PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico_ od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAdl; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four. Slovenian Organizations) "Araerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL KUPUJTE VOJKE BOKDEI LETNIK (VOL.) UL VESTI 0 DOMOVINI GOLJUFI IN TATOVI IZRA-BI JO VSAKO PRILIKO Gary, Ind. — V pondeljek so potrkali na domu Mrs. Rose Amdei, v Gary, Ind. trije moški. Vrata je prišla odpret hi-šinja, ki je na tem domu v službi. Moški ji pokažejo neke policijske zvezde rekoč, da so vladni preiskovalci in hočejo ugotoviti, koliko raznega živeža imajo v hiši. Hišinja nič hudega sluteč, jih je spustila v hišo. Začeli so pregledavati v kuhinji in pantry in nekaj po-pisavali. Tudi v drugo nadstropje so šli. Potem so zahtevali, da jim pokaže še pritlič- i je v basementu. Tu so zagledali v nekem kotu varnostno omaro "Safe". Kar potegnejo samokrese, dve ženski so zve- j zali, nato razbili varnostno shrambo in ukradli iz nje $20,000.00 denarja, ki ga je> imel spravljenega notri oče od Mrs. Amidei, ter jo na to popihali neznanokam. Chicaški urad za kontrolo cen opozarja vse. da dosedaj ni še nihče pooblaščen stikati po domovih in kdor to dela, dela pod pretvezo Ijgt slepar. Ljudje se naj talcih cnvajo in če kdo pride v takem imenu, naj se takoj obvesti policijo. -o-- TRI MILIJONE OŽENJENIH MOŽ ZNA BITI VPOKLICANIH Washington, D. C. _ Naborne komisije so večinoma že izčrpale vrste mladih fantov in mož za vojaško službo. Kakor določa načrt za novačenje za armado, bo treba seči v tem letu po,nadaljnih treh milijonih mož, ki jih bo treba najti med oženjenimi. V ta namen se že vrše reklasifikacije, da se ugotovi koliko bo treba poseči za vojaške novince v vrste oženjenih in v vrste družinskih očetov. ITALIJANSKA LUKA RAZDEJANA Stockholm, Švedija. — Po poročilih iz Rima so zavezniki skoro dobesedno razdejali s svojimi zračnimi napadi važno italijansko luko Genoa, skozi katero gre mnogo blaga v Tunizijo za nemške in italijanske čete. Vsa luka je razbita in zgleda, kakor ena sama podrtija. FRANCOZI POBILI NAD 200 NEMŠKIH VOJAKOV MERISKI LETALCI SE JEZIJO NAD NETOČNOSTJO Iz naslednjega ruskega poročila razvidimo kakšna usoda je doletela Paveličevo legijo, spoznamo pa tudi kako čutijo Rusi glede Hrvatov. Jasno je, da jih imajo še vedno za brate in razumejo, da je bila hrvatska legija poslana proti njim s silo. Po vsej Franciji narašča odpor. — Nemci hočejo od Francije 400,000 mož za delo in vojno službo. — Ker oklic za prostovoljno prijavo ni uspel, zdaj lovijo moške po vsej deželi. — Francozi trdijo, da imajo Nemci namen iztrebiti francoski narod. Japonska letala "Zero" niso taka, kakor jih podcenjujejo razna poročila, pravijo ameriški letalci. — Radio poročevalci skušajo preveč navdušeno dramatizirati razne spopade s sovražnikom, kar ni na mestu. KRI2EM SVETA WALLACE URCIRA SODELOVANJE S SOVJETI Columbia, Ohio. — V svojem govoru na Ohio Wesleyan Univerzi v Delaware, Ohio, je podpredsednik Wallace omenil, da vsako poizkušanje od strani Rusije, da bi ta zanetila svetovno revolucijo, ali pa poizkušanje formiranja novega izolacijonizma od strani te dežele, bi vodilo po tej vojni v novo svetovno vojno. "Pazimo, da ne položimo semena ob sklepanju miru po tej vojni za novo vojno", je povdarjal. "V interesu Rusije in Zdr. držav je, da sodelujete ena z drugo in tako utrjujete mir na svetu, ali pa bodo nove težave". Urad "Office of Price Ad-! ministration" pošilja za objavo sledeča navodila glede prodajanja raznega blaga na točke. V marcu se je začelo prodajati na točke za "racijoni-ranje" konzervirano sadje v škatljah in steklenicah, kakor tudi razne vegetacije, sadne in vegetacijske soke. Za te namene so v veljavi zdaj sledeči kuponi: Za SLADKOR je v veljavi znamka štev. II., ki je veljavna do 15. marca in kupi 3 funte sladkorja za osebo. Znamka štev. 12 za sladkor pa bo kupila 5 funtov sladkorja za osebo in bo v veljavi do 31. maja. Za KAVO je v veljavi znamka štev. 25. in sicer do 21. marca in kupi 1. funt kave. Za GAZOLIN je v veljavi znamka štev. 4. iz knjige "A" in sicer do 21. marca in kupi vsaka 4. galone gazolina. Za ŽIVILA kot konzerve rabite plave znamke A. 13. in C., ki imajo skupno vrednost 48 amerikanski Slovenec BUY MlTIB •TATSS AKt ŠTEV. (NO.) 48 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. MARCA — THURSDAY, MARCH 11, 1943 London, Anglija. — Iz verodostojnih virov so došla poročila, da so tekom zadnjih 72 ur Francozi pobili več kakor 200 nemških vojakov, ki stikajo po hišah in stanovanjih za moškimi od 16 do 44 leta, da jih odvedejo za delo v Nemčijo in za vojaško službo. Lavalova podrepna vlada, kij sodeluje z Nemci je obljubila, j da bo prispevala Nemcem 400,000 mož za delo in za razne službe. Objavljala je več; tednov posebne proglase, da se imajo vsi moški od 16; do 44 ]eta prijaviti v ta namen. Rezultat je bil pa tako jalov, da je vlada v Vichyu obupala in zdaj so začeli loviti mošl^e ^ po vsej Franciji nemftki voia-ki, Katerim je naročeno polo-viti vse moške od 16 do 44 le-, ta, in jih odvažajo v Nemčijo na prisilno delo, mnoge pa utikajo v razne vojaške službe. Ta nastop nazijev je pa rodil splošen odpor. Ljudstvo se upira. Moški beže iz mest in vasi ter se skrivajo po deželi in organizirajo takozvane gue- i rilske oddelke za odpor proti Nemcem. V Parizu divjajo bo-j ji med naziji- in Francozi po ulicah. Tekom zadnji 72 ur •pravijo, da so Francozi pobili več kakor 200 nemških vojakov. Take napetosti ni bilo v Franciji že od leta 1940, pravijo poročila. Neki tajni radio J je oznanjal, da Nemci bi radi s francosko krvjo ojačili svoje fronte. S tem, hočejo pa tudi VESTI IZ BOJIŠČ Rusi obkolili Vjazmo. — Angleži bombardirajo južno Nemčijo. Rommel se umika v hribe. Boji v Pacifiku. Moskva, Rusija. — Ruske armade so zasedle Sučevko in so v tej pokrajini dospeli do reke Dnjeper. S tem so do malega obkolili Vjazmo. Podrobni boji se nadaljujejo. Iz Londona poročajo, da so angleški letalci uspešno bombardirali Nuerenberg, važno industrijsko središče v južni Nemčiji. Bombardirali so tudi druge kraje v Porenju. Iz bojišč v Tuniziji omenja-j o -poročilaf dm Romm elove edi-nice nadaljujejo z umika-njem v hribe..Angleži so zajeli okrog 50 tankov. Ameriški letalci pa so izstrelili 19 os:-ščnih letal v Sredozemlju. Pri Novi Gvineji so japonski letalci potopili en zavezniški tovorni parnik pri Oro zalivu. Zavezniški letalci so izstreli en japonski bombnik in eno "Zero" letalo. Angleški in ameriški letalci so obstreljevali tudi sovražne pozicije v Burmi. uničiti in iztrebiti francoski narod. Francozi pričakujejo, da bodo naziji začeli izvajati strašno preganjanje Francozov, s streljajem talcev in odvajanjem v koncentracijska taborišča^ KUPONI, KI SO V VELJAVI ZA RACIJONIRANJE BLAGA točk. Te znamke so veljavne samo do 31. marca. Ne trgajte rdečih znamk. A od plavih pa samo A. B. C. v tem mese-j cu. KOLESA (TIRES) morajo biti do 31. marca tega leta pregledana za vse, ki imajo knjige "A". Za knjige "C" bo drugo pregledovanje do "31. maja in za knjige "B" pa do 30. junija. Doba za REGISTRIRANJE vseh prodajalcev na drobno, debelo in za izdelovalce sadja in sadnih sokov bo od 1. do 10. aprila letos. Za ČEVLJE je veljavna znamka štev. 17. in sicer do 15. junija in kupi 1 par čevljev. Za KURIVNO OLJE je v veljavi znamka štev. 4. in sicer do 12. aprila in 11 galonov olja. Za nujne slučaje, se naj vsak obrne na lokalni odbor OPA, kjer mu bodo skušali po najboljši moči zadostiti. — Ankara, Turčija. — Sedmi narodni turški kongres je ponovno izvolil generala Ismet Inonu za predsednika Turčije. Inonu je vodja republikanske turške stranke. V novembru 1938 je bil izvoljen za naslednika Ataturku in leta 1939 ponovno izvoljen. Letos je izvoljen ponovno za bodoča štiri leta. — Moskva, Rusija. — Rusi so začeli izdajati list v poljskem jeziku pod imenom "Wolna Polska", kar pomeni "Prosta Poljska". List propagira sovjetsko gospodarsko, socialno in politično filozofijo med Poljaki. Poljska aristokracija v tujini je radi te propagande vznemirjena. —~ Washington, D. C. — Urad za kontrolo cen in od-merjevanje objavlja, da za se^ menski fižol, grah in lečo, ni potreba določenih znamk, kakor so potrebne za jestvine. Treba pa je dobiti dovolenje od lokalnega odbora za od-merjevanje "Rati oning Eoard". — Chicago, 111. — Zastopniki petrolejskih in oljnih podjetij v Zdr. državah, so na svojem letnem sestanku sestavili peticijo na Paul McNutta, da naj jim oblasti dpvolijo obdržati na delu sposobne in izurjene delavce. Oljnim podjetjem že sedaj manjka sposobnih delavcev pri rafiniranju olja. Ako ne, pravijo, bo produkcijo olja trpela. — Washington, D. C. — Urad za kontrolo cen in od-merjevanja živeža in blaga javlja, da oni, ki so vsled izrednega abnormalnega vremena kratki z gorivnim oljem za gretje, naj po 13. marcu zaprosi jo. za višje odmerke olja uri lokalnih OPA uradih. . - Zavezniški stan, Nova Gvineja. — Ameriški dopisnik Weller, ki se nahaja z našimi I fanti na obalah Nove Gvineje j piše, da se naši letalci ogorče-; no izražajo proti nekaterim radio poročevalcem tu doma, ki prenavdušeno poročajo o a-meriških zmagah v Pacifiku. Nekateri radio poročevalci o-' menjajo japonska Letala "Zero" kot manj vredne napram drugim, kar pa ni. res. "Zero" letalo v večih ozirih ni najboljše na svetu, je pa še vedno najhitrejše za navpičen polet navzgor in je silno gibčen in hiter za zaobrniti. Mi Američani smo v taktikah nekaj korakov pred Japonci, ampak j lahek boj z njimi pa ni, po-; vdarjajo ameriški letalcHm priporočajo radio poročevalcem doma, naj bodo bolj pre-| vidni v svojem gorečem poro-čevanju. Eden izmed ameriških letalcev je dejal: "Da so Japonci doživeli kar so pri Novi Gvineji te dni, se imajo zahvaliti svojemu podcenjevanju do nas ameriških letalcev, o katerih so mislili tako, kakor mislijo o japonskih letalcih nekateri naši radio poročevalci." Poraz Paveučeve legije pri Stal in gradu (Iz moskovske Pravde z dne 19. oktobra 1942.) Stalingrad, 19. oktobra. — V stalingradski bitki so naši vojaki potolkli Paveličevo le-! gijo, ki je bila priključena stoti nemški infanterijski diviziji. Naše čete so napravile mnogo ujetnikov in zaplenile precej dokumentov. Iz izjav nekaterih ujetni-j kov, in sicer legionarjev Alija 'Osmanovič, Marko Blažkovič Novačič in drugih, ter na pod--lagi zajetih dokumentov nami je uspelo sestaviti neslavno zgodovino te legije Hitlerjevih hlapcev. Ko je glavni razbojnik, po-j glavnik Pavelič, dobil od Hit-! lerja povelje, da nabere divi-l zijo za vzhodno fronto, se je takoj podal na delo. Na vseh cestnih križiščih v Zagrebu je dal nalepiti ogromne lepake z informacijami za nabiranje prostovoljcev za legijo. Vsakemu posameznemu prostovolj-! cu ie obljubljal nebesa in mu obetal zapeljive ugodnosti. "Vaša rodbina bo dobivala po 3.000 kun mesečno (200 nem-; ških mark), izbirala si bo hrano, dobila boljša stanovanja, i deset hektarjev zemlje, konje in opremo -zanje. Tudi kaznjenci ali obtoženci se smejo javiti in si bodo s tem zaslužili "popolno pomiloščenje", take in slične obljube so delali na teh lepakih. Na nabornih središčih je bilo mnogo kričanja, toda malo ljudi. Zločinci in sleparji, ponarejevalci in drugi izvržki zaporov so razburjeno razpravljali o svojih načrtih in oznanjali svetu bodoča juna-.štva na ruskih bojiščih. Iz teh j kaznjencev je Pavelič nekako uspel sestaviti par oddelkov. Bil pa je to seveda le majhen del tega, kar je potreboval —> a prostovoljci so se javljali le i redko in počasi. Rok, katere-! ga je bil določil Hitler za formacijo divizije je potekel, ko se je v vrstah legionarjev na-bralo komaj par sto kriminal-! cev. , Pavelič je tedaj p.rosil za popust in Hitler je privolil v to, da se število zmanjša na 4,000. Toliko in niti glave •manj! Pavelič je moral poslati ustaške oddelke na vse strani in jim zapovedati, da mu privedejo, ako potrebno s silo, zadostno Jjtevilo "prostovoljcev". Ustaši so se oborožili s koli in sličnim pripravnim o-rožjem, izbrali svoje žrtve in jih pretepli do nezavesti; nato so jih pometali v vozove in odpeljali na nabor. Vendar tudi na ta načii} niso prišli do za-željenesra števila. Začeli so torej ustavljati ljudi na cesti, ▼ inestih in na deželi — v kraju Saiiski most so tako v teku ene same noči polovili 50 mož. Tem nesreč- nežem so "svetovali", da se vpišejo med prostovoljce. Ko so vsi enodušno odklonili, so jih kakor kaznjence s silo odvedli n^ nabor. Tam se je nahajalo »e preko 300 takih "kandidatov — prostovoljcev". Tu so jim še enkrat ukazali, da podpišejo in povdari-li svoj "nasvet" z ustrelitvijo nekaterih nezadovoljnežev. O-stali so nato seveda privolili in postali prostovoljci. Pred odhodom na fronto je legijo obiskal Pavelič. V spremstvu komandanta legije, polkovnika Markulja, je pregledal vrste prostovoljcev in jim naslovil poslovilni govor, nakar so jih vkrcali v vagone in jih skozi Rumunijo poslali v Rusijo. . Od sovjetske meje naprej so morati legionarji peš nadaljevati svojo pot. Korakali so skozi kraje, ki so jih Nemci porušili in spremenili v puščavo. Bili so lačni in zapuščeni; povsod jih je spremljalo sovraštvo domačega ljudstva. Nevidne partizanske - čete so jih neprestano vznemirjale na potu in otežkočevale njih potovanje. Cez 40 dni so prispeli v Har-kov. Tam so jih predelili stoti nemški diviziji lahke infante-rije. Bila je to prav zares lahka divizija — mat^jkala je polovica moštva. Od zdaj naprej so legionarji nadaljevali svojo pot v družbi Nemcev, ki so jih učili svojega zverinskega postopanja. Blizu Grahovega so legionarji srečali dvojico ranjenih ruskih vojakov. Prostovoljci bi bili šli mimo njih, toda nemški poročnik Kloist jih j je ustavil in dejal: "Ruse je treba vse pobiti, tudi če so ra-j njeni". Nemški korporal Furst je nato oba ranjenca ustrelil. Čimbolj so se približevali bojišču, tembolj je propadala odločnost teh prostovoljcev, t Mimo njih so se vlekle v nasprotnem pravcu nepretrgane, neskonče vrste ranjencev. Za-11 čelo se je šepetanje ;n mrmranje : mnogo se je govorilo o dezertiraju. V neki temni noči ! je izginilo kar 60 mož. Drugič i se je uprlo 20 mož, ki niso ho-r teli naprej — ustrelili so jih i pred vsem moštvom legije . . . ■ j 2?daj so vojaki govorili le še -j o dezertiranju in o tem, kako ! pobegniti na rusko stran. Ko i i je nemško poveljstvo to zve--; delo, je dalo organizirati ta--j kozvane "bolševiške bestial-i i nosti". Takoj naslednjega dne ■ so začeli stotnik Balakarec, 11 podporočnik Nierath in pod-> poročnik Alačič, poveljnik -1 oddelka za borbo proti ta*-i; kom, pripravljati ta nazorni -j poduk; ko so našli trupla ne- | katerih nemških vojakov, so i j jim z bajoneti istaknili oči, oo-11 rezali ušesa in prerezali trebu-t \ he. Na trupla pa so pripeli li-i stič z napisom; "Glsj kako - j (Dalje na 4. strani) AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 11. marca 1943 naziji, kakor nadsatani. Saj niti satan ne more biti tak! Dan obračuna prihaja tudi za nje. Kar so Nemci s svojim ravnanjem naročali, to bodo prejeli. Nekateri irski krogi in n^ateri drugi že kar zdihuje-jo za Nemce, češ, kaj bo, ko bodo Rusi prihruli na Nemško. Kaj bo ? Povrnili jim bodo, kar so si Nemci temeljito zaslužili. Zakaj tisti krogi niso potočili ene same solze za slovanske dežele, po katerih so mesarili in še mesarijo krvavi tolovaji naziji in fašisti ? Ali se naj zdaj še postavljamo za nazije in iste branimo? Kdo je pa branil Slovane pred Nemci? Le ne zagovarjati krvavih tolovajev nazijev, ki so direktno odgovorni za vsa grozodejstva in vse zločine v tej vojni. 0 VOJNEM LETALSTVU Odkar so iznašli letalo, s katerim se je mogel dvigniti Človek v višave nad zemljo, pripisujejo letalstvu veliko važnost tudi za vojne namene. Ni dvoma, da to važnost letalstvo in zrakoplovstvo tudi zasluži. Dokler se ljudje niso mogli dvigati nad zemljo, je naravno, da niso mogli v šasu vojsk vršiti tistega uspešnega opazovanja nad gibanjem sovražnika, kakor pozneje, ko so iznašli najprvo ba-lune, pozneje zrakoplove in pozneje letala, ki so jih izpopol-nili v gibčnosti za najbolj drzno uporabo. Letala so začeli uporabljati v zadnji svetovni vojni, toda daleč ne v taki meri, kakor so jih za te namene razvili pozneje. Pomen letalstva so pravzaprav spoznali še le v zadnji vojni, ki ga pa seveda niso mogli takoj razviti in pripraviti za tehnično vojno uporabo, kakor ga uporabljajo v tej sedanji vojni. Vojna letala so tekom zadnjih deset let izpopolnili do take natančnosti, da iz skrajnih višin precizno bombardirajo mesta, vasi, pa ^udi skoro posamezna poslopja. Tehnična znanost je dosegala v tem ozii*u res pravcate čudeže. Le škoda, da je človek to izpopolnitev uporabil za tako veliko zlorabo samemu sebi v škodo, mesto, da bi jo uporabljal z* namene, ki bi mu res koristili. Tako pa je naredil iz letala največjega uničevalca. Pa kar je, je, tega spremeniti se zdaj ne da. Izpopolnjeno letalstvo je prineslo pa tudi na druga polja pravi preobrat. S svojo učinkovitostjo pri uporabi za napade na sovražnike, je danes letalstvo najučinkovitejše orožje. Daleč prednjači pred topništvom in pred bojnimi ladjami. 2e mnogi slučaji so pokazali, da bojne ladije, ki stanejo ogromne svote od 20 do 40 milijonov in potrebujejo dolgega časa, da se dograde, niso proti bojnim letalom nič varne, nič manj, kakor kokoš na tleh pred kraguljem. Se celo manj, kokoš blizu grmovja ali gošče ima priliko da se skrije, ladija na gladki morski površini nima niti te priložnosti. Slučaj napada na japonski konvoj, ki se je dogodil te dni v Bismark morju nad Novo Gvinejo priča, kaj nastane, kadar istega zaloti jata bombnikov. 22 ladij je bilo uničenih, nad 15,000 Japoncev je šlo v morje in Američani in Avstralci so zgubili le štiri letala. Dogodek priča, da usoda sedanje vojne se bo odločila v zraku. Kdor bo imel več vojnih letal, več bombnikov, ta bo zmagal. In kdo je tisti, ki bo dosegel to supremacijo, pa vemo vsi, da je to dežela Uncle Sama. Ameriške tvornice izdelajo na stotine vojnih letal vs&k dan in jih bo več in več. Da bo Ameriki mogoče nadaljevati s to proizvodnjo uspešno pa potrebuje denarja in zopet denarja. Zato trka na svoj narod: posodite mi, da nadaljujem in dovršim svojo borbo za svobodo in demokracijo, da boste v svobodni tudi jutri in ne samo danes. In nas vseh sveta dolžnost je, da svojo vlado podpiramo s tem, da kupujemo do najviše mere ki je mogoča, vojne bonde. Vsak dolar in vsak cent obrnimo v ta namen, da bo zmaga nad sovražniki naše svobode čim-preje dosežena in da jim enkrat za vselej . preprečimo njihove tiranske nakane, da bi nam ugonobili našo zlato svobodo in pogrnili s Črno temo zemljo, ki je rodila velike svobodoljubne može junake, kakor George Washingtona, Atyrahama Lincolna, Woodrowa Wilsona in našega sedanjega najodličnejšega borca za svobodo in demokracijo predsednika Franklina D. Roosevelta. Kupujmo vojne bonde, da bo Uncle Sam mogel poslati več in več letal in bombnikov nad naše sovražnike, da jih razkrope in uničijo njihove načrte, ki jih gojijo proti nam. Naprej za Ameriko! Kakor poročajo so se Nemci hudovali nad Angleži in Amerikanci, ko so prišli bombardirat prestolnico oholega prusjaštva Berlin. Da se kaj takega drznejo, so hoteli reči. Seveda! Braniti se proti nazizmu tega nazijski slovar ne pozna. Samo oni naj bi smeli uničevati mesta drugih, klati narode, kakor kako živino in mesariti med njimi, kakor za kaj takega ni sposoben ne volk ne tiger, to naj bi smeli samo nemški ".nadljudje" — pardon! mislimo: nemški nadsatani! Yes, še strasnejše ime zaslužijo brutalni DOMA IZ BARAGOVE FARE Sheboygan, Wis. Nekoč sem vprašal rojaka, kako je prišel v Ameriko. "Jaz nisem prišel," mi odvrne, "jaz sem priplaval po kislem mleku." "Tisto ni bila smetana, ampak le pene, bele vsled razburkanega morja," mu pravim. "Veš,,ti si neumen, jaz pa pameti nimam I" se odreže rojak. Minilo je že 44 let, odkar sem se pripeljal v Cleveland, O.; ne bom rekel, da sem prišel, pa tudi ne, da sem priplaval po kislem mleku. Tam sem ostal tri mesece in kot "greenhorn" opravil svojo "rekrut abrihtengo". Potem sem se podal v Tower, Minn. Tam sem bil devet mesecev in sem delal v železnem rudokopu, ali kakor pravimo po domače, v železni jami. Nato sem se preselil na Eveleth; tam sem spet kopal železno rudo. Ko je prišla moja dekle iz domovine, sem si pa vrgel vrv za vrat, to se pravi, oženil sem se. Bilo je leta 1903. Leta 1905 sem se pa preselil na Aurora, Minn., kjer sem delal zopet v jami; tam sem bil 23 let. Sedaj sem pa v Sheboygan, Wis., in izgleda, da bom tukaj ostal toliko časa, dokler me ne pokličejo iz tega širnega sveta. Mogoče si bo kateri čitatelj mislil, odkod je neki ta človeU doma? Doma sem od tam, kakor naš slovenski škof in misijonar Friderik Baraga. Bil sem pri istem krstnem kamnu krščen, kakor on, in pri tisti graščini, kjer je bil on rojen, sem večkrat delal kot najemnik. ali po domače, tam sem hodil v taberh. Ko so pripeljali Baragov tron iz Amerike, ga je spremljal Father Šušter-šie in je prišel ž njim v našo faro; ob tisti priliki je bila ja-ko velika slavnost, in takrat sem bil še doma ; korakali smo v procesiji od farne cerkve do Baragovega rojstnega doma. Rad bi že videl, če ga bodo res proglasili za svetnika. Ko bi bil Italijan ali Francoz, bi bil gotovo že trikrat proglašen, za Slovenca pa v Rimu navidezno ni toliko zanimanja, morebiti zato ne, ker je bil Dob'kantah" živeli, bo trda; in ženske, ki so poprej svojim možičkom za večerjo odprle morda le nekaj "kant", bodo morale sedaj rade ali nerade ubrati drugo struno. Vendar, pomanjkanja še ni, in nihče se ne more pritoževati, da mu je kaj sile. Vse preveč smo bili vajeni komoditete, pa se bo treba privaditi tudi na žrtve, če čemo pripomoči k zmagi, katero moramo doseči. (Dalje prih.) OGROMEN NAVAL NA DAVČNI URAD Chicago, 111. — Čimbolj se ^približuje zaključek dobe, v kateri je treba prijaviti in plakati dohodninski davek, čim Večji so navali na davčne urade po vsej deželi. V Chicagi v uradu stare pošte je bil včeraj tak ogromen naval, da je stalo več tisoč ljudi ves dan v vrstah* čakajoč, da pridejo na vrsto. 151 uradnikov neprestano polni prijave in računa za stranke. Od 9 ure zjutraj do 9. ure zvečer. Nekateri s« čakali od 3 do 7 ur predno so prišli na vrsto. -o- JAPQNSKA ZRAČNA MOČ RASTE V PACIFIKU Sydney, Avstralija. — Iz zavezniškega glavnega stana v Avstraliji, je sinoči bilo objavljeno ponovno opozorilo, da Japonci jačijo svojo zračno moč v Tihem morju. Uspehi pri Novi Gvineji, ne smejo zaveznikov premotiti, da bi ne bili stalno na straži proti Japoncem, ki so naši na najnevarnejši zahrbtni sovražniki. Japonci bodo skušali maščevati poraz pri Novi Gvineji, to kažejo njihove aktivnosti okrog otočij v Pacifiku. DOGODKI feMd SloMItci po Prva vojna žrtev San Flrancisco, Calif. — Od društva Sv. Frančiška, št. 236 KSKJ, je padel prvi član: Joseph Stark, iz Sebastopola, Cal. Pokojni je služil pri ameriški mornarici in se je ponesrečil blizu Marshfield, Oregon, ko se je takozvani "minesweeper" preobrnil. Truplo so pripeljali na dom, od koder se je vršil pogreb. — Blag mu spomin! — John Bartol. Smrtna kosa Chicago, 111. — Mr. John Terselich, tajnik Slov. mlad. sam. podp. društva Danica, poroča, da je umrl sobrat Carl Verhovec. Pogreb se je vršil v torek, 9. marca iz Louis 2efranove kapele. Nov zdravnik . Cleveland, O. — Na Western Reserve univerzi je 26. februarja graduiral z odliko za zdravnika in kirurga nadebudni mladenič Albin Uran-kar. Novi zdravnik je sin obče poznane družine Mr. in Mrs. Anton Urankar, 837 E. 237 St. Dr. Urankar je bil rojen v Cle-velandu 29. avgusta 1917. Po 1. aprilu bo nastanjen kot "interne*' v mestni bolnišnici na 3395 Sc ran ton Rd. Kot rezervni član ima tudi častmi nnslov poročnika ali lajtnanta v zdravniškem oddelku ameriške armade. Mlademu zdravniku naše iskrene častitke! J30G0DBICE_ Igralec Hans Brausewetter je skromen človek. Nekdo mu je rekel: "Ugajate mi, g. Brausewet-ter. Ne samo zato, ker ste veseli in dobro igrate, temveč pred vsem zavoljo svoje velike skromnosti. Nikoli ne govorite proti svojim tovarišem. Nimate nobene zavisti in domišljavosti". "Kaj pa naj bi svojim tovarišem zavidal?" je _ menil Brausewetter. "Saj nobeden med njimi ničesar ne ve!" --- r Napoleon je izdal odredbo, da morajo pož&ati vse angleško blago in kolonialne artikle. Nekaj časa pozneje se je sprehajal v okolici Fontainbleauja. Ko je v bližnji vasi šel mimo župnišča, je začutil njegov nos v zraku duh po kavi, obenem pa je njegovo uho zaslišalo ropot kavnega mlinčka. "Oho", je dejal cesar, "tukaj kršijo moj dekret!" ! Stopil je s konja in šel v žup-nišče. Res je tam zalotil duhovna, ki si je pripravljal kavo. "Kaj delate tu?" ga je vprašal začudeni cesar. "Isto, kar Vaše Veličanstvo, žgeni kolonialno blago," se je odrezal župnik, ki je Napoleona poznal. i -o- Slikar Paul Meyerheim je i dobil naročilo, naj napravi L | portret neke dame, ki je slo-: vela zaradi svojih malih ust. i Naslikal je usta še manjša kakor so bila v resnici in je pokazal sliko možu potretiran-ke. Na vprašanje, kako mu je všeč slika, je dejal mož: "Sli-i ka je dobra, samo usta so pre-i velika!" Nato Meyerheim: "Naslikal sem usta manjša kakor so v resnici, toda če želite, jih lahko tudi popolnoma zabrišem!" Po ledu padel in umrl Cleveland, O. — Rojak Louis Sever, 435 E. 156 St., star 53 let, je padel na ledu in dobil tako hude poškodbe, da-ie .ssled njih umrl v Emergency kliniki. Doma je iz Velikih Poljan pri Ribnici. V A-meriki je bival 37 let. Zapušča ženo in štiri hčere. Tri slovenske vojak in je Cleveland, O.--Pred kratkim so bila tri slovenska dekleta iz Clevelanda sprejeta k ženski armadni organizaciji WAAC: Miicired A. Perlic, Josephine M Žagar in Madeline A. Somrak. Zaprisežene so bile v poslanski zbornici v Columbus, O. Graduiran kemist Chicago, lil. — Joseph A, Tursich, starejši sin naše odlične družine Mr. Jacob in Mrs. Josephine Tursich. bo ta petek, 12. marca, graduiral na Loyola univerzi kot kemist. Mrs. Tursich je sestra Rev. Kazimirja Zakrajška. Joseph, ki je bil začasno oproščen vojaške dolžnosti, da je mogel dokončati svoje študije, bo moral zdaj v vojaško službo, kjer bo kot graduiran kemist ^obil mesto v kakem vladnem kemičnem laboratoriju. Ni lahka pot preboriti se skozi toli' o let šolanja, dokler dijak «:e dobi diplome iz univerze. zato nadebudnemu fantu naj iskrene jše častitamo in mu želimo obilo uspeha v njegovem poklicu. _ TARZAN (660) MORSKA POŠAST (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan se je spustil globoko v vo% do, kjer je končno našel dva kamna. i Nato se je vrnil proti površju, kajti potreboval je zraka za dihanje, , Tedaj je opazil, da je nekaj temnega zaplavalo proti njemu. Bil je morski volk! m Tarzan ni imel pri sebi svojega sloveeega bodala, da bi se obvaroval pred to mor« Pko pošastjo! _____________ _____________________ __ AMERIKANSKI SLOVENEC J Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. , ^ Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-aedeljkov in dnevov po praznikih, day and the day after a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: J 849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago ... Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 ffcj„ . - —11- Naročnina: Subscription: Za celo leto___$6.00 For one year-$6 00 Za pol leta_— 3.00 For half a year- 3.&0 Za četrt leta_— 1.75 For three months- 1.75 Za Chicago. ¥rvr<*~ in Evxopos Chicago. Canada and Europe: Za celo leto f7 "" For one year-$7.00 Za pol leta_- 3.50 For half a year-3.50 Za četrt leta_— 2.00 For three months-- 2.00 Posamezna številka _ 3c Single copy - 3c POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vasa naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopkl važnega pomene sa hitro objavo morajo biti poslani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko iside list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ _ O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE (Dalje) Prvič v svojem življenju sem bil v Clevelandu 5. in 6. decembra lanskega leta, ko se je tam vršil Vseslovenski kongres, na katerem sem zastopal ZSZ . kot član glavnega odbora. Ko smo se v soboto zjutraj okoli osme ure pripeljali v Cleveland, smo se s postaje napotili v mesto, v dobri nadi, da prav gotovo dobimo kaj za pod zobe, ker nas je celonočna vožnja dobro pretresla. Najbolj smo bili razočarani nad tem, ker se nikakor ni hotelo zdaniti. Četudi so naše ure kazale že čez deveto uro zjutraj (osem po clevelandsketoi času), so še vedno gorele po cle-velandskih ulicah luči, dočim so bila vsa okna temna. Stopali smo po tistem slovitem St. Clairju, katerega Clevelandča-ni tako silng opevajo, kakor bi pamet iskali, toda kamor smo pogledali, povsod je bila tema, tudi v Slovenskem domu, I kjer se je imel vršiti kongres, | katerega piya seja je bila napovedana za deveto uro. Ko smo tako merili bloke saint- ■ E> clairske avenije od ene smeri do druge, se nam je končno ,r Četrtek, 11. marca 194$ WWn^r AMERIKANSKI SLOVENEC NOVE FRONTE LETOŠNJE KAMPANJE se poroča, je bilo priporočano, da se generala Marshalla, načelnika vojnega štaba ameriških vojnih sil poviša v čin poljskega maršala, kar bi značilo .najvišjega poveljnika naee vojske. General Marshall, ko ?je o tej nameri izvedel je to odklonil in odsvetoval z izjavo, da je titel "general" zanj dovolj in če je titel dovolj za pokojnega Georga Wash-ingtona in druge poznejše a meriške poveljnike, zakaj na; bi bil dovolj tudi zanj. Visoki titelni dišijo preveč po evrop-ščini, je izjavil general. TEDENSKI PREGLED TEDEN V WASHINGTON!! Dne 26. maja 1942, ko ruski spomladanski protinapad ni prišel, do cilja, je ameriški re-negat, Robert Best, izrekel skozi radio iz Berlina: "Usoda Harkova ri je značilna za usodo vse vojne v Stalinovi sovjetski zemlji". Illinois stopa na pozoriftfe. — Kaj bodo storili v Ohio, Pennsyfvaniji in v Wisconsin u? Najbolj pomembna izjava tedna je bila ona, ki jo je Predsednik Roosevelt napravil ob priliki rojstne obletnice Abrahama Lincolna, ko je kratko malo rekel, da po končni zmagi Združenih Narodov v Tuniziji bodo sledile "dejanske invazije" Evrope. Prorokoval je, da "važne akcije se pod vzamejo v nebu nad Kitajsko in nad samim Japanom." "Občudovanja vredne ruske vojske na Vzhodu delijo pre magujoče udarce. Mi moramc ;toriti isto na Z a padu. Zadat' noramo udarce, težke udarce ovražniku, in to s tolikih stra-i, da se mu bo zmešalo", re :el je Predsednik. Izjavil je 'a so Združene Države odloč ie "boriti se v tej vojni do kon — do dneva, ko bodo čete Združenih Narodov zmago slavne korakale po ulicah Berlina in Rima in Tokija. DARKOV Letošnja kampanja "Amerikanskega Slovenca" se po nekaterih krajih prav živahno razvija. Po nekaterih krajih pa le počasi. Mogla bi se po vseh. Treba je, da se prijatelji katoliškega tiska enako zavedamo potrebe tiska povsod. Zato bi se morali vsi zanimati. Ce je drugemu mogoče, da uspešno deluje za list, zakaj meni ni mogoče, itd. taka vprašanja bi si vedno morali stavljafci pred oči. Mnogo prilik imamo sleherni dan, da vsak kaj naredi za svoj list. Ali to naredimo? Zaključek kampanje bo kaj hitro tu. Se par dobrih tednov in bo konec. Potem se bomo pa izgovarjali, nismo mogli, pa nismo mogli. Pa vendar je toliko prilik in jih še bo do zaključka kampanje. Prijatelji, letos gre za zelo važno zadevo, ki se tiče nas vseh. Če je nam res kaj za svoj katoliški dnevnik, po-stavimo izgovore v kot in na delo vsepovsod in storimo kar največ se da, da ojačimo ter mu zagotovimo še nadaljno bodočnost. Agitatorji vzemimo si ta apel k srcu! V Illinoisu sta stopila v ospredje dva aktivna kandidata. To sta Mr. Anton Strukel iz La Salle in Mr. Jože Fajfar iz Chicage. Oba sta poznana kot zavedna in navdušena borca za list Am. Slovenec. Pozdravljena v vrstah agitatorjev in junaško se bo-jujta! Pričakujemo, da odpro svojo fronto tudi v Ohio, Pennsyl-vaniji in v Wisconsinu. Saj municije in bomb imajo že precej in tudi tankov in kanonov jim ne manjka. Ampak Minnesota je še vedno v ospredju, v ofenzivi. Ali jih bo kdo posekat? Ali se bodo MinnesotČani pustili posekati? Bog ve. Zdaj pa poglejmo, kako so agitirali te zadnje dni po raznih naselbinah? Mr. Jože Fajfar, Chicago, Illinois, naš stari borec v večih kampanjah že, se je prijavil te zadnje dni za kandidata. Dobil je sam 4 nove in 36 starih naročnin, kar mu da 353,900 gl.; od Mr. Joseph Papeža, West Chicago, 111. je dobil 6000 gl.; od Mr. Louis Setina, Chicago, 111. 7000 gl.; od Mrs. Uršule Svetina, Chicago, 111., nova naročnica za leto in pol, 50,000 gl.; od Mrs. Mary Fajfar, Aurora, 111. 9000 gl.; skupaj to pot dobi 425,900 fUsov. KONEC BITKE NA GUADALCANALU Bitka na Guadalcanalu, ki je končala v sredo 10. februarja ob mraku, pomenja popolno ameriško zmago. Ravno šest mesecev po začetni invaziji otoka s strani Marincev so ameriške čete obkolile zadnje ostanke Japoncev, zaple-!e velike količine orožja in oprem in popolnoma zasedle ves otok. Da je borba tam končala, je objavil Maj. Gen. Alexander Patch, poveljnik ameriške vojske na Salomon-skih otokih. Kolika je vrednost te zmage, je nedavno poudaril mornariški tajnik Knox. Popolno ameriško obvladanje Guadalcanal, rekel je Mr. Knox, ima toliko negativno, kolikor pozitivno vrednost: prinaša a-ameriško obvladanje Guadal-nekaterih j ako važnih japonskih postojank in odvzema Japoncem priložnost, da bi napadali ameriški promet v oni bližini. GIRAUD UKINIL PROTI ŽIDOVSKI ZAKON Alžir, Afrika. — Francosk poveljnik in guverner franco skih kolonij v Afriki je kon cem zadnjega tedna odpravi in ukinil zakon, ki je določa razne restrikcije proti Zidom Ta zakon je uvedla vichysk; vlada na pritisk Nemčije prec časom. RUSI PREJELI MNOGO NAŠEGA BLAGA Washington, D. C. — Upre vitelj "Lend-Lease" ustanove ki zalaga na podlagi tega za kona zaveznike z vojnim ma terialom in orožjem, je objavi kongresu, da je ta dežela po slala do 1. februarja leto? 580,000 tonov jekla, 46,00( tonov aluminija in 21,500 to nov cinka. Prejeli so tudi ve like količine že izdelanih predmetov. Kako važnost so Nemci pri isovali posesti Harkova, ki S' a Rusi zopet zavzeli, je raz ridno, ako se spominjamo, : kakim zmagoslavjem je ber inski radij govoril o važnost ^ega mesta, ko so ga Nacij:' nasedli -25. oktobra 1941 ir notem zopet, ko Rdeča Armi-;a ni uspela zavzeti ga zopet zadnjo spomlad. Ves dan je berlinski radij robental v svet velik pomer zavzetja Harkova in naglasa' njegovo važnost velikega že !ezniškega križišča s sedmim progami, ki se tam križajo. Pravil je, da "večji del pre moga in industrijalne proizvodnje Doneškega porečja gre skozi to mesto". "S tipičnimi tovarnami Harkova, industrijami orožja in sladkorja", naglašal je tedaj neki govornik na radiju, "Bol-ševiki zgubili so nenadomestljiv del svoje vojne ekonomije. Za rekonstrukcijo ukrajinskega poljedelstva, Harkov v nemških rokah je odločilne važnosti." deželi. Objavljati so morali poročila o njegovem stanju, kralj je prihajal vsak dan k njemu, Mirabeau je pa v agoniji brez strahu pričakoval smrti, kajti kot ateist in materij al ist se je tolažil, da bo njegov spomin na zemlji večno živel. 2. aprila 1791. zgodaj zjutraj je agonija popustila in Mirabeau je začel zopet govoriti. Okrog 8. je pa izdihnil. ~ > < - Zvečer istega dne je bila seja parlamenta, ki jo je otvoril predsednik z besedami ^ "Mrtev je." Vsi so vedeli, koga misli predsednik in vsi to v tihi žalosti povesili glave. Gledališča so takoj zaprli, jakobinski klub ves teden ni imel sej in narodna skupščina je sklenila preurediti cerkev sv. Genovefe v Pantheon, kamor naj bi polagali zemske ostanke najslavnejših mož, v prvi vrsti grofa Mirabeaua. Mrtvaški sprevod, ki je spremljal Mirabeaua na zadnji poti je bil dolg pol milje. Pariz takega pogreba še ni videl. Kralj in krajevina sta izgubila s tem možem najmočnejšo oporo. Mr». Ursula Iviek, iz Rock Springs, Wyo., ki je tudi poznana kot zvesta prijateljica našega tiska se prijavila te dni za kan-didatinjo in je poslala 1 novo in 8 starih naročnin, kar ji da skupaj 75,000 glasov. Mrs. Josephine Meglen, iz Pueblo, Colo., je dobila te dni od Mr. Jos. J. Peshell, Ely, Minn. 19 starih naročnin, kar da 86,000 glasov; od Mr. Geo. Pavlakovicha, Denver, Colo. 1 novo in 3 stare, kar da 33,000 glasov; od Mr. Konštantina Podlesr.ik, i* Kem-merer, Wyo., 1 novo naročnino, kar da 30,000 gl.; od Mrs. Jennie Okolish, Barberton, Ohio, je poslala 4 stare naročnine, kar da 21,000 gl.; od Mr. And. Kegat, St. Joseph, Minn. 6000 gl.; od Mrs. Jennie Lipersick, Roekvale, Colo. 6000 gL; od Mrs. Terezije Major, Longmont, Colo. 6000 gl.; od Mrs. Jera Roncevich, Ashland, Wis. 6000 gl.; sama je poslala zadnje dni 3 nove in 13 starih, kar ji da 108,000 gl.; skupaj to pot dobi 302,000 nadalj-nih glasov. Very Rev. Matija Šavs, Shakopee, Minn, je prejel te dni glasove od: Mrs. Mary Polajnar, Oregon City, Ore. 12,000 gl.; Mr. Joseph Sterbentz, Nashwauk, Minn. 6000 gl.; Mrs. Frances Udovich, Greaney, Minn. 5 starih naročnin, kar da 30,000 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane, Pa. 6 starih naročnin, kar da 27,000 gl.; Mr. John R. Strah, Eveleth, Minn., 5 starih, kar da 27,000 gl.; Mrs. Angela Schneller, Virginia, Minn. 8500 gl.; Mrs. Antonija Nemgar, Eveleth, Minn., 1 novo in 3 stare naročnine, kar da 42,000 gl.; Mr. Frank Launch, Chisholm, Minn., 2 novi in 8 starih naročnin, kar da 90,000 gl. Skupaj to pot dobi 278,500 nadaljnih glasov. Mr. Anton štrukel, iz La Salle, Illinois, naš znani navdušen zastopnik, ki se je udeležil že več prejšnjih kampanj, je bil te dni predlagan in nominiran po Mr. Johnu Kramarich iz Jolieta, tamkajšnjemu našemu zastopniku, ki je poslal zanj 2 novi in 37 starih naročnin, kar mu da 255,000 glasov; Mr. Frank Jerin iz Oglesby, 111. je poslal 4 stare naročnine, kar mu da 21,000 gl.; Mr. Anton Strukel iz La Salle, 111. sam je poslal 1 novo in 6 starih, kar mu da 38,750 gl.; skupaj dobi to pot 314,750 glasov. Mr. Frank Urajnar, iz Indianapolis, Ind. je poslal te dni 7 Starih naročnin, kar mu da 33,000 nadaljnih glasov. Kandidatje se nahajajo v sledečih pozicijah: Very Rev. Matija Šavs, Shakopee, Minn.....514,500 glasov Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo.........469,000 " Mr. Jožef Fajfar, Chicago, III.....................425,900 " Mr. Anton Strukel, La Salle, 111...................314,759 " Mr. Frank Urajnar, Indianapolis, Ind......... 95,000 u Mrs. Ursula Iviek, Rock Springs, Wyo........ 75,000 KDO BO NA VRHU PRIHODNJIČ? DA JIH BO UGRIZNILA Senator Kellogg je povedal paslednjo zgodbico, ko so mu nekateri pristaši med zadnjim volilnim bojem svetovali, naj odgovori na obrekovalne plakate svojih nasprotnikov na enak način: V majhnem mestu se je potepal stekel pes. Vse je bilo pred njim na straži. Nekega dne je na cesti sumljiv pes ugriznil staro žensko. Okoli nje se je zbralo polno zijal. Psa so ubili in ugotovili, da je stekel. "Ali je res stekel?" je vprašala stara ženska. "Je!" so ji odgovorili. "Potem bom tudi jaz postala stekla?" — "Brez dvoma!" — "Tedaj me pustite takoj domov! Prosim, dajte mi svinčnik — hitro — in kos papirja!" — Ali hočete napraviti oporoko?" — "Ne", je odgovorila ženska sarkastično, "hočem si napraviti seznam tistih, ki jih bom ugriznila, preden umrem I" CTOR* BUY UNITED STATES, WAR /bonds AND MEH ZA SMEH HLADNOKRVNO Ekspresni vlak, s katerim se je vozil tudi neki Anglež, je trčil ob drug vlak. Polom velik, deset mrtvih. Angležu se ni zgodilo nič, izginil pa mu je sluga. Pokliče sprevodnika. "Gospod sprevodnik, ali ste videli kje mojega sluga?" "Sem ga, ali vlak ga je raztrgal na dvoje." "Dobro, prinesite mi ti3to po-1 lovico, kjer so moji ključi!" OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! GENERAL MARSHALL ODKLONIL POVIŠANJE Washington, D. C. — Kakor THE UNITED YUGOSLAV RELIEF FUND IN ACTION VSE ZASTOPNIKE (CE) IN AGITATORJE, ki imajo več tisoč glasov od svojih nam poslanih naročnin se enkrat opozarjamo, sporočite čimpreje, ali boste sami kandidirali, ali želite nakloniti vaše glasove kateremu drugemu kandidatu. RAZNOTEROSTI RECENT meeting of the Board of Directors of the American Friends of Yugoslavia. Inc.. sponsoring the United Yugoslav Relief Fund, in the Board Room of International Business Machines Corporation. 67th Street and Madison Avenue, New York, when arrangements were made for an initial relief operaUon involving 1236.075 in invalid food parcels, medical chests and sanitary items for Yugoslav prisoners of war. r - [As you see them,-from left to right, the participants in the meeting are: J. G. PHILLIPS, Treasurer of International Business Machines and Assistant Treasurer of the United Yugoslav Relief Fund; EUGENE F. HARTLEY, personal representative of MR. WATSON; MATILDA 8PENCE ROWLAND, Associate Director, United Yugoslav Relief Fund; M ME. SLAVKO GROUITCH, member of the Board; ROBERT O. LO0SLEY, Executive Vice-President, s the National Wa*r Fund; | WILLIAM M. CHADBOURNE, Vice-chairman "of the Board, United Yugoslav Relief Fund; THOMAS J. WATSON, member of the Board and National Chairman, United Yugoslav Relief-Fund;' HAMILTON; FJ8H ARM STRONG,''Vice-Chairman of the Boartf; BART ANDREIs,' National Director of the Fund; MALVINA HOFFMAN; member of the Board; MRS. JOHN W. FROTH INGHAM, member of the Board; COLONEL FRANKLIN Q. BROWN, member of the Beard, and JEANNE KAVANAGH, Secretary to MR. ANDRESS. KAKO JE UMRL MIRABEAU Najslavnejši govornik francoske revolucije grof Honore Mirabeau je živel svetsko in burno življenje že kot mlad ko» njeniški častnik in zaradi zako-nolomstva je sedel v ječi. Kot duša narodne skupščine v letih 1789 do X791 je preživel malo katero noč v miru, kaj šele da bi redno spal. Presedel je noč za nočjo za pisalno mizo ali pa se je zabaval v družbi veselih prijateljev in prijateljic, posebno plesalk iz kraljevske opere. L. 1791 je bil že tako pri kraju s svojimi močmi, da se je začel onesveščati. Opetovano je čutil po odhodu z govorniškega odra smrtno utrujenost in popolno izčrpanost. 27. marca 1791 je po burni noči legel in ni več vstal. Pariza se je lotilo silno razburjenje, kajti Mirabeau, ki je znal spretno posredovati med kraljem in parlamentom, je bil najpopularnejši mož takratne Francije. Vest o njegovi bolezni se je naglo razširila po vsej .COMMONWEALTH J EDISON fCOMPANY ^Supplying Chicago with Vital ElectricPower fir IVar Production Aneriski mariner j i na manevrih nekje v Kaliforniji, kjer se vadijo hribo laziva. VOJAKI HA VAJAH Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu". Vojna produkcija m električna sila v čikaškem okrožju Električna sila spreminja ure teme v ure produkcije . . . raztaplja jeklo, aluminum in druge tvarine, ki so potrebne vojnim naporom . . . goni vrtalne in odtiskalne stroje ter konve-jorje v delavnicah. Pospešuje produkcijo tenkov, ladij in zrakoplovov, kateri nam bodo prinesli zmago, t- ^ ...... Četrtek, 11. marca 1943 netno. Na drugo mesto je bil menda prestavljen. Morda. Danes je, kakor bi bil Timo-šeuko nekam izginil, kakor bi se bil pogreznil v zemljo. Tudi zagonetno. Bodimo počasni pri Rusiji, tujcr so tam, dvomljivo je, če bodo tujci govorili — slovansko, ker slovansko govorijo le Slovani, če so Slovani, tujci govorijo svoj jezik, naj bodo potem "Rusi", .Angleži ali tudi — Amerikan-ci. Žal, da je slovanskih narečij celo kopica, ni pa še nobenega slovanskega jezika! Razumete? . Vlažno, pozimsko pihljanje je oznanjalo ugodno, talo vreme. Marčna krasota, ki je razvezala breztelesni mraz, je oznanjala bližajočo se pomlad in daljše dni. Ko je Jan predel culo z ene rame na dingo, mu je na mah šinila v ghivo tesnobna misel na ovratnico in na Natjin mehur za tobak. "pne stvari na polici nad posteljo sem pa pustil!" Obstal je —- pa ne, ni mogel nazaj. Ob spominu na dekle je postal otožen. Za stvari same mu ni bilo, a misliti utegne, da mu ni bilo mar za darilo in se mu ni zdelo vredno, da bi ga bil vzel s seboj. Saj so mislili tako dobro! Trenotek je mislil na to, d s: bi jo mahnil v hlev, dokler je še tema. Pa ne, naglo se je danilo. Spet je krenil dalje in želel, da bi bila ovratnica in mošnja sto tisoč milj daleč. Neskončna pot je držala na skrivnostni jug, v pokrajino, ki je od dečinstva ni več videl. Iz teme so stopala drevesa po obeh straneh ceste; nekaj dalje so vznikali mlini in hiše. Krog svetlobe se je polagoma vse bolj širil. Črno in trdo orisane so stale stvari v jutranji zarji. Jan je romal skozi blestečo, sinje obrobljeno progo megle. Mrtva enoličnost neskončnih ravni črne zemlje ga je premagovala, da sta ga prevzeli neugodje in otožnost. Brez misli je z roko prešteval srebrnike po žepu. Pri neki krčmi ga je nenadno prijelo, da bi krenil noter in pil pivo, dosti piva — in da bi vse pohabil in ničesar več ne videl. Nevoljno je iskal česarkoli, izhoda, po katerem bi se mogel rešiti vsega, kar se je zgodilo. Hrepenel je po brezbrižni brezskrbnosti težkega konja. Prisluhnil je; ko pa je zaČul glasove ljudi, ki so še veselo obhajali nedeljo, jo je mahnil naprej. Cesta je počasi padala in se v megleni dalji kakor bela črta med dvojno vrsto drevja spet nalahno dvigala. Za sabo je Jan čul drdrati po kamenju voz in tudi na obeh straneh ceste so bili ljudje in konji pri delu. Videl je, kako hlapci marljivo in ne da bi kam pogledali koračijo^ za plugom, in prvič v življenju je čutil, kakor da je nedeljski postopač, brezdelnež, ki se brez smotra in smisla potika po cesti. Težak parizar ga je prehitel. Voz je leno škripal čez kamenje. Krepek konj je bil vprežen v grobo jermen je; poleg njega je torkijal zaspan mož. Jan je oprezoval v daljo, da bi prepoznal zvonike, a je poznal vasi samo po imenu in jih ni nikdar videl. Računal je, koliko ur poti ima še, in si skušal poklicati v spomin pehanje in nehanje v domači vasi. O tem je v glavi nosil le temne predstave, a počasi in v zvezi z dogodki iz mladosti in s krajem, kjer jo je preživel, je spomin spet vzniknil. Videl je cesto, stolp, domačo hišo in očeta, ki je zdaj bolan. Ali neki še živi? Zdelo se mu je že tako dolgo, odkar je dobil pismo, da je mislil, da je zatrdno že vse pri kraju. Zdaj se je šele prav vzbudila v njem želja, da bi starega moža, ki je njegov oče, še videl pri življenju. Prišlo je jutro, vzrastlo je pol: dne, a Jan ni nič opazil rastoče svetlobe. Hodil je mimo starih prijaznih krčem. Zlati izveski pod priletnimi lipami so vabeče mahali; kjer so ponavadi počivali vozniki in popotniki, so bile kamenite stop- VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOV BERILA ## "ENGLISH-SLOVENE READER" 8 kateri se sedaj prodaja po zni- d* O ||A ZZ žanl ceni, samo------------- ^ M Naročila pošljite na t 1HP AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois VESTI 0 DOMOVINI (Nadaljevanje z 1. strani) NAROČITE ČITAJTE vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS ■p*** Hlapec Jan i Stijn Streuvels - J Stran 9 AMERIKANSKI SLOVENEC FRANCOSKI GUVERNER V DAKARJU nice vegaste in izhojene. Jan ni Čutil veselja, da bi vstopil. Malo dalje je sedel na obsekan miljnik, razvozlal culo in pojedel meso in kruh. Bal se je, da ga ne bi kdo videl, in pil potem iz prgišča umazano vodo v jarku. Pot se je zdaj znatno vzpenjala in ko je j Jan prišel na vrh, je kar na mah zagledal čisto novo pokrajino. Ležala je pred njim kakor prikazen v mili luči. Valovita zemlja se je širila na daleč in povsod se je sve- | tilo sveže, mlado zelenje in sinje so se lesketale višave, do koder je seglo oko. Tu ni bilo nič več črne zemlje in ne mrtvih, enoličnih naplavin. Od belosinjih peščenih tal, po katerih so se vlekle sivordečkaste proge, se je ostro odražalo svetlozeleno žito. Bilo je kakor razodetje iz starega sna; vse to je nekdaj že videl, pa je v dolgem času pozabil. Raztresene hiše z belo bliskajoči-mi se zatrepi so bile obrnjene vse na vzhod; pod širokimi strehami so se lesketala mala stekla v oknih. V nepričakovano novi okolici se je čutil potolaženega in zadovoljnega in je krepko korakal. Zvoniki so tod vitkeje strmeli v višavo. Namesto sivih topolov s severa je bilo mlado drevje, bresti s svetlo zelenimi, drobnimi poganjki na majajočih se vejah; iri tu pa tam je stala kaka stara lipa, kakor županja široka in j zastavna. Mlini so bili zgrajeni nekoliko od tal na tramovih in se je zdelo, kakor bi postavil na kako višino majhne hišice, ob katerih bi se veselo vrtela lahna krila. Ob poti je ležala velika domačija s strmo se vzdigujočimi slamnatimi strehami. Poslopja so kakor trdnjava v četverokotu oklepala borjač. Jan je gledal po okolici in i je povsod po višavah in po doleh videl svetle, vesele vasi. Toplo popoldansko sonce | je pošiljalo svoje mile žarke poševno prav do zadehlo mrkega gozda na daljnem hol-rnu, ki je ločil nebo od zemlje. Jan je korakal dalje, čeprav so mu noge pešale. Oziral se je in iskal, da bi v vsem tem novem odkril karkoli znanega. Ljudem po poljih je kimal v pozdrav; njihov glas in njihove besede so mu veselo in od zdavnaj znano zvonele po ušesih. Ko se je spet popel na neki holm, je prepoznal vse zvonike in označil vse vasi po imenu. Ono staro drevo je videl, ko je zapuščal ta kraj, in v ono staro krčmo z debelim napisom ga je oče pogosto jemal s sabo. "Nikamor ne bomo zavili! Ničesar ne maram piti." Najprej je hotel domov in .videti svoje prijatelje. Svoj povratek si je živo predstavljal. Bratje bodo stali okrog očetove postelje in stari mož bo ležal in čakal s smrtjo, dokler ne pride najmlajši sin. Videl je Vino in Schorro in vse sosede, kako prihajajo, in župnika, kako se trudi in skrbi za umirajočega očeta. Ljudje so mu tako šli iz spomina, da si je komaj upal verjeti, da jih res spet vidi. Zdaj ni več mislil na trudnost in na dolgočasno pot. Tukaj se je čutil tako na varnem; žalost in zavest slovesa sta bili davno pozabljeni, pogreznili sta se v meglo preteklosti. Bog nebeški, tam ob močvirju je tekel potok, po katerem je tolikokrat brodil s fanti svojih let. (Dalje prih.) , Na sliki je francoski guverner, ki vlada in xapoveduje nad mestom Dakar jem ▼ zapadni Afriki. Njegovo ime je Pierre Boisson. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES \ Chicagi — i DR.JOHN J. SMETANA > Pregleduje oči in predpisuje očala ! 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avemw ; TeL Canal 0523 » Uradne are: vsak dan od 9 [ /iutraj do 8*30 zvečer. — — — ----— — — — --— — — - lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. {Jaročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois .i . i Tiskarska dela J. M. Trunk Med Francoz! se je nekaj uravnalo, ampak nikakor nimajo še svojih glav na pravih mestih. Dvomljivo je, če sploh pridejo kdaj na prava mesta. Polomija je bila prevelika. Cital sem dosti razprav, kako da je prišlo do take katastrofe. Eni izgovarjajo, drugi odkrivajo rane na narodnem telesu. Najbolje je morda zadel general Giraud. 2e prej ni bilo najbolje, ampak po zadnji "zmagi" je nastopila mesto ozdravljenja neprimerna gniloba v narodnem telesu, prišla je polomija na bojišču, in zdaj je zmeda na vseh koncih in krajih. Giraud meni, da je prišlo z Amerikanci precej nekega strupa, ker Francija pač ni Amerika. Vrlo zanimivo. Neki hočejo tudi zdaj vse ozdraviti z amerikansko "medicino". Bodite previdni, da ne bo — strupa! Vsaka medicina vsebuje nekaj strupa, tu pomaga, tam še bolj zastruplja. Ozdravljenje ~ mora priti iz lastnega telesa, ako kdo to razume. Amerika bo pomagala, mora pomagati, tu se mora delati za ozdravljenje . . . tako se sliši in propa-*gira. Previdno, ne kričati, misliti prej in preudariti. Dosti je dobrega v Ameriki za Ameri-' ko morda v prvi vrsti, morda še za druge, ampak vsaj za druge ne manjka strupa, glejte, da se ne zastrupite, kakor so se Francozi. Parfumerije so uspevale, pivnice tudi, naroda se je prijemala gniloba in se je zgodil kakor hiša iz kart. Tudi med Poljaki je prišlo do strupa, in dosti ga je bilo v Jugoslaviji že prej, zdaj zija vse je v Ameriko. Prekerna zadeva. ■ - Nekaj nekega nemira je bi-lo med Nemci, ko je zapihal "ruski"-veter. Bodite previdni. S/zmci nikakor niso od včeraj, Se danes so kakor en mož, in taki bodo še dolgo, dasi piše mrzla sapa. Nemfr — well — tudi pri propagandi so Nemci kerlci, da potegnejo drugim kapo čez glave. Na naši strani se registrira vsaka malenkost. Ali je to znak moči, ali pa znak nemira, če se oprijemamo za vsako slamo ? Sto ujetih, pet sto uničenih, tisoč zajetih, in če bi jih bilo sto tisoč? Osem miljonov je prvovrstnih le nemških vojakov, ne vštevši "zavezniških" trum. Kaj je po! miljona? Tistega romla Rommela zasledujejo že mesce, vsak dan pobijajo, tako se sliši vsak dan, pa ima vsak dan več vojakov f Ali bi mi radi že danes šli v zape-ček? Izgleda, da bodo med Nemci šele zdaj prevzeli vodstvo — vojaki, in pruski generali niso včeraj hlačice prodajali, danes pa sabljo sučejo, in v središču so, obrnejo se lahko, kamor se hočejo, in ribanj v .vodstvu zdaj ne bo. Več nočem reči, rečem pa lahko, da vsega tega hudo primanjkuje pri — aliirancih, le upov, da bo šlo kakor bi s prsti počil, je preveč. Med zavednimi, toraj vrlo dobrimi, Slovani izven Rusije je bilo nedavno od tega ime maršala Timošenka na prvem mestu. Ali je bilo to ime slovansko tudi v Rusiji?? Zago- mi bolševiki ravnamo z ujetniki". Stota divizija se je udeležila bojev v bližini Stalingrada in je začela pod udarci sovjetskih sil kopneti kakor sneg na soncu. Že po prvih spopadih legije banditov ni bilo več. Ostalo je le toliko moštva, da je s težavo tvorilo še slaboten bataljon. Kar pa je bilo najbolj grenko in je te vojake najbolj zadelo, so bila pisma, ki so jih dobivali od doma, iz Hrvaške. Žena vojska Marka Blažkovi-C\ je pisala svojemu možu: "Tukaj_ stradamo. Cene so neverjetno visoke in še vedno rastejo. Meso, sladkor, moko, sol. sadje, grozdje — vse so poslali v Nemčijo. Pobrali so nam tudi krave in svinje. Za 6 oseb prejemamo le 15 kg moke na mesec. S čim naj se hranimo? Ne vem . , Molim Boga za vas vse". Legionarju Osmanoviču piše mati, da nobena izmed obljub, ki so jih delali prostovoljcem, ni bila izpolnjena: "Prejeli nismo niti denarja, niti moke, niti mesa, niti sladkorja; o boljših stanovanjih pa raje ne govorim". Tako je prišlo nekega dne do tega, da sta bruhnila na dan jeza in obup — kričanje in prerekanje 'je priklicalo polkovnika Markulja. "Prevarili so nas", so kričali prostovoljci. "Nsmci ravnajo z nami kakor s pujski; naše rodbine pa morajo stradati, ker jim jemljejo vse kar imajo". Jeza in upornost sta ! plamteli in naraščali. Nemški častniki so dali stroga povelja, ■ oddelki strojnic so obkolili ves bataljon, kolovodje nemira so morali v zapor in revolta je bila zadušena. Polkovnik Mar-kulj je izgubil svoj čin in je j bil odstavljen. Kmalu nato je bil bataljon zopet v ognju. Pred napadom je novi poveljnik Pavelčič, v imenu poglavnika Paveliča, obljubil vsakemu legionarju, ki se bo udeležil zavzetja Stalingrada, da dcbi za nagrado avtomobil. "In tudi bencina bomo .imeli \ dovolj4.'. Prostovoljci so šepetali med seboj z grenko ironijo . . . "mnogo bolj bomo potrebovali krst in pogrebnih v020v". Ko je bataljon korakal v bitko, so mu za hrbtom sledile nemške strojnice. Iz ospredja pa so jih pozdravljale sovjetske krogle . . . granate so z gromovitim treskom eksplodirale med njimi. Polovica bataljona je bila že popadala, ko so sovjetski vojaki krenili v protinapad in se z besnimi ra klici navalili nanje. Legio-narji Blažkovič Osmanovič in Novačič so dvignili roke in se predali. Njihovi tovariši so bili1 mrtvi ali pa na begu. Par dni pozneje se je predalo še več drugih prostovoljcev, ki so. povedali, da je po teh bojih moštvo bataljona komaj še zadostovalo za eno četo. "Kaj je zdaj še preostalo od naše legije, je težko reči", so dejali ujetniki." Ta zadnji boj je bil zares strašen. V. Kuprin in D. Akuljin