvorani škofjeloški, bili so vsi tu zbrani zadružniki prešinjeni enega duha: Naj bi so tega našega denarnega zavoda oklepali vsi oni, ki v svojem gospodarstvu potrebujejo stika s hranilnico. Da ga pa ni človeka, ki z razumom hoče voditi svoje gospodarstvo, da bi ne potreboval hranilnice bodisi ob času «debelih* ali «kumernih» letin, to ve že vsakdo, ako zna šteti le do deset.
To smo hoteli povdarjati v boljše razumevanje poročila o delovanju hranilnice in posojilnice v minulem petem poslovnem letu, ki se je podal na občnem zboru dne 26. t. m., o katerem pišemo v tem članku.
Predsednik okrajne hranilnice in posojilnice, g. Lovro Sušnik, ki je z vso doto unet za razvoj zavoda, kateremu načeluje, je
hrvatski ban grof Gyulay v Ljubljano, a že 18. roajnika se je moral umakniti iz nje. Že so mu bili Francozje za petami in 20. maja so tretjič zasedli Ljubljano. Francoske čete
so prehitro drle preko Kranjske proti Dunaju, da bi mogla priti deželna hramba v poštev.
Že sredi meseca marca 1. 1809 je prišlo povelje od avstrijskega generala Hillerja, da se mora združena bramba kranjskih meščanov in Tržičanov hitro podati na pot. Pot jim je bil odkazan preko Ljubelja na Solnograško. Ginljivo popisuje v svojih «Tržiških znamenitostih iz francoske dobe* tržiški rojak Jakob Pehare, poznejši ljudski učitelj v Tržiču, kaka težko je bilo vrlim brambovcem ostaviti predrago domovino. Zapustiti so morali žene, otroke in sorodnike ter, slušajoč ukaz domovine, hiteti na odločeni jim kraj. Preko Ljubelja so prišli v Rožno dolino, v Beljak in dalje do Špitala na Gornjem Koroškem. Ker so se pa Francozje že proti Pontablu pomikali, morali so se naši brambovci naglo umakniti, da bi ne bili zajeti pri Beljaku, Vrnili so se preko Podkorena zopet domov.
priloja »Gorenjcu" št. 13 I* 1.1906.
-^-
Tedenski politični pregled.
Driiavni zbor. Ta teden se je razprav-ljalo o nujnem predlogu, naj se Gališka izloči iz Cislitvanske in naj se ji da samostalnost. Splcšno se sodi, da je namen tega predloga zavlačevanje volilne preosnove. — V odsek za volilno reformo so izvoljeni tudi Slovenci: Plantan, Ploj in dr. Šusteršič.
Fri otčinskih volitvah v Iržaški okolici je zmagalo vseh Sest slovemkih kandidatov. Veselje med ondotnimi Slovenci je nepopisno. Živeli 1
Ogrska. Mtrcdajni pditični kiogi zatrjujejo, da se nove. volitve ne razpišejo v za konitun roku, to je do 11. aprila. Opozicije stoji na stališču, da bi krona kišila zapriseženo ustavo, če bi volitev ne razpisala do 11. aprila in hoče iz tega izvajati pioti kreni vse posledice.
Novi milijoni za deželno hrambo. Po Veliki noči se baje predloži zbornici poslan cev vladna tjndlcga, s kalno se bo zahle valo kakih 15 milijonov kron, da se nabavi za poizkusijo U prm k i materijal za deželne hrambe.
Maročanska konferenca končana. Iz
Algecirasa se poreč a, da se je spoiazumlje nje med delegati doseglo glede vseh točk in da so se delegatje te dni v svojih govorih ie poslavljali. Splošno se poudarja, da je sporszumljcnje tako, da nastopi rova doba trajne zaupljivosti in miru med Francijo in Nemčijo.
Novičar.
Vabilo na naročbo. Z današnjo številko končamo prvo četrtletje. Prosimo za obnovitev naročnine in za nabiranje novih na ročnikov.
Osebna vest. Prestavljen je iz Radov Ijice ondotni živinozdiavnik g. Hugon Tur k k deželni vladi. Na njegovo mesto pride veter, asistent g. Josip Stegu.
Kranjski deželni zbor — nenadoma sklican. Popolnoma nepričakovano je došla vest, da je deželni zbor kranjski sklican na dan 2. aprila t. I. Mnogo se ugiba, kakšen bi bil vzrok sklicanju, a pravega ne ve povedati nobeden. Skoro gotovo ima vlada po seben političen namen, ker tako nenadoma prekine državni ter skliče kranjski deželni zbor
Sestanek slovenskih kmetov se je vršil dne 25. t. m. v Ljubljani. Brez po Bebnih priprav se je zbralo nekaj vrlih mož iz vse kranjske dežele na prijateljski razgovor. Možje, ki se niso nikoli videli v življenju, so se prijazno in zaupno pomenkovali o težavah in željah kmetskega stanu. Vrl kmetovalec iz črnovrške občine je pozdravil svoje tovariše prav bratsko s toplimi besedami. Vsi stanovi se organizujejo, le kmet se ne gane, zato pa je povdarjal, da treba samostojnega mišljenja in pa pogumne zavesti iti na delo. Ce pomislimo, je rekel, da danes zastopajo kmeta v zbornicah razni duhovniki, ki zdaleka ne vedo, kaj je delo, če pomislimo, da nam ti ljudje usiljujejo za zastopnika vpokojenega državnega uradnika, si lahko mislimo, kako se bodo brigali ti ljudje za našo kmetsko korist. V svoji hiši nočemo biti sami gospodarji, ne pa živeti pod jerobstvom. Zapodimo te usiljivce, ki
nam o volitvah obetajo vse mogoče. Skrbe naj za duše, za svoj posvetni obstanek pa ločemo skrbeli sami in si v te m ne pustimo predpisovati. Na shodu je govorilo ludi več Gorenjcev, katerih govori so vsem navzočim zelo ugajali.
I. javna telovadba iiininja šolskega n araščaja »Gore njskega Sokola«. In zopet je storil naš Sokol pred javnostjo ko-?ak rapiej. Že 1. 1901 je vpeljal vaditeljeki »bor telovadbo šolskega naraščaja, a je našel jačelkcma prav malo opore pii starših, katerih slovi r .4 a dolžiirst rta j bi bila, pcšiljati svoj«1 otroke v sokolsko telovadnico, In tako je vladalo pri Um oddelku menjaje pestro m malo življenje. Sele v zadnjem času se ji število dečkov zdatno pemnožilo, in veliko veselje do telovadbe, združeno z vstiajno marljivostjo mladih Sokolifcv, je omogočile zadnji četilek, 29. t. m., pivi nastop šol. r a-raščaja, nastop, kater i je pokazal mnogobrojno navzočemu občinstvu nov drl ogromnega dela sokolskega. Prepevajo -1 It-j Slovani* je prikorakala četa malih telovadcev v telovadnico ter se je v točno izvedenem rajalnem nastopu razvrstila k prostim- vajam. Izvajale so se štiri sestave, vse toli točno, da bi lahko bile marsikateremu odraslemu, a lenemu Sokolu v posnemanja vnel en izgled. Po prostih vajah so nastopili tri vrste v medsebojni menjavi na konju na šir, bradlji ter v skoku v daljino. Sestave vaj so bile primerno vrstam ugodno izbrane, a tudi vse dobro izvajane. Občinstvo je sledilo z velikim zanimanjem in ploskanjem posameznim izvedbam; posebno veliko veselje so vzbujali malici na konju, dočim sta prva in druga vrsta imponirali z energično izvedbo. Naj pripomnimo samo še to k orodni telovadbi, da ni priporočati, da telovadi naraščaj na neprimernem orodju, kakor se je to godilo na konju. Orodni telovadbi je sledilo pet skupin na tleh, katere so pokazale veliko pazljivost ter dober spomin teh malih Sokolov; kot bi trenil bil je vsak na dano znamenje na svojem mestu. Posebno pa moramo pohvaliti strumno izvajanje izpadov ter ležnih opor, počepi pa bi bili lahko boljši. Vse kretanje je bilo živahno ter nepretirano, posebno nam je ugajala prožnost koraki. Izreči moramo odkritosrčno priznanje bratu Franu Ažmanu, za krasen nastop, katerega nam je priredil; staršem pa še enkrat kličemo: Pošiljajte svoje otroke v telovadnico! Po telovadbi je nagovoril mlade telovadce starosta br. dr. Kušar, poživljajo jih k disciplini ter vstrajnosti. Pripomnimo, da priredi »Gorenjski Sokol« v kratkem nastop ženskega oddelka, obrtnega naraščaja ter mlajših Članov. Skcda, da se mu b starejšimi ni mogoče ponašati. Umestno bi tudi bilo, ako bi nuša gimnazija priredila vsjiko leto javno telovadno izkušnjo, kakor je to v navadi na skoro vseh nemških srednjih šolah. Ne bilo bi to v prid samo razširjenju pojmovanja važnosti telesnih vaj sploh, ampak v prvi vrsti bi vzbudilo med srednješolsko mladino samo večje veselje do telovadbe, in tako bi tudi zavladalo po gimnazijskih telovadnicah živahnejše vrvenje. Naj bode naš zavod v tem drugim prvi izgledi I. javno telovadsko izkušnjo ženskega Oddelka priredi prihodnjo soboto 7. aprila t. 1. ob polosmih zvečer telovadno društvo »Gorenjski Sokol*. V stop je dovoljen samo članom ter staršem telovadk, drugim pa samo proti izkazu posebnih vstopnic, katere je dobiti pri bratu Janku Sajovicu.
Izredni občni zbor tukajšnjega gasilnega društva se vrši v nedeljo, dne 1. aprila v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Razne dopolnilne volitve.
Umrla je na Primskovem gospa Jera Luznar, mati spoštovane rodbine Luznarjeve. Lahka ji zemljica!
Dražba sv. Cirila in letoda v Ljubljani je sklenila s tvrdko Adolf in Aleksander
Jacobi na Dunaju (Vili. Piaristengasse 17.) jiko ugodno pogodbo glede izdelovanja, zalaganja in rasprrdfje svalčičnih papirčkov in ovitkov, kakor tudi cevk. Kor bode ta tvrdka, ki je ena i^med prvih te viste, izdilovala le dobro konkurenčro blago in bode zdalno prispevala od razprodanega blaga naši družbi, vabimo vse cenjene kadilce, naj zahtevajo odslej povsod le to blago, ki je naši družbi v korist ter rabijo le družbine avalčične papirčke in ovitke kakor tudi le družbine 'sval-čične in smodkine cevke. Blago se naroča ped zgoraj navedenim naslovom direktno na Dunaju. Navedena tvrdka je pred kratkim plačala diužbi za začelek dosti znaten prispevek 200 K.
Is Cerkljan se nam piše: »Mlekarska za -diuga*, ki so jo osnovali kmetje, je registrirana in oblastveno dovoljena. Vidi se, kako malo upliva imajo gotovi ljudje, ki le obroku jej o, lažejo po svojih cunjah kakor je ljubljanski »Slovenec*. To je najboljši odgovor in zadoščenje tistim, ki stoje na čelu mlekarski zadrugi.
Umrl je včeiaj v Gradcu na operaciji dr. Slavko Pečar, zet tukajšnega uro rja g. Iv. Globočnika. Naše sožaljel
Redni občni zbor radovljiške podružnice slov. planinskega društva se vrši v nedeljo, dne 1. aprila popoldan ob štirih na Bledu v prostorih »Blejskega doma*. Vabljeni so vsi planinci. Odbor.
Poizknieni ssmonmor poštarja v Železnikih. Iz Železnikov se poroča: Dne 16. marca je bil narejen sklep nad žalostnimi poštnimi laimcrami v našem trgu. Kljub vsem pritožbam ni hotelo c. kr. poštno ravnateljstvo verjeti resnici, ki so jo podale razne prizadete osebe. Prišlo je do skrajnosti. Poštni komisar je pregledal pošte, našel nered in primanjkljaj. Ko je poštar videl, da ga zadene kazen, se je streljal. Zadel se je slabo in bil le malo ranjen. Zvečer sta ga peljala dva orožnika v Skofjo Loko.
Na Jesenicah je umrla danes dopoldne gospa Marija Sehrev, mati ugledne rodbine Scbrevjeve na Jesenicah in v Lescah. Naše iskreno sožalje!
Na postaji v Podnartn se nudi tujcu, ki se pripelje s Koroške, pristna nemška slika. Napis na pročelju je samo nemški, istotako so samo nemško zaznamovani prozaični lokali «Fur Herren*, »Fflr Damen*. Ta postaja se menda zato na ta način razlikuje od ostalih postaj na Gorenjskem, ker je tukaj dom klerikalnega poslanca Pogačnika, ki je ravnokar dobil od železniškega ministrstva novo ustanovljeno spominsko kolajno.
Razpis učiteljske službe. Na petero-razredni deški ljudski šoli »Družbe sv. drila in Metoda v Ljubljani* pri sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba druge moške učne moči z definitivnim nameščenjem. Definitivno nameščen učitelj dobiva na leto 1400 kron plače in 500 kron stanarine ter ima pravico do 8 petletnic po 200 kron. Nekolekovane, a pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo najdalje do 25. aprila 1906 pod naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani >. Službo bo nastopiti začetkom šolskega leta 1906/1907. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metode. V Ljubljani, dne 26. marca 1906.
Umrl je v Ljubljani vpokojen učitelj g. Josip Traven, ki je služboval okrog 40 let v Naklem pri Kranju. Več let je bil tudi zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu in častni občan občine Naklo. Pokojnik je zapustil velike svote raznim učitelj, društvom, potem pa tudi precejšno svoto za nakelski vodovod. N. v m, p.l
Opozarjamo na današnji inserat gospoda Brillija, lekarnarja v Litiji, ki priporoča svoja povsem preizkušena dobro vplivajoča zdravila. Svoji k svojim 1
Popravek. Z ozirom na dopis, objavljen v zadnji številki »Gorenjca*, mi je opomniti, da jaz nisem nikdar dotičnikov, ki so prijatelji razdružljivosti zakona, vcerkvi z a srani o val. Naklo, 28. marca 1906.
Franc Pavšič, kaplan.
Ginljiv prizor pred sodiščem v Milanu I se je nudil slnSalcem obravnave, kjer je bil tožen radi uboja akrobat Zavatta. Toženec je bil zaprt v leseni gajbi (Gabbia) kakor je to na Italijanskem slučaj, in ključ te gajbe je ležal na mizi'pred sodnikom. Pri obravnavi je bila navzoča njegova žena in njegova 8 letna hčerka, ki se je za očeta zelo zavzemala in ji niso nič pomagali vsi opomini. Ko je govoril drž. pravilnik in v svojem govoru krivil in dolžil akrobata, je dekletce glasno protestiralo. Ko pa jc akrobatov zagovornik obdolženca zagovarjal, je dekletce vsak stavek hvalilo z »bravo. Končna obsodba je bila) izrečena tako, da je obdolženec oproščen. Njegova 8 letna hčerka je hitro stopila k sod-1 nikom in vsakemu posebe poljubila roko, potem vzela ključ in odklenila očeta in se mu oklenila okrog vratu. Vsi navzoči so imeli solze v očeh in — kakor poročajo, če smemo verjeti virom — tudi državni pravilnik.
Pet maoedonsklh delavcev zgorelo, v Malnicu na Koroškem je pogorela 19. t. m. | neka baraka, v kateri je zgorelo 5 macedon-skih delavcev. Oni, ki so se rešili, so po večini opečeni ter nekateri izmed teh gotovo | še umrjejo. Ob tej priliki se opozarja slovenske delavce, naj pred Vetikonočjo ne hodijo I v Malnic na Koroško radi dela pri železnici,' ker jc sedaj tam prav težko dobiti delo. I Nekaj stotin delavcev je tam brez posla. Ko1 začne delo na celi črti. se to naznani po listih.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 26. L m.
Prignalo se je 192 glave goveje Živine, 8 te- j leta, 2 prašiča,   — koz, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K 8-t>0, prosa K 6'—, rž,| K 7'-, ovsa K 8"2f>, ajde K G'-, fižol, rib-ničan K 11*—, koks K 12*—, krompir 2'-
Lotorljflka srečka dne 24. maru t. 1.
Gradec:    f>9    66    40    87 2
sc sprejme takoj
('odpisani naznanjamo vnem sorodnikom, prijateljem In znancem preialostno vest, da je prominnla nttsa iskreno ljubljena maii, ozir. »tura mati i. t. d., gospa
Marija Sohrey
ur. cM zdravnika in poštarja vdova
katera jc po dolgi, zelo mučni bolezni, večkrat previđena a sv. zakramenti za umirajoče, dane* ob polosmih zjutraj, v 84, letu njene starosti mirno zaspaln v Gospodu.
Pogreb bode v pondeljek, dne 2. t. m. popoldne ol> pol l, uri iz Iriiie žalosti na Jesenicah na tukajšnje pokopališke.
Sv. muše-zadušniro se bodo brale v župni cerkvi na Jesenicah,
Blago pokojnio pripuročamo v pobožno molitev in blag spomin.
Jesenico-Lesce, 81. marca 11*06.
Alojzij, c. kr. nadpoštar in veleposestnik, Rikard, c.kr. poštar, sinova. —- Marija Forstner pl. Billau roj. Schrey, hči.— Marija Schrev roj. Bahovcc, Mariju Schrcy roj. LukaSek, ilnahi, - Gustav Forstner pl. Billau, oflcijal r. kr. drž. tel v pokoju, Andrej Slabnlk, zasebnik, zeta. ~- Vsi vnuki in vnukinje.
Jera Lunar
je prominula včeraj zvfečer ob osmih, Hlata 66 let, previđena s svetotajstvi ta umirajoče.
Pogreb predrage rajnee ho v petek dne 80. t. m. popoldne ob treh iz hUe žalosti.
Priinskovo, dno 29. marca 1906.
Boštjan Luznar, soprog. — Ivan in Mi-tevi, brala. — Helena sestra. — Ivan, Fran, Antonija Tasslni roj. Luznar, Valentin, Mihael, otroci. — Feliks Tasslni, inžener, zet.
Zahvala.
Zi mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in oh smrti nepozabne so proge, matere, stare matere, sestre in talce
Jcre tuznar
izrekamo svoj« najsrčnejšo zahvale.
Osobito se zahvaljujemo darovalcem vencev, kakor za mnogobrojno udeleibo pri pogrebu.
Žalujoči ostali.
52
Potrtim srcem javljamo preialostno vest, da je Bo/ Vsemogočni nagega iskreno ljubljenegn soproga, oziroma očeta, gospoda
dr. Alojzija pečarja
notarskega kandidata
po kratki, mučni bole/.ui, previdenega s svetotajstvi za umirajoče danes zjutraj poklicni k sebi v boljšo življenje.
Pogreb predragega ranjkega bode v nedeljo, dno 1. aprila t. I., iz holnisnice usmiljenih bratov v Gradcu na ondutni mirodvor.
Sv. maVzidušnice se bodo brale v tukajšnji iupni cerkvi.
Nepozabnega ranjkega se priporoča v molitev in blag spomin.
V K run j u dne 30. m/irca 1906. Amalija Pečar, soproga. — Mlcl, Hermtnka, hčerki. 51
Tapetnih; in preprojar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 13
zvršuje vsa tapetniška dela ter raja zalogi tudi vse predmete te stroke astnega izdelka. Vodja podružnične za-oge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. ize-K
MEIBL
J. Spreitzerjev naBlodnik
LJUBLJANA,
Slomiilcove ulico At. 4.
Stavbeno-rjinetno ii koMljsko kiltalferstii). Žično omrežje na stroj, ograje na mira-dvora, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike Itd.
Specijaliteta: ioz-90 valjični zastori (Rollbalken).
****************
Večkrat prerhiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi Upe, vaze in druge glinaste ii-delke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča »s-ss
Avgust Drelse
prva in največja tovariša peči in glinastih izdelkov - v Ljubljani. -
i se hisa §t
f KP!]!]!! (Kokrisko predmestje)
spadajoča v konkurzne maso tvrdke R. & E. Roosa v Kranju, tvoreca vložek št. 409 davčne občine Kranj, ki je sodno cenjena z vrtom vred na K 58.147.
Pismene ponudbe, katerim je priložiti tudi 10°/o varščine, je staviti konkurznemu upravitcljstvu do vštetega 10. aprila 1906.
S to prodajo se nikakor ne krali zastavne pravice hipotekarnih upnikov. V KRANJU, dne 27. marca 1906.
Rudolf jokali
r'° konkurzni upravitelj.
v prisrčnih besedah pozdravit na zborovanje došlo zadružnike, v so zastopali 42 glavnih deležev. Konstatuje sklepčnost v smislu pravil je izjavil, da je občni zbor pravilno sklican, ker je bil v časnikih pravočasno razpisan. Načelstvo bo danes predložilo svoj račun, iz katerega je razvidno, kako je v minulem letu gospodarilo z denarjem, vendar se ni dosegel prav velik dobičfk, kajti obrestna mera se je na svetovnem denarnem trgu povijala, rezervni fond pa se tudi ni mogel v tej kratki poslovni dobi nabrati do take vsole, ki bi izdatno vplivala na dobiček. Poleg teg* pa se dela s tako neznatnim dobičkom, kakor pri malokaterem drugem enakem uvodu. Kako te bo doseženi dobiček Tporabil, dolečil bode današnji občni zbor, vendar priporočati je, da se v prvi vrati skrbi za to, da se lastno premoženje, rezervni fond, kolikor le mogoče okrepi in s tem zagotovi zavodu boljto in ugodnejto bodočnost. Dolžnost ga pa veže Izreči svojo zahvalo enim, ki so v prvi vrsti nesebično delili za nato hranilnico, to je gg. Članom načelstva. gg. članom nadzorstva in g. pravnemu konzulentu, ki so se redno vdeleže-vali vseh sej, posebej pa se je Se zahvalil g. pravnemu konzulentu, c. kr, notarju Niku Lenčeku, ki je vedno stal na strani načelstvu bodisi z nasveti ali pa z dejanskim delovanjem in se mu slednjič Se zahvaljuje kol mestnemu županu, ker je dovolil, da se vrsi nate zborovanje v mestni dvorani. — Overovateljem zapisnika imenuje gosp. predsednik zadružnika gg. Franca Homana in Ignaca Guzelja. Konec prih.
Dopisi.
h Radovljice se piSe: Dne 6. marca 1.1. se je vršil občni zbor obrtne zadruge za radovljiški okraj; ta ostane obrtnikom kakor gospodom ustanoviteljem gotovo v spominu; in posebno zadnjim upamo, da je upadel pogum, še ustanavljati obrtno zadrugo. Naj pojasnimo vso zadevo. Kdo da je hotel ustanoviti obrtno zadrugo, ne vemo; pred približno enim letom je pobiral od županstev posameznih občin nekdo podpise, katere je večina obrtnikov podpisala, ne vedoč zakaj. Obrtniki so se Sele pozneje dogovorili med seboj, da je bilo podpisovanje za nekako obrtno zadrugo. Ker se ljudem prej ni nič povedalo, zakaj se podpisujejo, je bil tudi prvi občni zbor klavern, ker niti 50 obrtnikov ni prišlo, dočim je iz celega okraja za to zadrugo okoli 600 obrtnikov; no, v kljub temu
Gotovo je bila velika sreča za kranjske meščane in Tržičane, da jih niso zapodili v okope pred Trbižem; 80 mot Štajerske deželne brambe je namesto njih na tem mestu umrlo talo8tne smrti.
3 padcem Ljubljane so bile dokončane velike strategične operacije, kolikor so se tikale Kranjske. Le na Dolenjskem in Notranjskem je Se vrelo med ljudstvom in tudi na Gorenjskem so dali rokovnjači Francozom dosti opraviti. Toda koncem meseca oktobra je bil po deželi povsod mir. Ker niso dobili naši brambovci od nikoder povelja, naj de-nejo svoje orožje iz rok in ker so jih na skrivnem celo ščuvali avstrijski agentje, naj ne izgube upanja, so pač ljudje mislili, da se avstrijske Čete nalašč umikajo pred Francozi in da bodo ob ugodni priliki nenadoma udarili nanje in jih zapodili s Kranjskega. Toda nekaj je moralo navdati vsakega Kranjca z velikim strahom in največjim sovraštvom do Francozov. Francozje so namreč naložili kranjski deželi velikansk vojskin davek. Podkralj Evgen je komaj prestopil s svojimi če-
je bil ta občni zbor sklepčen, da se je izvolil odbor i. t. d. Vsled tega je bila zadruga na tem občnem zbora mrtvorojeno dete. Nočemo žaliti nikogar, a toliko povemo gospodom ustanoviteljem, da obrtniki, čeravno ne organizirani, zahtevamo vendar pravilne volitve; ako ni prvikrat občni zbor sklepčen, naj bi te sklical drugi, obrtnikom pa je treba pojasniti pomen in namen obrtne zadruge. Nerazumno je tudi, zakaj da so se zahtevali k tej zadrugi gostilničarji, izvozčeki in drugi taki obrtniki, ki gotovo ne spadajo pod tako obrtno zadrugo. Vsled takih in Se več drugih nepravilnosti, se je začela živahna agitacija med obrtniki, in sad te agitacije se je pokazal na gori omenjenem shodu, ko je moral zastopnik okrajnega glavarstva konstatirati, da se obrtna zadruga razdruži, ker je 131 obrtnikov proti ustanovitvi in. le deset obrt nikov za ustanovitev. Vse podrobnosti o tem impotantnem protestu poročati bi bilo preveč; burni ugovori posameznikov in skupine: vse se je razvilo v eno samo demonstracijo obrtnikov, vsled katere je bil občni zbor razbit in zadruga pokopana. Načelnik ni mogel preiti na dnevni red; sele na prigovarjanje treznejših obrtnikov in pa zastopnika okrajnega glavarstva se je toliko poleglo, da je začel načelnik nekaj poročati, a je moral takoj odnehati, ker so obrtniki enoglasno protestirali, da o zadrugi nečejo nič slišati. Tudi iz Ljubljane došli govOrnik je moral Žalostno odstopiti, ko je začel govoriti nekaj o kruhu. Kakor smo slišali po tem shodu, niso obrtniki proti ustanovitvi zadruge, toda se mora ustanoviti sporazumno ž njimi, ne pa brez njih. Izvedeli smo pa tudi, da se ta zadruga ne misli razpustiti, ampak Se enkrat sklicati občni zbor. Ako odgovarja to resnici, opozarjamo merodajne faktorje, da bodo oni odgovorni za posledice, ki se znajo prigoditi.
Več obrtnikov.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Iz GodeSičnam pišejo: Mismo Čitali v <Smrdoljubu>, da bi se tisti volilci, kateri so bili za medvodske volitve podkupljeni z denarjem in žganjem, radi lepe naredili. Zato očitajo nam, da naš «Gorenjec> laže. Hi pa vemo, da je v «Gorenjcu> bilo povedano vse po resnici. Možje, ali ni bila resnica, da je prišel Golar s Snice v Reteče takoj po masi, da Se vsi gospodarji niso mogli opraviti svojega posla. Ko je priskakljala ta gospa žaba
tami mejo kranjske dežele, že je terjal za svojo Italijansko vojsko poltretji milijon frankov; rabil je za njo 15.000 parov čevljev, 15.000 srajc, 36.000 rjuh, 96 voz s konji v četvero in 24 konj za ekvipaže. Vsled tega je nastal po deželi splošen strah in kmetje so so upirali Francozom, kjerkoli so se mogli. Kmalu nato, dne 7. avgusta, je došla od francoske vlade mestnemu svetu kranjskemu še nepri-jetnejša novica. Magistrat je dobil naznanilo, da je Napoleon že 7. julija naložil kranjski deželi velikanski davek 15,260.000 frankov. Kje naj bi vzela uboga, po tako dolgih in hudih vojskah popolnoma izsesana dežela blizu 18 milijonov frankov? Vsak posestnik naj bi plačal od nepremičnega svojega premoženja petinlridesetkratni daVek, petintride-setkratni osebni davek, ki je znašal pol goldinarja od osebe in stoinštiridesetkratni razredni davek (Klassensteuer). Te vojne naklade dežela nikoli ni plačala. Do konca oktobra so iztisnili Francozje od Kranjcev le 911.712 gld. 14 kr., temu je ošteto tudi vse, kar so prejeli Francozje v blagu, konjih, govedi i. t, d.
v Reteče, je dala za pijačo takoj 4 krone, potem pa Sla k Tilhu po žganje. Žaba je rekla: Če ni tak dober, ga bomo pa skuhali. Potem je pa vse skupaj drlo nad žganje. Ko so Sli neko gospodinjo devat v sv. olje, ni bilo zraven skoro nič ljudi, ker je drlo vse tja, kjer se je kuhalo žganje. Dobre katoliške može je bolj vleklo kuhano žganje, kakor sv. blagoslov. Ker pa niso mogli vsega popiti to nedeljo, so ga prihranili Se za drago. Žaba pa je skakljala na GodeSiče. Tukaj je ponujala nekemu kmetu 6 kron, da bi razdelil volilne listke. Ta kmet-poštenjak pa ni hotel vzeli denarja, potem pa zagrabi neki drugi hlapnež po denarju in po listkih, na katerih je bil zapisan Franc LuSina, Gosteče. Nesel jih je potem v vsako hišo in prigovarjal ljudem, naj gredo volit. Dobil pa je le 10 (reci: deset) žganjarjev, ker pametni možje se niso hoteli vtikati v medvodske volitve. Bili so pa ti Žganjarski volilci v GodeSčah zelo poceni kupljeni. Vsak volilec je bil kupljen za slepo ceno 60 vin.
— V Retečah so bili pa Se cenejši. Tam je bil kupljen vsak za samo 36 vin., ker je bil eden Se dosti moder, da ni Sel. Sedaj pa klerikalci in «Smrdoljub> postavljajo »Gorenjca* na laž, pa bodo sami ostali na laži, Golarjeva žaba lahko agitira, ker dobiva 20 kron miloščine v loškem žup-niSču, ker jih je snedel neki ženski. Kaplan Brajc* mu je naredil ubožni list in sedaj dobiva žaba miloščino, katero je odjedel dragim revežem. Seveda je žaba obljubila, da bode vedno agitirala za klerikalce. Žaba daje denar okoli za volitve. Ako je ta napihnjena žaba tako bogata, zakaj pa jemlje miloščino v loškem župnišču. Spomniti se moramo se na nekatere druge žganjarske volilce, ki hodijo reševat vero v medvodsko občino. Usti re-teški organist naj rajši skrbi, da bode znal že enkrat nekaj orgijati, da ne bode tako na kom, kakor bi mačka vlekel za rep. Za Av-bica (Janeza Avguština) bi bilo Čas, da bi rešil od svoje prejšnje ljubice zastavljeno uro, ko jo je zaigral z neko žensko. Pred naj jo resi, potem pa naj skrbi za županske volitve v Medvodah. Jekc pa naj malo bolj skrbi za svoje otroke od Četrte žene, potem pa naj hodi volit v medvodsko županijo. Povedali
Par tisočakov so dobili tudi Se meseca novembra. Med tem je prišlo 22. oktobra poročilo na Kranjsko, da je cesar Franc sklenil 14. oktobra z Napoleonom mir na Dunaju in mu odstopil Kranjsko, Gorenje Koroško, Goriško, Trst in Hrvaško do Save. Iz teh dežel in iz Dalmacije je Napoleon osnoval »Ilirsko provincije* in maršal Marmont je bil imenovan za generalnega guvernerja teh pokrajin. Središče in glavno mesto Ilirije je bila Ljubljana. Sedaj je bilo ustavljeno nadaljnje plačevanje vojskine naklade; sedaj, ko je bila dežela francoska, tega več ni bilo potreba in začetkom novembra je Napoleon ustavil nabiranje.
Po dunajskem mira so' se Francozje vestno poprijeli urejanja dežele, toda konservativni Kranjec se z novimi naredbami nikdar ni moge 1 popolnoma sprijazniti. Seveda, sodeč po Vodnikovi »Ilirija oživljena*, bi človek mislil, da so Kranjci Francoze pritiskali kar na srce; toda taki nazori so napačni. Najbolj je žalostilo Kranjce, da so Francozje odpravili vse praznike, in zakon, sklenjen pred
smo vam nekaj resnic, zapomnite si jih tisti, ki samo hodite volit za žganje, in mislite, da s tem rešujete vero,
— Kaplan Biajc piše novice v •Smrdoljuba*. Pa kakšne so te novice?! Sama laž! Kaplan pise, da se gostilne pri Starmanu ogibljejo vsi boljši ljudje. Kdor pa pozna Soro, ve, da vsi boljši domači in tuji ljudje hodijo k Starmanu. V nasprotni gostilni je vedno — prazno. Le, kadar sedita« notri Brajc ali seniška žaba, takrat so gosti. Brajc je katoliški duhovnik le po obleki, drugače nima nić duhovnega nad seboj. Brajc zatira reveže, Letos je podražil njive ljudem, katere je župnik Brce ceneje dajal v najem. Krajec dela gotovo s tem telesna dela usmiljenja. <Ob službo moramo pripraviti učitelja Grmeka in njegovo ženo učiteljico*, to je sedaj srčna želja vseh škodoželjnih klerikalcev. Posebno pa zato vneti Smovc, Žnha, Brajc in drugi taki grešniki. Pošteni ljudje, in teh je velikanska večina, so zadovoljni z učiteljem in učiteljico. Tu se zopet kaže, da hočejo ti laži-katoličani spraviti ob kruh poštene ljudi, ki si s poštenim delom služijo svoj kruh. To je res lepa katoliška lastnost: Svojemu bližnjemu želeti le slabo.
— Kurja babica ali dolgi Juri Sori je obsojena (ne zato, ker nima kurjega polenta), ampak, ker ima predolg in prehu-doben jezik, na 100 K ali 10 dni zapora Pri sodniji se je izgovarjal, da je bil tako pijan, da ni vedel, kaj govori. Čudno je to. Brajc pa v «Smrdoljubu» piše, da smo bili mi pijani pri volitvah: Juri-babica pa sam pripozna, da so bili klerikalci pijani. Kdo laže, ali Brajc, ali kurja babica. Brajc se boji (Gorenjca* in ga prepoveduje. Mi pa pravimo, le berite «Smrdoljuba». da boste še bolj prepričani, kako znajo lagali klerikalci.
— Prostovoljni darovi prostovoljnemu gasilnemu društvu v Sori. Gdč,Karolina Kovačič, Rakovnik 5 K; g.Jernej KovačlČ, Rakovnik 5 K; Katarina Erhasto, Sora 2 K; Marija Babnik, Sora 1 K; Mari-jeta Križaj, Sora 40 vin.; g. Ivan Marinšek, gostilničar v Medvodah 2 K; g. Jožef Šu> šteršič, gostilničar in posestnik na Seničici
30 K; Marijana Smole, gostilničarka, Virje 2 K; Primož Zavru, Virje 60 vin.; JosipLav-tižar, Virje 5 K; gdč. Marija Lavtižar, Virje 1 K; Janez Bohinc, Brojski 10 K; Andrej Petelinkar, Zbile 20vin.; Franc Jenko, Zbile 20 vin.; Jožef Vrhunc, Praše 5 K; Jožef Novak, posestnik na Jami 5 K; Oton Guzelj, Škofja Loka 2 K; MarijaLušina, Pungert 1 K; Marjana Jenko, Pungert 1 K; Matija Čarman, Pungert 2 K; Janez Eržen, Pungert 1 K; Anton Gaber, Gosteče 10 K; Janez Jamnik, Gosteče 10 K; Ivana Kunstel, Gosteče 2 K; Janez Jamnik, Gosteče 2 K; Ferlic Ivan, Gosteče o K; Ivan Carman, Gosteče 5 K; TomaŽ Frlic, Gosteče 15 K; Marija Luštrek, Gosteče 20 vin.; Janez, Golar, Godeče 10 K; Janez Gaber, Draga 1 K; Janez Zaletol, Draga 1 K; Anton Svojjšak, Draga 5 K; Marija Triler, Draga 2 K; Jakob Gaber, Draga 3 K; Jožef Gaber, Draga 1 K; Janez Jenko, Draga 1 K; Pavel Frlic, Draga 2 K; Janez Jenko, Draga 1 K; Janez Erbežnik, Draga5K; Veber Janez, Sora 2 K,
posamezne ftrtilHc .Goniju*
prodajajo po 10 vin. v
Škoi|l Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni trgi
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
esenlcah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
mšlci g. Štefan Pod pacj trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek,
trgovec;
časnika g. Marija A ž man, trafika.
48a 10-1
Prva zapoved!
Ohranjujte se
in iiiwjl.fi doma vedno Fellerjcv lepo dišeči rastlinski osenčni fluid t tnamko
Elsa-flmd,
ker lati pri prolinaitih in skrninastih bolečinah, trganju v udih, bodenju, krčih, bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih, influenci, migreni hitro in sigurno vpliva ter odstrani slabosti, trudnoit, vnetja, moten utrip srca Šumenje v ušesih, slabost oči, bolečine v prsih in čle
nih, vročinske prikazni i. t. d. 13 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko 6 kron, 84 malih ali 12 dvojnih steklenic K 860, 48 malih ali 24 dvojnih steklenic 16 K in se dobe pri izdelovatelju E. V. Fellsriu, lekarnarju t Stubioi, Elzin trg it. 202, Hrvatsko.
Priporočati je, ohonera naroČili Fellerjeve odvajujoče rabarharjeve kroglice z znamko «ELSAPILLEN>, 6 skatljic za1 4 K: le vplivajo imenitno pri teikočah v idodcu, slabem prebavljanju, slabostih, zaprtosti i. t, d. Pravega balzama je dobiti ne 1, ampak 2 tucala franko sa 5 kron.
županom, zdel se je našim ljudem prav (ciganski*. Zato so povsod, kjer so mogli, de lali Francozom ovire in se norčevali iz nji novih naredeb. Francoski nagovor «citoyen: (meščan, državljan), ki se izgovarja «si t on j en so. Francozom v posmeh tolmačili v «aitno je*. Posebno hudo je vrelo med ljudstvom na Dolenjskem in Notranjskem, vendar se ne da tajiti, da so Francozje na Gorenjskem, zlasti v Kranju in njegovi okolici, ostali pri narodu v dobrem spominu. Promet in trgo vina v tem času sta bila živahna in Kranj, ki se še dandanes ponaša pred drugimi gorenjskimi mesti z živahnimi tržnimi dnevi, je bil tedaj središče prometa in trgovine na Gorenjskem. Vsako blago brez izjeme se jc lahko in hitro izpečalo. Zaslužek je bil dober in lahko se reče, da se je v Kranju tedaj popilo mnogo več «bržanke», nego 11 poprej pod avstrijsko vlado. Nikomur se ni sanjalo, da je tako blizu državni polom v Avstriji. Že meseca oktobra 1.1809 je razglasila fran coska vlada, da imajo bankovci dunajske ve ljave le do konca meseca decembra svojo
veljavo. S 1. januarjem 1. 1810 se imajo vsi davki plačevati v gotovem denarju, ki ima Žvenk. In sedaj je občni strah šo povečal državni polom v Avstriji. Bilo je še nekaj premožnih ljudi, ki so imeli svoj prihranjeni srebrni in zlati denar doma v skrinji, Manj premožni ljudje so imeli samo bankovce in bakreni denar dunajske veljave, ker avstrgsk vlada že deset let ni izdajala druzega denarja med ljudi. Marsikdo je hotel na Koroškem in Štajerskem zameniti papirnat denar s ka kršnimkoli blagom. Toda gorje onemu, koga so francoski vojaki dobili na tako zastraženi meji. Ta je izgubil vse. Ker je bil naposled 1 gld. dunajske veljave vreden samo 6 kraj carjev srebra, je marsikateri poizkusil to ne varno in težavno pol preko meje. Kdor tega ni storil, jc izgubil tri četrtine svojega pre moženja. Akoravno živeža ni primanjkovalo vendar ga je bilo za papirnat denar težk dobiti^ Kdo bi tudi hotel jemati bankovce ? Bili so gotovo to hudi fasi za kranjske me ščanc, toda najhujše je šele prišlo.
__.       Konec prih.
Kdor ljubi kakao in Aokolado, temu hodi pripon««!): Ivana floffa
Kandol-Kateo
ki Iimh n^jm«nj tolit1« v lelii. j ■ torej najlale prebav n, ne provinc* nikoli im.rtoari in J« ob tn^jbolj-tem okiuu Uredno poceni Priiteii urimo a imenom lT»n Boff
i^HJ Zavojipo'/ikgOOvlnarjev i    • Vi    60 >
DnbiTiv h« povrniti.
Razglas.
priredi
. kr. kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom v Logatcu in sicer od dne 17. aprila do 13, junija i 1.
Tečaj bo teoretlčno-praktičen ter se bo poleg spoznavanja in preiskovanja mleka poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. — V tečaj se sprejme le 12 udeležencev. Pouk bo brezplačen. Hrano in stanovanje si mora. vsak udeleženec sam preskrbeti. Nekaterim nepreraožnim udeležencem ho mogoče dati podpore 60 do 60 K sa ves tečaj. — Prošnje za spre-, em je poslali do 10. aprila 1.1, na podpisani odbor. Prednost za sprejem bodo imeli Usti, ki so ž« r kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge.
Glavni odbor o. kr. kmetijske dražbe kranjske
49—1   v Ljubljani, 15.marca 1906.
■HlMBMOtJUHV ttOM COMCOUHt»
Zobo- miti atttjf
Oton 5cydt
pri g. dr. E.GHobo6i&iki& v Kranju
Zobovja, tuđi ne kore-da bi se odstranil« nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk* kakor tudi alata, dalje vravnalnloe in obturatorji se izvršujejo po najnovejilk metodah.
Plomba v alatu, poroelanu, amalgama in oementn kakor tudi vse aoboidrav-nliko operaolje izvršuje tu apeoijallit
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. m.
sz Kmetovalci! =
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, kojne, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je po* stavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski redilni prašek za prašiče. Natboljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietelično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medaljo na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-35 1 zavoj za 60 vin. pri vsakem trgovcu. Po poŠti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoczr, Ljubljana. Razpečevalci dobe popust.
\\m najbolji« Me)
kupuje t večji množini (vreče po 20—25 kg). A. Šmira, Dunaj 17/1
81-6 Elterleinplatz 7.
Prvo in največje STiJrS
vozna kolesa, šivalne stroje in zraven spadajoče stvari
Mittlor * Oo.f Dunaj XHI/5 Hittolbergutrasso 27
priporoča svoja dobro znana in priljubljena oklep« a kolesa. — Bogato ilustriral cenik z 128 str. za l. 1906 se pošlje zastonj iu poštnine prosto.
Iščejo se zastopniki in prekupovalci v vseh delih drŽave. 47—1
jftestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. l—**
Stanje vlog K 3,970.749 87. Stanje hipotecnih posojil K 2,257.246 62.
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peći
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane stojite opeke, „1
(5trao||falzzit|(l).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno Impregnirani. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnik državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. — Najllčnejše, najcenejše ln nalpriproste]še streino kritje. — Dalje priporočamo peči ln štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse drage v stavbeno stroko spadajoče izdelke. — Vzorce ln prospekte pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in najzanesljivejša
postrežba. — Sprejmo se zastopniki.
96-21
iša vseh znamk
i«
-a
-jS£- „CERES"-
8
t*Mu-itiM) jedilna mast.
Najboljša nporaba
i peki, praženju in kuhi.
Izdelovalnica redilnlh sredstev „Ceres",
Izdelovanje se vrši s kemičnim preiskovanjem od vis. c. kr. nistrslva za notranje stvari odobrenega preiskovalnega zavoda za lilna in jedilna sredstva na Dunaju IX., Spitalgasse 31.
Kupovalci te «Ceres»-masti so naprošeni, da pošiljajo v pre-avo temu zavodu brezplačno blago, in sicer v originalnih zavojih.
74
53
Lekarna
pri ,Mariji Pomagaj'
® v LITIJI ®
priporoča sledeča izvrstna in že mnogo let preizkušena zdravila:
Protinski ali udov cvet tt
čine t krif.ii, rokah in nogah ter krepi telo po dolgi hoji in teiktm delu. - Stekl. 80 v., turat H K.
Želodečne kapljice Jftjfti
do jedi, raztvarjajo slii in krepe želodec. — Steklenica 40 Tin, tucat 4 K, 8 tucati le 10 kron, 5 tucatov 16 kron pofltnino in zavojnine prosto.
Litijski prsni sok XI
s podfosforno-kislim apnenim železom. — Steklenica 1 K, tucat 10 K, 2 tucuta 19 K poštnino ln zavojnino prosto.
Odvajalne kroglice
benem gospodinjstvu; osvedočile so ho pri zaprtju
človeškega telesa in teiki prebavi po 40 vin., en zavoj s 6 šlcatuljami 2 K.
škatuljah
Kaplji
in pom K 180.
ce zoper krč u
oiirjajo želodec.
oživljajo, krepe Steklenica 50 vin., tucat
Tinktura zoper kurja učesa
odstrani kaj hitro mučna kurja očesa, bradavice, iulje in ozeblino. - Steklenica 70 vin, tucat 7 K.
Gg. kroetonaolem priporočam posebno dobro mano živinsko in prašičevo stopo, ki sluti obenem kot zdravilo in je poleg tega tudi dobro ziwn redilni pri pomoček. Ako hočete imeti lepo, pitano in zdravo Živino, poslužujte se edino priporočljivi ga mojega praška •Bvilim. — 1 zavoj 60 vin., 5 zavojev K 2*40, 10 za vojev K 4'60 in zavrjnine prosto. — Trgovcem se dovoljuje idaten popust.
Zdravila se razpošiljajo takoj mk dan sveža po polti na m kraje. Zahvalna In prlpomalna plima dohajajo mk dan In to drago volje na razpolago, Plemena naročila z dežele prosim nslorljatl 46-1
lekarna Ur.   Jiinlfo iriltl v litiji
založnik e. kr. državnih uradnikov.
Mizarja obrt *
Mor tudi prostori, orodje i. t. d
m takoj odda v najem. —-
Več se izve pri Mariji Ćepelnik v Tržiču It. 120. 84-8
Dobro •hranjeno
kolo
skoro novo
(DUrrkop Dlana 1898)
se za nizko ceno proda. 46-2 Kje, pove upravniStvo <Gorenjca».
Naznanilo.
Priporočam vsakomur svojo
opeft
Pod to mamko je spoznati prodajalne,
t katerih le prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
Singor Oo., ako. drui. la šivalno stroje
Kranj, glavni trg 192.
88-6
104-95
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost žago in vie
»troje za obdelovanje lesa. Prancis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniški zalogH        121 76
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki m dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Najbolje za zobe
Doniva se v lekarni j, K. Sivilka v Kruto
katera opeka je najboljša izmed vseh in tudi najpriljubljenejša. Dobiva se tudi «l'oll»-opeka, kakor tudi več drugih izdelkov, in sicer ko rita la svinjak o in korita za vodnjake
pod zelo ugodnimi pogoji. — Oddajal jih bode tudi gostilničar «pri železnem mostu* na Frimskovem pri Kranju.
Jernej Žumer
36_2 OlSevek p. Tupaliče.
Najcenejša lnjfrajhltrejia vožnja je s parnlki
|,Severnonemikega Lloyda'
iz Bremena v Jteu-Jfork
a cesarskimi brzoparnlkTKaiier Wilholm TJ., Kronprlni "VVilhelm, Kaiier Wilbelm der Oroiie. — Prekomorska vožnja traja 6 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v LJubljani edino le pri
EDVARD TAVĆAR ,-JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti občeznane gostilne tPri starem TiSlerju».
Odhod iz Ljubljane je vaak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Potkelba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v upadne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utnh, Wj(>niing, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez (i a Ide« t en. Odhod na tej progi iz Brtmena enkrat mesečno.
Tu se dobivaju pa tudi listki preko Bal t i more in na vse ostale dele svet«, kakor Brazilija, Kubi, Hucnon Aires, Colonibo, Blogapor«, v Avstralijo itd. Itd. 186-22
^        zitijn, KnbH, Hucr
8751
,North British and Nlerkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena let 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
■ Ta zavarovalna družba proti ognju je najbogatejša ln najstarejša v Avstriji, je najvišje koncesi-| jonlrana, j« odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Jjj> Zavaruje h lahko pod najugodnajlimi pogoji
škoda, povzročena po ognja in streli na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni salogi, zavarujejo se lahko trava i-ikl In poljski pridelki, dalje celo živina, ki je morda na pasi od strele zadeta. Zavarovalnina je laka, da z oiirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno le tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraja obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-16
IStllJBillO
se sprejmeta dva dijaka. •1-3 Kje, pove upravnišsro «Gorenjca».
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ar na yse kraje sveta I
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
$L. 602. Nikelnasta anker-Temontoar-Roskopf, trpežno .kolesje, gld. 246, enaka Iz pravega srebra gld. 3 95, 'tata z dvojnatlm trtim sre-'breim močnim pokrovom gl. 650 in naprej.
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih V, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Koskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski L t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino ln ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in Imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glavnih moit. Ravno jo Ušel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj ln poštnine prosto.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
<?>
SL 606. Prava srebrna tilio der-remontoar, trpežno ko-
lesje in močni
trpežno pokrovi,
gld
4 86, Ista z dobrim anker kolesjem gld. 696 in napre,
114-88
Izvrstna prilika potovanja \y
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se ime nujeta:
■mirili9 690 čevljev dolg, 74 Širok RIIIM 53 glob., nosi 22.250 ton
if ^ bin Ihjb
oo 25.000 ton, ter vsaki Sc umirat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.-12.O0O ton. — Vožnja preko oceana .traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljano. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie
?r. Seunifl, Cjubljana, KoioMrjin «u« ». za.
prvi:
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
Pozor! Trgovci!
rej 140 sedaj 160 kosov finega počiva ca aamo Ž kroni razpošilja proti povzetja
E. BRANDT
tovarna sladščic v Kranju. Večji naročila se ceneje.    22« is
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernove uliee št. 9
Velika zaloga izgotov-ljenih oblek
ia gospode, dečke ln otroke.
Konfekcija za dame.
Solidno blago
po čudovito niskih cenah..
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine 82—8 prosto.
krojaški mojster
Radovljica it 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v l»-delovanje vrst oblek M
gospode, uradniških uniform, salonskih, turisttf-sklh ln kolesarskih oblek
ln ogrinjal tir havelokov. Vedno begata zaloga angleškega, francoskega m. bruskoga sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlkl najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, le-ti-
Ijnbijana (Kolizej) R. I^VJVO na Marije Terezije cesti
Bogata ubi* pohištva vsake mi« r vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih,
Zalagate!} društva e. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
■
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški atoli.
184-89
■
Pohlltvo li leleia, otroSke postelje In vozički po vsaki tihi,
Čudovito poceni it hotele, vile In za letovllča 62 gld,
Modroel Iz lična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH Ume, prve vrste vedno v zalogi,
Za spalno sobe od
180 gld. napra), Divan i okraski,
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju,
Oprava za Jedilne sobe, salone, pred-sobe, osle garniture.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledale,
m
8
•mm
37
S g
O I«
KI
J^fe pustite se skoz slavitev : novih: zavojev cikorije
zvoditi. bodite temveč prepričani, da je mnogo let v Vašem gospodinjstvu že izkušeni
pravi :Franckov: pridatek k kavi
.najboljši' in bode :ostal: tudi v prihodnja
azite vendar, prosimo nujno, natančno na te naše varstvene znamke: in podpis:
Zagreb.
Varstvena ananka Varatrena
VaratToaa maska.
D. 17084 D. 061.
J.W.k
baafa koosonaj <Qofeajea>,
OdfOTtnd ONdsik i a dr tj 8 eter.^.
La»U>ku ia Ut*k h. Pr.Laaaprtta t Iraajo.