66 Didakta december-januar 2015-2016 POT PROJEKTA REKONCEPTUALIZACIJA ČASA V VRTCU TRŽIČ / Nataša Brzin, univ. dipl. pedagoginja, profesorica sociologije, svetovalna delavka / Vrtec Tržič UVOD Osnovni koncept našega projekta Re- konceptualizacija časa v vrtcu izhaja iz kurikularnega cilja »rekonceptuali- zacija in reorganizacija časa v vrtcu«. Slovenskemu projektu, ki ga je izvajal Zavod RS za šolstvo, smo se v Vrtcu Tržič priključili v letu 2012 z namenom izboljšati, reorganizirati izrabo časa. Pri tem smo se zavedali, da časovna organizacija dela v vrtcih še ne zagota- vlja optimalnih pogojev za kakovostno delo, in v prvem obdobju smo se osre- dotočili na analizo stanja, in sicer na strukturni ravni, v nadaljnjih korakih pa prešli na izboljšanje kakovosti na procesni ravni. OPREDELITEV PROJEKTA IN NALO- GE PROJEKTA Upoštevanje različne ravni organizaci- je življenja in dela vrtca ter vpetost v ožje in širše okolje vrtca narekujeta ra- znolikost tudi v časovni organiziranosti nalog strokovnih delavcev. Smotrno rekonceptualizacijo delovnega časa v vrtcu podpira fleksibilna organizaci- ja delovnega časa, s katero naj bi se zagotovili večja časovna fleksibilnost pri izvajanju programa in večja izbira različnih dejavnosti za otroke v celem dnevu (Zore 2007). V prvem delu projekta smo bili usmerjeni v optimalizacijo delovne- ga časa strokovnih delavcev, obliko- vanje urnikov v skladu s prihodi in odhodi otrok iz vrtca, upoštevanje sočasnosti predvsem v oddelkih 4–6 let v času po kosilu. Ugotavljali smo, kako se načrtujeta organizacija časa in potek dejavnosti v času od kosila do združevanja oddelkov v skladu s Kurikulumom za vrtce, kako se sode- luje z otroki, kakšno je sodelovanje s strokovno sodelavko. Preverili smo oblikovane urnike, dnevni red v skladu s poslovnim časom vrtca, delovni čas strokovnih delavcev in upoštevanje sočasnosti. Opravili smo analizo or- ganizacije časa in preživljanja časa po kosilu, pregledali različne modele organizacije časa v drugih vrtcih in na podlagi zbranih ugotovitev pripravili prioritetne naloge. Te aktivnosti so bile potrebne za prehod na procesne spremembe, ki so sledile. Svoji vlogi v projektu so imeli tudi otroci in star- ši. V anketi so starši lahko anonimno izpostavili vse dvome, dileme in po- dali svoje predloge, otroci pa so svoje predloge podali v projektih, ki so se izvajali v posameznih skupinah. CILJI PROJEKTA Na procesni ravni: - poglabljanje kritičnih pristopov strokovnih delavcev k uresničeva- nju ciljev kurikuluma; - preseganje subjektivnih teorij vzgo- jiteljic pri načrtovanju počitka; - preseganje rutine, pri načrtovanju počitka poskrbeti, da se ponujene dejavnosti in igra vsakodnevno razlikujejo; Didakta december-januar 2015-2016 67 - vpeljevanje novih alternativnih oblike počitka; - vpeljevanje novih oblik sprošča- nja, umirjanja, sprostitvenih iger, uspavanja; - iskanje novih alternativnih oblik preživljanja časa po kosilu, zdru- ževanje otrok, ki ne počivajo; - oblikovanje novih kotičkov za po- čivanje ali umirjeno igro; - načrtovanje počitka z aktivno ude- ležbo otrok (starejši oddelki). Na strukturni ravni: - optimizacija delovnega časa stro- kovnih delavcev; - oblikovanje dnevnega reda v skla- du s poslovnim časom vrtca; - oblikovanje urnikov v skladu s pri- hodi in odhodi otrok iz vrtca; - upoštevanje in oblikovanje racio- nalne sočasnosti. Na posredni ravni: - usklajevanje organizacije dela in ži- vljenja vrtca s potrebami staršev in njihovimi pričakovanji in željami. POTEK PROJEKTA Projekt se je izvajal in realiziral na osnovi akcijskih načrtov, ki smo jih pripravili za vsako šolsko leto pose- bej. Strokovni tim se je srečeval na delovnih sestankih približno na dva meseca. Letna evalvacija se je opravila ob koncu vsakega šolskega leta. Delne evalvacije posameznih delnih nalog so se sproti obravnavale na sestankih kolegija, aktivih enot, vzgojiteljskem zboru in se evalvirale prek intervjujev, anket, hospitacij, ciljnih opazovanj. ANALIZA STANJA DEJAVNOSTI PO KOSILU DO ZDRUŽEVANJA ODDELKOV Prva študija primerov med oddelki in analiza izvajanja dejavnosti v času po kosilu je bila prva naloga, ki smo jo opravili. Izbrali smo metodi nepo- srednega opazovanja v oddelkih in intervju s strokovnimi delavci vrtca. Pridobili smo vpogled, uvid v izvajanje dejavnosti po kosilu, ko se po večini izvajajo počitek in druge oblike dejav- nosti v starejših oddelkih in spanje v mlajših oddelkih. V intervjujih smo z vzgojitelji ugotavljali odgovore na naslednja vprašanja: - Ali imajo otroci možnost izbire po- čivati/ne počivati? - Kakšna je vloga vzgojiteljice/po- močnice vzgojiteljice? - Katere oblike uspavanja, počivanja, umirjanja uporabljajo? - Kaj delajo otroci, ki ne zaspijo? - Kakšna je izbira aktivnosti, sledenje potrebam otrok, individualizacija? - Kako se spremlja in dokumentira preživeti čas po kosilu do združe- vanja oddelkov? - Katere spremembe vzgojiteljice načrtujejo za spreminjanje, izbolj- šanje prakse v oddelkih, v enoti vrtca? - Kje vidijo strokovne izzive pri vpe- ljevanju sprememb? Analiza stanja je pokazala, da se v starejših oddelkih število otrok, ki spijo, manjša, čas spanja ali počitka pa vse bolj krajša, predvsem glede na starost otrok. V starejših oddelkih 68 Didakta december-januar 2015-2016 otroci počivajo (le v dveh primerih občasno nimajo počitka in takoj po kosilu izvajajo umirjeno igro), najpo- gosteje ležijo na ležalkah ali penah in poslušajo pravljico, glasbo, instru- mente, pesmi, nekoliko manj pogosto se sproščajo ob drugih sprostitvenih tehnikah in oblikah sproščanja. Vzpo- redno najpogosteje poteka umirjena igra pri mizah. Otroci imajo možnost izbire igre, najpogosteje po končani pravljici. Igre so bolj umirjene narave. Nekaj je individualne igre in nalog iz tekočih projektov. V nekaterih oddel- kih se ponudi možnost izbire prostora, kje otrok želi počivati. V posameznih oddelkih se omenjajo druge oblike dejavnosti: odhod na igrišče, igra v drugih prostorih vrtca. V starosti 1–3 let v času po kosilu otroci spijo in po počitku sledi čas, namenjen negi otrok in oddaji otrok staršem. Vzgojiteljice v tem času gle- de na možnosti opravijo posamezne obveznosti iz vodenja dokumentaci- je, izkoristijo se odmori, opravijo tudi nekatere druge obveznosti (ureditev igralnice, sredstev, knjižnice …). Tim opravi tudi kratko dnevno evalvacijo dejavnosti. Navaja se tudi, da bi lah- ko bilo sodelovanje v tandemu boljše, kot je. ANALIZA IN PRIPRAVA MODELOV ORGANIZACIJE DELA, URNIKOV V VSEH ENOTAH VRTCA TRŽIČ Izvedba študije prihodov in odhodov otrok iz vrtca v časovnih intervalih 15 minut, dnevne prisotnosti otrok, združevanja otrok je bila izvedena v mesecu septembru 2013 (analiza se ponovi vsako leto v drugi polovici septembra). Na podlagi analize in pregleda različ- nih modelov delovnega časa strokov- nih delavcev v okviru poslovalnega časa so vodje enot oblikovale urnike strokovnih delavcev vrtcev tako, da so upoštevale potrebe otrok, staršev, optimalno fleksibilnost in specifičnost posameznih enot in ob upoštevanju različnih kriterijev (delovna obveznost, sočasnost, odmor za malico, poslovni čas vrtca in zakonodaja s področja de- lovanja vrtcev). IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV S PODROČJA RUTINE IN SPREMINJANJE SUBJEKTIVNIH TEORIJ VZGOJITELJIC Za vse strokovne delavce smo izvedli predavanje dr. Marcele Batistič Zorec Dnevna rutina in počitek in spanje v vrtcu; s predpostavko o subjektivnih teorijah vzgojiteljic, da so to osebna pojmovanja, naše osebne ideje, ki jih imamo o nekem pojavu in ki nam pomagajo razložiti svet. Pogosto so čustveno in vrednostno obarvane, po- leg tega pa niso povsem zavestne in logične in v veliki meri vplivajo tudi na vzgojo otrok in se pri delu v vrtcu izražajo predvsem v manj strukturi- ranih segmentih dneva, torej tudi v dnevni rutini, prikritem kurikulumu ipd. (Batistič Zorec 2012). Na predavanju smo se zato dotaknili naslednjih vsebin: dnevna rutina in počitek, spanje v vrtcu, obravnava vprašanj in razjasnitve pomena dnev- ne rutine, prikritega kurikuluma, kje so težave, počitek in spanje nekoč in danes, počitek v povezavi s kurikulu- mom, individualizacija. S predavanjem smo želeli vplivati predvsem na spre- minjanje subjektivnih teorij vzgojite- ljic s kritično presojo teorije in prakse, razumevanje kulturnih razlik, spreje- manje spreminjanja strokovne prakse, pogleda na rutino, prikriti kurikulum. IZVEDBA ANKETE S CILJEM PRIDO- BITI MNENJE IN OCENO STARŠEV O PREŽIVLJANJU ČASA PO KOSILU IN IZVAJANJU POČITKA V NAŠEM VRTCU Anonimni anketni vprašalnik za starše, ki je bil poslan vsem staršem v Vrtcu Tržič, je pokazal visoko stopnjo zado- voljstva staršev o izvajanju počitka v našem vrtcu. V razpredelnici so poda- ni rezultati ankete. ORGANIZIRANOST DEJAVNOSTI DOPOLDNE V okviru projekta ZRSŠ smo izvedli opazovanja v oddelkih različno starih otrok v različnih časovnih obdobjih v štirih oddelkih različnih starostnih skupin. Za podlago pri opazovanju smo uporabili opazovalno listo ZRSŠ (Zore 2012). Opazovali in spremljali smo število otrok v posameznih časov- nih intervalih. Opazovali smo, kaj je prevladujoča dejavnost v oddelku ob določenih urah dneva: vodena dejav- nost, rutinska dejavnost, samostojna igra, opazovanje otrok. Ob tem smo ugotovili, da največ vo- denih dejavnosti poteka med 9. in 11. uro, v vseh oddelkih se izmed vode- nih dejavnosti, rutinskih dejavnosti, samostojne igre, opazovanja otrok največkrat pojavi rutinska dejavnost, samostojna igra se pojavi največkrat v času od 7. do 11. ure, rutinska dejav- nost pa se pojavlja enakomerno v vseh oddelkih ne glede na starost in čas. SPREMINJANJE PRAKSE Na osnovi ugotovitev in opravljenih razgovorov so strokovne delavke v na- daljevanju projekta v svojih oddelkih iskale nove oblike in rešitve za čim kvalitetnejšo izvedbo počitka. Usmer- jene so bile v spremljanje in opazo- vanje otrokovih potrebe po počitku, vključenosti otrok, dobrega timskega sodelovanja. V enem izmed oddelkov (4–5 let) so tako izvedli tudi projekt Kakšen bi bil počitek po moji želji. Otroci so predla- gali različne mogoče oblike počitka in na koncu izbrali nekaj predlogov, vse pa so tudi realizirali v naslednjih mesecih. V času počitka so se odvi- jale dejavnosti v kotičkih: kotiček z umirjeno glasbo, pravljični kotiček, tihi igralni kotiček, kotiček za ležanje. Projekt se je kot primer dobre prakse predstavil na starostnih aktivih. Neposredno opazovanje je potekalo prek hospitacij ob izvajanju dejavnosti v času po kosilu do odhoda domov v vseh oddelkih v vrtcu. Opazovanje se je izvedlo z namenom primerjati zapisano stanje z dejanskim stanjem. Pozornost je bila usmerjena v oblike počitka, prilagajanje otrokovim potre- bam in možnosti izražanja potreb ter izvedbi in dolžini počitka v posame- znih oddelkih. S posameznimi strokovnimi timi se je opravil tudi individualni pogovor o poteku izvajanja počitka. Pogovori so Didakta december-januar 2015-2016 69 vsebovali poglede strokovnih delavk na počitek, kakšno je sodelovanje obeh strokovnih delavk v oddelku in kako zagotavljata individualne potrebe otrok. Razgovor je bil naravnan tudi za pomoč in uvid pri spreminjanju prakse. V teh razgovorih so bile zazna- ne tudi posamezne subjektivne teorije vzgojiteljic. SEZNANJANJE STARŠEV O OBLI- KAH POČITKA V NAŠEM VRTCU Za vse starše smo oblikovali zloženko z naslovom Spočiti rastemo kot gobice, kjer smo predstavili spanje in izvajanje počitka v našem vrtcu. Staršem smo z zloženko predstavili otrokovo potrebo po spanju, počitku, oblike počitka v različnih starostnih obdobjih in kako otroke sproščamo, umirjamo. OBLIKOVANJE PRIROČNIKA – PRI- POROČIL ZA POČITEK IN SPANJE V VRTCU Strokovni tim je oblikoval interni pri- ročnik – priporočila Počitek in spanje v vrtcu (Brzin in drugi 2014). V priročniku smo se v uvodu dotakni- li teoretičnih pogledov na spanje in počitek, nadaljevali pa z vsebinami: počitek in spanje kot del prikritega ku- rikuluma, načrtovanje in zapis počitka, vloga otroka pri počitku, vloga star- šev pri počitku, potek počitka: prehod med kosilom in počitkom, zračenje in hrup, svetloba, postavitev ležalnikov, zasebnost, uspavanje in umirjanje otrok, trajanje počitka, vpliv strokov- nih delavcev na potek počitka, čas po počitku, Glasbena lekarna. ANALIZA UVEDENIH SPREMEMB V zadnjem delu projekta smo z vsemi strokovnimi timi znova opravili pogo- vore – intervjuje o spremembah pri poteku izvajanja počitka, o iskanju sprememb v oddelku, ugotavljali smo, katere dejavnosti opravljata vzgojite- ljica in pomočnica vzgojiteljice v času od 13. do 15. ure v oddelku in zunaj njega, s koliko otroki sodeluje odrasli v oddelku, kako zagotavljata indivi- dualne potrebe otrok, kako eviden- tirata dejavnosti po kosilu, kakšno je sodelovanje s sodelavko, sodelavkami sosednjih oddelkov … Na pogovorih je bilo zaznati spremem- be v razmišljanju in načrtovanju po- čitka. Strokovne delavke poročajo, da se upoštevajo individualne potrebe otrok, možnost počivati/ne počivati in umirjanje ali uspavanje postaja vse bolj raznoliko. Ponujenih je več dejav- nosti za budne otroke. Projekt se je uvajal postopno, strokov- ne delavke razmišljajo o umirjanju, počitku ali spanju in spreminjajo čas po kosilu v svojem tempu in glede na starost otrok. Projekt se je gradil in se uvajal po premišljenih korakih. Cilj preseči rutino pri načrtovanju počitka se je presegel predvsem pri različnih oblikah sproščanja in umirja- nja. Ugotavlja se, da po krajši umiritvi otroci mirneje nadaljujejo načrtovane dejavnosti. Načrtovanje počitka z aktivno udelež- bo otrok (starejši oddelki) se vpeljuje postopno, po korakih. Alternativne oblike počitka so se lotili v posame- znih oddelkih, kjer so strokovne de- lavke dobile potrditev tudi od staršev. Nove alternativne oblike se pojavljajo predvsem v oddelkih od 5 do 6 let. V starejših oddelkih ni cilj, da otroci zaspijo, temveč da se umirijo in spoči- jejo po obroku. V tem času se zmanjša hrup in umiri gibanje. Večjih časovnih zamikov kosila ni bilo zaznati. Več se uporabljajo prostori in kotički ob igralnicah. V posameznih oddelkih so strokovne delavke bolj sistematično postavile opremo in kotičke v igralnici, kar omogoča posameznim otrokom mirnejši počitek in bolj sproščeno igro. Z beleženjem počitka v dnevnikih se ta čas še bolj sistematično načrtuje in se s tem dviga kakovost dela. 70 Didakta december-januar 2015-2016 SLEDENJE KAKOVOSTI Sestanki strokovnega tima so bili po- gosti, strokovni tim je delo presojal in evalviral sproti. Med samim projektom je bilo tako izvedenih več intervjujev, anket, hospitacij, ciljnih opazovanj in spremljanj, na osnovi katerih smo na- črtovali nadaljnji proces. Poleg vseh strokovnih delavcev smo v projekt vključevali tudi starše in otroke, kjer smo s povratno informacijo preverjali učinke projekta. Sledili smo strukturni, procesni in posredni ravni kakovosti (Marjanović Umek in drugi 2005), naše aktivnosti pa preverili – primerjali tudi s kazalci kakovosti po modelu Korak za kora- kom. Tako smo izpostavili strukturno procesno in posredno raven in poiskali, ali so naše aktivnosti vključevale tudi kazalce kakovosti, kot so interakcije med odraslimi, otroki, kakšno je bilo partnerstvo med družino in vrtcem, koliko je bilo vključevanja, spoštovanja inkluzije, v katerih delih, nalogah pro- jekta smo dobro spremljali, ocenjevali in načrtovali, koliko in kje smo uporabi- li različne strategije poučevanja, ali smo dobro ozavestili pomen učnega okolja in implementirali prakso s širjenjem profesionalnega in osebnega razvoja kot tudi z lastnim reflektiranjem. Literatura: Batistič Zorec, M. (2012) Dnevna ru- tina in počitek in spanje v vrtcu. Prosojnice. Brzin N., Durjava N., Meglič M., Ruči- gaj M., Štucin A. (2014) Počitek in spanje v vrtcu Tržič. Interni priroč- nik. Tržič: Vrtec Tržič. Dolar Bahovec E. in Kodelja Z. (1996) Vrtci za današnji čas. Ljubljana: Cen- ter za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu, Društvo za kulturološke raziskave. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Marjanović Umek L., Fekonja U. in Bajc, K. (ur.) (2005) Pogled v vrtec. Ljubljana: Državni izpitni center. Medved I. (2004) Dnevna rutina v vrtcu nekoč in danes. V: Dolar Bahovec E. in Bregar Golobič K. (ur.), Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Tankersley D., Brajković S., Handžar S., Rimkiene R., Sabalisuskiene R., Trikić Z. in Vonta T. (2013) Od teo- rije k praksi. Vodnik po pedagoških področjih kakovosti ISSA. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Zore N., Fras Berro F., Senica M., Stri- tar U. in Turk M. (2007) Rekoncep- tualizacija delovnega časa v vrtcu. Ljubljana: ZRSŠ. Zore N. in Cotič Pajntar J. (2012) Pro- jekt Rekonceptualizacija časa v vrtcu. Instrumentarij za spremljanje orga- nizacije časa in poteka dejavnosti v vrtcu. Ljubljana: ZRSŠ.