OSREDNJA KNJIŽNICA CSUE SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d. 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15 JTTTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Leto V • številka 8 • cena 350 SIT • 27. avgust 2003 občina Žalec OSREDNIB TEME Ob prazniku zadovoljni z opravljenim Brez povezovanja ni prihodnosti str. 3 str. 8 NULM&MlU TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 -faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 ♦ MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJ* PLINA d.o.o. PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Vode vse manj Letošnje leto se bo v spomin travniki so podobni tistim na ljudi in stroke zapisalo kot naj- Krasu, reke in potoki pa so V strugi Savinje, ki sicer velja za hudourn iško reko, ponekod skoraj ni vode. bolj sušno v zadnjih desetletjih. Že vse od začetka pomladi ni bilo obilnega deževja, rekorde pa dosegajo tudi poletne dnevne temperature, saj so bile skoraj vse poletje nad 30 stopinj Celzija. Suša in vročina sta oklestila kmetijske pridelke, Zlata dekleta iz Andraža večinoma skoraj brez vode. Dolgotrajno sušno obdobje je pripeljalo tudi do presihanja vodnih virov. Mnogi lokalni vodovodi so brez vode, zato gospodinjstvom na teh območjih vodo vozijo gasilci. Precej težav je tudi z vodnimi viri v javnih vodovodnih sistemih. Dotokov vode je vse manj, medtem ko poraba kljub opozorilom ljudem o varčevanju z vodo ostaja velika. V občini Žalec se je letos pokazalo, kako koristna so bila vlaganja v nove vodne vire in vodovodni sistem v prejšnjih letih, saj je vode tudi letos dovolj in na tem območju še ne velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov. Prav tako je oskrba z vodo nemotena v občinah Polzela in Vransko, kritično pa je v občinah Tabor, Prebold in nižinskem delu občine Braslovče. Zaradi tega je Javno komunalno podjetje Žalec že uvedlo redukcije, v določenih urah so brez vode Dolenja, Latkova, Kaplja, Grajska in Orla vas, Trnava, Poljče, Gomilsko, Šmatevž in Zakl. Ker presiha tudi Izvirnica, ki napaja vodovod v Preboldu, so iz sistema izključili preboldski bazen in teniška igrišča. Že v teh dneh bosta Komunalno podjetje in Občina Prebold skupaj z Geološkim zavodom pričela s postopki za iskanje novih vodnih virov. Po besedah direktorja JKP Matjaža Zakonjška ekipe ves čas iščejo in odpravljajo okvare v vodovodnih sistemih, da bi bilo čim manj izgub vode. Razmere se bodo ob obilnejšem deževju izboljšale vsaj toliko, da ljudje ne bodo več zalivali vrtov. Kdaj si bodo opomogli vodni viri, pa nihče ne zna napovedati. K. R., foto: T. T. Andražankam olimpijsko zlato V avstrijskem Kopfenbergu je konec julija minil v znamenju gasilske mladinske olimpijade, na kateri so sodelovali mladi gasilci in gasilke iz 24 držav. Skupaj je nastopilo 49 desetin, med njimi ženska mladinska desetina iz Andraža nad Polzelo in moška z Gomilskega, obe iz Gasilske zveze Žalec in edini slovenski predstavnici. Mlade Andražanke so navdušile z osvojenim prvim mestom, njihov uspeh pa so s šestim mestom dopolnili fantje. Čeprav ta olimpijada ni bila deležna tolikšne medijske pozornosti kot kakšna športna, pa gre nedvomno za izjemen uspeh mladih gasilk, ki so ob prihodu domov doživele lep sprejem. Več o tem na strani 25. T. T. 2 5^0 KOTfllX 2 KOTfilK GRADNJE IN SUKOPUSKARSTVO Igor KOTNIK, up. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-mail igor.kotnik@siol.net SUKOP16SKRRSKR IN ZIDRRSKR D€LR KOMPICTN6 FINRUZRCIJ6 OI3J6KTOV TOPIOTN6 IN KIRSIČN€ FRSRD€ rx/ /eùi j'365 3^' CRing d.o.o. Latkova vas 212, Prebold, 5701 953 9 771580 096004 V letošnjem vročem poletju je bilo veliko priložnosti za kopanje v odprtih kopališčih, ki sojo izkoristili zlasti šolarji. V Savinjski dolini sta bili sicer odprti le dve kopališči, zasebno v Orli vasi (od koder je posnetek) in bazen v Preboldu. Občina Prebold je svojim otrokom omogočila enkrat na teden brezplačno kopanje. Brezskrbnih počitnic pa je zdaj konec. V ponedeljek, letos je to natanko 1. septembra, se začenja pouk, kar med drugim pomeni veliko razigranih otrok po cestah oziroma na poteh v in iz šole. To šolsko leto bo prvič celotna generacija šestletnikov stopila v prvi razred devetletne šole. Vozimo previdno, bodimo pozorni na otroke v prometu! Policisti so poleg upoštevanja omejitev hitrosti še posebej pozorni na to, da so otroci v avtomobilih pripeti z varnostnim pasom, majmlajši pa nameščeni v posebnih otroških avtomobilskih sedežih, da morajo biti otroci v avtomobilih pravilno pripeti z varnostnim pasom v posebnih otroških avtomobilskih sedežih. Tudi če smo v stiski s časom, ne ustavljajmo avtomobila kar na cesti pred šolo ali vrtcem. Ko se zgodi nesreča, je vsako obžalovanje prepozno! Foto: T. T. Utrip v novih prostorih Med poletjem se je uredniš- Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60.713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Aleš Grum, Kidričeva 1, Žalec 2. Mira Puhič, Zabukovica 156/c, Petrovče 3. Otilija Počivalnik, Ljubija 1, Mozirje tvo Utripa Savinjske doline preselilo v nove prostore. Našli nas boste v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu (stranski vhod s severa), v prvem nadstropju. Uredništvo ima tudi novo telefonsko število: 712 12 80, številka faksa je 712 12 76, naš elektronski naslov pa je zaenkrat isti kot prej. Vabimo vas, da si naše nove pro-sore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v sredo, 3- septembra, ko se bo predstavil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je izdajatelj Utripa. Uredništvo SKC „ SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO gr A* CREATON Igor GOMINŠEK, NARAVNO .VODILNO" ^ jgT\ S.p. -- Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 V MESECU SEPTEMBRU AKCIJSKE CENE KRITIN Ugoden ECO kredit TOM + 1 •BRAMAC ESAL Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868 OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM OBRTNEM S^MU V CEIJU OD 11. DO 18. SEPTEMBRA V HALI K2. PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX mlini za grozd]« INOX mlini za jabolka avgust 2003 Občina Žalec Svet Mestne skupnosti Žalec čestita meščankam in meščanom ob 29. septembru, prazniku mestne skupnosti, s katerim se spominjamo dneva razglasitve Žalca za mesto. Hkrati vas vabimo na vse prireditve, še posebej na slavnostno sejo sveta mestne skupnosti, ki bo 27. septembra ob 19. uri v Savinovi hiši. Častni občan letos Miloš Mikeln Praznični julij na Ponikvi Med poletnimi počitnicami so na korespondenčni seji občinskega sveta občine Žalec svetniki potrdili letošnje dobitnike občinskih grbov in priznanj, ki jih je na osnovi prispelih pobud predlagala komisija za mandatna vprašanja, imenovanja in priznanja. Za častnega občana bo na slavnostni seji občinskega sveta (6. septembra) v dvorani Doma II. slovenskega tabora imenovan pisatelj Miloš Mikeln, ki je bil rojen v Petrovčah, živi in ustvarja pa v Ljubljani. Grb občine Žalec bodo prejeli: Franc Ježovnik iz Migojnic ob 70-letnici ter za dolgoletno aktivno delo ter vestno zapisovanje dogodkov iz preteklosti; Marjan Kozmus ob življenjskem in poklicnem jubileju V krajevni skupnosti Šempeter so ob letošnjem krajevnem prazniku uradno odprli nov zaselek Grče. Krajani Grč in drugi so se ob tem dogodku zbrali pri kapeli Lurške matere božje. Predsednik vaškega odbora Grče Sašo Fale je povedal, da se je ime Grče pojavljalo že v starih časih. Število prebivalcev v teh bregeh je bilo majhno in tudi življenje ljudi ni bilo lahko. Zaselek je bil pridružen naselju Kale. V sedemdesetih leti se je začela postopna poselitev tega območja. Nastajali so prvi vikendi, iz njih pa stanovanjske hiše. Iz prvotne kolovozne ceste so zgradili asfaltirano cesto, obnovili električno napeljavo, zgradili vodovod, kabelsko televizijo, javno razsvetljavo in kape- lo. Tako so Grče počasi pridobivale svojo podobo in dušo. Opravljenega je bilo veliko prostovoljnega dela. Za uspešno izveden projekt ima največ zaslug Vincenc Pilko, ki je že pred (tudi on bo septembra dopolnil 70 let) ter za dolgoletno aktivno in uspešno delo na področju glasbe; podjetje Mikropis Holding iz Žalca za večletne poslovne uspehe; Zavod za varstvo kulturne dediščine RS -območna enota Celje za večletno uspešno sodelovanje in profesionalno izpeljano delo pri obnovi kulturnih spomenikov v občini. Plaketo občine Žalec bodo prejeli: Jurij Branko Kert iz Gotovelj za aktivno in uspešno delo v krajevni skupnosti Gotovlje in v društvih; Ignac Mastnak iz Griž za dolgoletno delo v krajevni skupnosti Griže; Martin Vrbnjak iz Zaloga pri Šempetru za aktivno delo v krajevni skupnosti Šempeter; Konjeniški klub Gotovlje in Miro Novak iz Gotovelj za uspehe na področju konjeništva. leti dejal, da mora zaselek dobiti nazaj svoje izvirno ime. V svojem nagovoru se je podžupan občine Žalec Janko Kos zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri tem projektu in najbolj zaslužnemu Vincencu Pilku izročil grafiko Rudija Španzla. Ob koncu je navzoče nagovoril tudi predsednik sveta KS Šempeter Jože Randl in poudaril, da bodo krajani novega zaselka Grče v prihodnjih dneh dobili nove hišne številke. S prerezom traku so Terezija Mastnak kot najstarejša domačinka, predsednik vaškega odbora Sašo Fale in Vincenc Pilko simbolično odprli nov kraj Grče, nato pa zapeli himno Grč, ki jo je napisal Anton Kovač. Na praznik Marijinega vnebovzetja je bila pri kapeli še sv. maša z blagoslovom novega zaselka. Obred sta opravila prelat Maksimiljan Jezernik iz Rima in župnik Mirko Škoflek iz Šempetra. T. Tavčar V Krajevni skupnosti Ponikva so se ves mesec julij vrstile številne prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Osrednja prireditev - slavnostna seja sveta krajevne skupnosti s kulturnim programom in podelitvijo priznanj in plaket je bila v dvorani Zadružnega doma na Ponikvi, sledilo pa je odprtje odseka modernizirane ceste v zaselku Marof. Na slavnostni seji je o delu in načrtih govoril predsednik sveta KS Ivan Jelen. Poudaril je, da so se tudi letos trudili poiskati dodatna sredstva za dokončanje oskrbe z vodo oziroma vodovoda od Podkraja do Stebovnika, kjer naj bi v septembru voda pritekla do 63 domačij, vrednost investicije pa ocenjujejo na 150 milijonov tolarjev. Druga pomembna pridobitev je 450 m modernizirane ceste v zaselku Marof. “Da bi zadostili potrebam in času, v katerem živimo, želijo naši krajani vsako leto posodobiti en cestni odsek in eno javno pot. Tako sodi tudi letošnji odsek, ki smo ga zgradili s pomočjo pridnih in zagnanih krajanov iz Marofa, v skupino cestnih odsekov, ki smo jih zgradili v zadnjih dvanajstih letih. Skupaj pri- Občina Žalec, njen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Policijska uprava Celje - Postaja prometne policije Celje in Policijska postaja Žalec so 1. julija organizirali preventivno prireditev z naslovom Skupaj na poti - za varnost prometa gre. Celodnevna prireditev je potekala pred občinsko stavbo. Vrhunec pa je prireditev dosegla s prihodom evropskih policistov motoristov. Da je tokratna prireditev potekala v Žalcu, ni zgolj naključje. V lanskem letu, pa tudi leta poprej, je bila namreč prav na območju PP Žalec najslabša varnost cestnega prometa. V letu 2002 je bilo na območju celjske policijske uprave 17 mrtvih, od tega kar 10 na območju občine Žalec. To je bil še dodaten motiv, da je bila ta preventivna aktivnost s področja varnosti v cestnem prometu izvedena na območju Policijske postaje Žalec oziroma občine Žalec. Prireditev se je pričela dopoldne s tekmovanjem v spretnostni vožnji kolesarjev v dveh starostnih kategorijah: osnovnošolci in upokojenci. V spretnostni vožnji so se preizkusih bližno 8,5 km asfaltiranih cest. Žal pa nismo bili uspešni pri rekonstrukciji lokalne ceste Vodosteč-Ponikva v dolžini 1,5 km,” je poudaril Ivan Jelen. Med največjimi željami v prihod- njem času na Ponikvi izstopa dozidava ah novogradnja šole. Sledila je podehtev priznanj in plaket KS. Priznanja so prejeli Alojz in Ivan Cokan, domačija Škerhn, Drago Hažič, Ljudske pevke Ponikva, Nogometna ekipa dečkov do 15 let, tudi nekateri vodilni možje iz občinske uprave. Zainteresirani so lahko ponovno preverili svoje znanje iz cestno-prometnih predpisov, kar je omogočila avtošola Čadej. Izbrali so najstarejšega kolesarja ter najstarejše še uporabno kolo. V kategoriji osnovnošolcev je zmagal Klemen Kolar pred Alešem Cokanom in Aljažem Žolnirjem. Med upokojenci je zmagal Franc Kekec pred Janezom Megličem. Nagrade sta jim podelila vrhunska športnika in policista Alenka Dovžan ter Mitja Petkovšek. Nagrado za najstarejšega kolesarja je župan Lojze Posedel izročil 94-letnemu Ivanu Kopušarju iz Žalca, ki je imel tudi najstarejše vozno kolo, s katerim se poda celo v Celje in drugod po dolini. Nagrado je prejel tudi Luka Novak, državni prvak v spustu z gorskimi kolesi. Naslov je osvojil le dva dni pred prireditvijo. Kolesarji so se pomerili v tako imenovani polževi vožnji, dogajanje pa so nato popestrili tudi gorski kolesarji. Gasilci PGD Žalec so predstavih opremo in vozilo za reševanje. Ves čas prireditve je bila na ogled razstava risb osnovnošolcev na temo Promet. Komisija je za najboljše oce- Turistično društvo Ponikva, Franc Vasle, Marija Verdev; plakete pa Folklorna skupina Ponikva, Elizabeta Kos, Športno društvo Ponikva, Matjaž Zakonjšek in Aleksander Žolnir. V kulturnem programu so nastopih citrarki Elizabeta Kos in Neh Zidar Kos ter Moški pevski zbor Ponikva. Slavje se je nato nadaljevalo v zaselku Marof ob odprtju modernizirane ceste. Predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Alojz Cokan je povedal, da je cesta dolga 430 m. nila risbe Eve Rančigaj (OŠ Šempeter), Lucije Potočnik (OŠ Griže) in Aleksandre Divjak (OŠ Petrovče). Obiskovalci so si lahko ogledah varnostno opremo, od čelad do avtomobilskih otroških sedežev. Prav uporaba varnostnih pasov in ustreznih otroških avtomobilskih sedežev bosta poslej še bolj pod drobnogledom pohcistov. Policisti so bili vsem na voljo za različne nasvete s področ- ja varnosti v prometu, predstavih pa so tudi pohcijsko opremo in vozila s kamerami. Prav tako so lahko gledalci preizkusih reakcijski čas ob pritisku na zavoro na napravi stopko ter morebitno alkoholiziranost. Popoldne so se na tribuni pred občinsko stavbo zbrali glavni organizatorji preventivne akcije, vključno z direktorjem slovenske policije Markom Pogorevcem, direktorjem Uprave uniformirane policije Stanetom Venigerjem in direktorjem Pohcijske uprave Celje Edvardom Mlačnikom. Pričakali so prihod približno 60 pohcistov motoristov iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Litve, Madžarske, Nizozemske in Slovenije. Kolona motoristov je bila prava paša za oči. Nekaj sredstev so prispevali krajani ob cesti, in sicer 210 tisoč tolarjev, ostali pa nekohko manj. Vehko je bilo opravljenega tudi prostovoljnega dela. Sledil je krajši govor žalskega župana Lojzeta Posedela, ki je pohvalil prizadevnost krajanov za razvoj kraja, nato pa skupaj s predsednikom KS Ponikva Ivanom Jelenom in Anico Cokan s prerezom traku pre- dal cesto namenu. V kulturnem programu so nastopih Ljudske pevke, Moški pevski zbor Ponikva in Folklorna skupina Ponikva. Modernizirano cesto je ob koncu blagoslovil župnik Tone Krašovec. T. Tavčar Vodja delegacije motoristov - inšpektor Sektorja za cestni promet Uprave uniformirane policije na generalni policijski upravi in predsednik IPA moto kluba Robert Sušanj je županu Lojzetu Posedelu izročil pisno noto, v kateri je v imenu delegacije, v kateri je bilo pet pohcistov motoristov in policijskih postaj prometnih pohcij, kjer je v naslednjih dneh potekala preventivna akcija (Ljubljana, Kranj, Nova Gorica in Koper ter Celje), štirje člani IPA moto kluba, BMW moto kluba, predstavnik regionalnega IPA kluba Celje, predstavnika pohcistov motoristov iz evropskih držav ter vrhunska športnika Alenka Dovžan in Mitja Petkovšek, in pozval vodstvo občine, da se kar najbolje angažira za izboljšanje prometne varnosti na svojem območju. V noti je zapisano, da naj varnost v cestnem prometu uvrstijo med prioritetne naloge, da pospešijo odpravljanje črnih točk, ustanovijo svete za preventivo in njihovo delovanje v lokalnih skupnostih ter razmislijo o aktivnejši udeležbi pri policijskih prometnih aktivnostih pod imenom Policijska izkušnja kot nasvet, v kateri policisti urijo voznike motornih koles v vami vožnji. Prav tako se s podpisom note občine obvežejo, da bodo konkretno podprle izvajanje preventivnih aktivnosti za večjo uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev na območju občine. V svojem nagovora je župan Lojže Posedel obljubil, da se bodo v občini v največji meri truditi slediti zapisanim besedam, čeprav so že doslej delovati v tej smeri. V nadaljevanju so zbranim spregovorih še Edvard Mlačnik, Marko Pogorevc in ob koncu tudi inšpektor Uprave uniformirane pohcije Pohcijske uprave Celje Edi Baumkirher. Vsi so poudariti pomen tovrstnih akcij z željo, da bi bila v prihodnje prometna varnost kot zvezda stalnica. Z njo pa čim manj nesreč in izgubljenih življenj. D. Naraglav K. R. Simbolično odprtje novega zaselka Grče Grče odslej zaselek Evropski motoristi v Žalcu Policisti motoristi iz mnogih evropskih držav so se med štiridnevnim obiskom v Sloveniji ustavili tudi v Žalcu. Odprtje ceste Občina Žalec avgust 2003 Ob prazniku zadovoljni z opravljenim Po dopustniškem zatišju bo september v občini Žalec nadvse živahen. 6. septembra namreč praznujejo občinski praznik. Prireditve, ki so se že pričele v avgustu, se bodo vrstile ves mesec. Nekatere bodo posvečene tudi prazniku Mestne skupnosti Žalec, 29. septembra. Poleg prireditev in praznovanj pa bo september prinesel še precej drugih novosti in sprememb, o katerih smo se pogovarjali z županom Lojzetom Posedelom. V občinski upravi se je v zadnjem času zvrstilo kar nekaj kadrovskih sprememb, nekaj jih je še v načrtu. Katere in zakaj? “Z junijem letos je zaposlen nov direktor občinske uprave, načrtujmo pa tudi reorganizacijo oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja. Trije poklicni tajniki krajevnih skupnosti bodo prišli z občinskega oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja v Javno komunalno podjetje Žalec -organizacijsko enoto za urejanje okolja. Ta enota bo dobila tudi novega vodjo, skupaj z delavci pa bodo laže urejali zadeve na terenu oziroma po krajevnih skupnostih. Oddelek za okolje bomo razširili s premoženjskopravnimi zadevami, saj se pri vsaki investiciji, pri stanovanjskih zadevah in vsem ostalem srečujemo z vprašanjem zemljišč in lastništva. Oddelek za finance ostane nespre- menjen, oddelek za gospodarstvo in negospodarstvo pa bo s 15. septembrom dobil novega vodjo. Tanja Razboršek Rehar kot prejšnji vodja je bila imenovana za poslovno direktorico Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, njeno mesto pa bo zasedla Nataša Gaber Sivka, diplomirana ekonomistka, ki je bila do sedaj zaposlena v Razvojnem centru Celje in je že izdelovala investicijske programe s področja negospodarstva za nas, tako da že pozna razmere v naši občini. Svetovalka za področje kmetijstva bo s 1. septembrom pričela z delom v Razvojni agenciji Savinja Žalec, po pogodbi pa bo za občino opravljala vse naloge, ki jih mora zagotavljati lokalna skupnost na področju kmetijstva, to so razvojni projekti, projekti CRPOV, pridobivanje evropskih sredstev za pomoč in razvoj kmetijstva pa bo v okviru razvojne agencije, kjer je več operativnih kadrov, lažje. V oddelku za gospodarstvo in negospodarstvo bosta tako poleg vodje še svetovalka za šole in vrtce in svetovalec za področje zdravstva in sociale. Področje kulture, športa in turizma pokriva že omenjeni zavod. Glede na to, da jeseni pripravljamo rebalans občinskega proračuna, smo pozvali vse proračunske porabnike, da nam do 15. septembra pošljejo pisna poročila o stanju, problematiki in načrtih posameznih področij, sledili pa bodo skupni sestanki, na katerih bomo sprejemali tudi strategije razvo- ja po posameznih področjih.” Letošnje poletje je bilo v znamenju suše. Kako prizadeto je kmetijstvo v žalski občini? “Opravljene so bile vse potrebne aktivnosti. Imenovana je bila komisija za ugotavljanje škode, katere predsednica je Tilka Potočnik, člani pa Marko Tevž, Ivan Razboršek, Ivan Krašovc in Ivan Povše. Ker so razmere vse slabše, je komisija opravila še dodatne oglede. Suša je nekatera hmeljišča tako prizadela, da hmelja sploh ne bodo obirali, koruze je kar za 80 odstotkov manj, travniki pa so dobesedno zažgani. Kmetje so uspeh pospraviti le eno košnjo, redki dve. Ogledali smo si tudi Sadjarstvo Mirosan. Z ministrstvom za okolje bomo skušah doseči, da bi v čim krajšem času zagotovili nekaj manjših zajetij vode, ki bi se pomladi napolnili, pozneje pa uporabili za namakanje. Tako bomo skušah s konkretnim programom rešiti problem suše.” Kako pa je z oskrbo s pitno vodo? “Pretekle investicije v oskrbo s pitno vodo so se pokazale kot zelo učinkovite, saj je vode letos kljub suši dovolj. Tako za občino Žalec ne velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov. Gospodinjstvom v žalski občini, ki niso priključena oziroma nimajo možnosti priključitve na javni vodovod, vozijo pitno vodo gasilci, pri čemer prevoze plača občina, vodo pa občani sami po ceni, kakršna velja za OSTALE PRIREDITVE OB OBLETNICI II. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU Nedelja, 31. avgust, ob 9.00 -10.00 promenadni koncert Žalec - mestni park Sreda, 3. september, dan odprtih vrat Zavoda Dom H. slovenskega tabora Žalec ob 12.00 za kulturo, šport in turizem Žalec Sreda, 3 september, HNO predstava Kako se znebiti Dom II. slovenskega tabora Žalec - ob 18.00 fanta v 10 - ih dneh VSTOP PROST Sreda, 3 september, ob 20.00 HNO predstava Tistega lepega dne Dom H. slovenskega tabora Žalec -VSTOP PROST Petek, 5. september, ob 20.00 modna revija in razstava del Diane Kotnik Lavtižar in Silva Lavtižarja atrij Savinove hiše Sobota 6. september, ob 9.00 mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Metke Puncer igrišče v Vrbju Nedelja, 7. september, od 9.00 -10.00 promenadni koncert Žalec - mestni park Ponedeljek, 8. september, Celjski grofje -1. predstava ob 20.00 gledališkega abonmaja Novo Celje - park Torek, 9. september, odprtje razstave rezbarskih del Medobčinska matična knjižnica ob 19.00 Rafaela Končine Žalec Sreda, 10. september, ob 19.30 koncert violinista Marka Zupana in pianista Hinka Haasa cerkev sv. Nikolaja Žalec Četrtek, 11. september, ob 16.00 troboj - orientacija s streljanjem Vrbensko jezero Četrtek, 11. september, ob 20.00 Koncert Bepop in Power dancers, Novo Celje - park Sobota, 13. september, ob 20.00 koncert Vlada Kreslina z beltinško bando Novo Celje - park Nedelja, 14. september, od 9.00 -10.00 promenadni koncert Žalec - mestni park Ponedeljek, 15. september, predstavitev knjige Medobčinska matična knjižnica ob 20.00 Rajka Šugmana Moj brat in srečanje z Zlatkom Šugmanom Žalec Torek, 16. september, ob 20.00 večer španske glasbe - FLAMENKO atrij Savinove hiše Petek, 19. september, ob 20.00 glasbeni večer čembalistke Irene Kralj z gosti atrij Savinove hiše. Sobota, 20. september, ob 20.00 koncert New swing quartet-a Dom II. slovenskega tabora Žalec Nedelja, 21. september, od 9.00 - 10.00 promenadni koncert Žalec - mestni park Torek, 23. september, ustvarjalnica izdelkov Medobčinska matična knjižnica ob 17.00 iz papirja - origamov Žalec Petek, 26. september, ob 20.00 glasbeni večer pianistke Magdalene Navodnik z gosti atrij Savinove hiše Nedelja, 28. september, od 9.00 - 10.00 promenadni koncert Žalec - mestni park vse. V okviru občinskega praznika bomo odprh vodovod Podkraj-Stebovnik na Ponikvi, ki predstavlja še eno velikih investicij, vredno okoh sto milijonov tolarjev.” Z novim šolskim letom bodo vse osnovne šole pričele z devetletko. V žalski občini je prva in edina do sedaj uvedla devetletko šempe-trska šola. Imajo potrebne pogoje tudi ostale šole? Kako bo z osnovno šolo Griže? “Ttidi osnovna šola Griže bo pričela z devetletko, čeprav vsi prostorski pogoji še niso zagotovljeni. Je pa pripravljen projekt preureditve šole, ki je delno že usklajen z ministrstvom za šolstvo. Zgrajena bo nova telovadnica, stara pa bo preurejena v druge šolske prostore. Res pa denar za gradnjo še ni zagotovljen. Novost je tudi, da se bo glasbena šola iz prostorov v Domu D. slovenskega tabora, kjer je gostovala doslej, preselila v bližnjo stavbo. Kot vsako šolsko leto bomo tudi letos v začetku septembra izvedb akcijo Vama pot v šolo, skupaj s šolami, krajevnimi skupnostmi, avtošolami in nekaterimi društvi. Tudi poletje je bilo v znamenju umirjanja prometa na lokalnih cestah, ta akcija pa se bo jeseni še nadaljevala. Prav tako moram povedati, da bomo v septembru odprh prenovljeno otroško igrišče v parku za žalsko osnovno šolo, pomembna pa je tudi izgradnja novega balinišča v športnem centru.” Kdaj se bo pričela gradnja krožišča v Levcu in pločnika s kolesarsko stezo do Medloga? “Sredi septembra bo v Levcu odprtje prenovljene nekdanje Lene oziroma trgovskega centra Mercator Levec. Na žalost krožišče do takrat ne bo zgrajeno, ker se je na ministrstvu za promet zavlekel postopek izbire izvajalca. Z deh naj bi pričeli 1. septembra, rok izvedbe je šest mesecev, vendar pa izvajalci zagotavljajo, da bo investicija končana do konca letošnjega leta. Denar je zagotovljen tako s strani države kot občine, prav tako del denarja, ki ga je zagotovil Mercator. Pločnik oziroma hodnik za pešce ter kolesarska steza pa bosta zgrajena hkrati z izgradnjo avtocestnega priključka Lopata.” Ste ob občinskem prazniku zadovoljni z opravljenim v minulem letu? “Prepričan sem, da, glede na novo sestavo občinskega sveta, delo poteka dobro, vse omenjene kadrovske spremembe pa bodo pripomogle k še boljšemu in usklajenemu delu. Pričakujemo čim več pobud občank in občanov za ureditev razmer ter aktivno sodelovanje že v času nastajanja rešitev problemov. Prizadevamo si namreč za čim hitrejšo in čim boljšo rešitev vseh problemov v občini. Ob tej priložnosti čestitam vsem letošnjim občinskim nagrajencem ter seveda vsem občankam in občanom za praznik. Vabim jih, da se udeležijo številnih prireditev ob občinskem prazniku, ki se bodo zvrstile v prihodnjih dneh.” K. R. Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku Občine Žalec! Vabimo vas, da se udeležite prireditev, ki smo jih pripravili ob občinskem prazniku. PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Sobota, 30. avgust, ob 9.00 2. pohod po hmelj ski poti štart in cilj v Novem Celju Sreda, 3. september, ob 8.00 športne igre zveze društev upokojencev občine Žalec za Domom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 5. september, ob 16.00 Tekmovanje KS za pokal Občine Žalec v malem nogometu Športni center Žalec Sobota, 6. september, ob 9-00 memorial Vlada Vebra v tenisu Športni center Žalec Sobota, 6. september, ob 18.00 koncert godbe na pihala pred Domom II. slovenskega tabora Žalec Sobota, 6. september, ob 19.00 slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo priznanj Dom n. slovenskega tabora Žalec Torek, 9. september, ob 17.00 odprtje vodovoda Podkraj - Stebovnik Ponikva Sobota, 13. september, obl6.00 Hmeljarski likof pred Domom H. slovenskega tabora Žalec Nedelja, 14. september ob 9.00 tekmovanje KS za pokal Občine Žalec v košarki Športni center Žalec Petek, 19. september ob 16.00 tekmovanje KS za pokal Občine Žalec v tenisu Športni center Žalec Sobota, 20. september, ob 17.00 tek in rolanje po ulicah Žalca štart in cilj - Šlandrov trg Sobota, 20. september, ob 16.00 100-letnica PGD Arja vas Četrtek, 25. september, ob 20.00 zaključna prireditev Najlepši kraj, hiša in kmetija Dom H. slovenskega tabora Žalec Ponedeljek, 29. september, ob 16.00 odprtje balinišča in otroškega igrišča v Žalcu Športni center Žalec PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU MESTNE SKUPNOSTI ŽALEC Sreda, 17. september, ob 16.00 nogometni turnir mladih za pokal Mestne skupnosti Žalec Športni center Žalec Četrtek, 18. september, ob 9.00 tekmovanje upokojencev in invalidov za prehodni pokal Mestne skup. Žalec za Domom H. slovenskega tabora Žalec Torek, 23. september, ob 17.00 odprtje obnovljene Pečnikove ulice v Žalcu. Četrtek, 25. september, ob 10.00 odprtje razstave ročnih del krožka Deteljica Savinov salon Sobota, 27. september, ob 18.00 koncert godbe na pihala Savinova hiša Sobota, 27. september, ob 19.00 slavnostna seja Mestnega sveta Žalec Savinova hiša avgust 2003 Občine PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE BRASLOVČE Naziv Organizator Ura SOBOTA, 13. 9. 2003 POHOD PO JEZERIH OBČINE BRASLOVČE Start in cilj pri Kulturnem domu Letuš DPM LETUŠ 9.00 KOŠARKA - TURNIR TROJK igrišče DTV Partizan Braslovče Prijave pol ure pred pričetkom DTV Partizan Braslovče 9.00 PRIREDITEV OB 100-LETNICI GASILSKEGA DRUŠTVA GOMILSKO Po uradnem programu bo sledilo družabno srečanje Gomilsko PGD GOMILSKO 16.00 ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE DEL LIKOVNE KOLONIJE ŽOVNEK 2003, PREDSTAVITEV PROJEKTNE NALOGE ŽOVNEŠKI DREVORED - SPLETNE STRANI, KRATEK KULTURNI PROGRAM stara OŠ Braslovče PD BRASLOVČE KZD ŽOVNEK OŠ BRASLOVČE 19-30 NEDE1JA, 14. 9. 2003 TRSKI SIJEM S KMEČKIM SREČELOVOM Trg Braslovče DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA BRASLOVČE IN OSTALI 8.00 do 12.00 POHOD OD IZVIRA DO IZVIRA Start: Občina Braslovče Cilj: Letuš (ob jami Letuš) ob 12.00 PD Dobrovlje BRASLOVČE Jamarji Bakla Letuš 8.30 KOLESARJEVE PO POTEH OBČINE BRASLOVČE IN OBČINE POLZELA Start: Občina Braslovče Cilj: vinotoč Turnšek v Založah DOLŽINA POTI: 20 km; pot je primerna za različne starostne skupine in je speljana mimo naravnih in kulturnih zanimivosti občin ŠZ Braslovče TD Polzela 9.00 GLEDALIŠKA IGRA DETEKTIV MEGLA - KUD POLZELA Zadružni dom Braslovče PD Braslovče 19-30 PONEDEIJEK, 15.9. 2003 CROS ZA VSE KATEGORIJE V LETUŠU Kulturni dom Letuš ŠD Letuš 16.00 TOREK, 16. 9. 2003 ODBOJKA NA MIVKI Igrišče: PARIŽLJE Prijave do 15. 9- do 20.00 Žrebanje 15. 9 ob 20.00 v Parižljah - tenis igrišče Cokan OK Braslovče 15.00 SREDA, 17. 9. 2003 ODPRTJE NOVEGA PRIZIDKA OŠ BRASLOVČE OŠ Braslovče OBČINA in OŠ BRASLOVČE 11.00 RISARJE NA ASFALT Pred OŠ Braslovče DPM BRASLOVČE Pop. RAZSTAVA DEL OTROŠKIH USTVARJALNIH DELAVNIC V LETU 2003 DPM BRASLOVČE TENIS TURNIR OBČINE BRASLOVČE Tenis klub Cokan Igrišče: PARIŽLJE Prijave do 15. 9. do 20.00 Žrebanje 15. 9 ob 20.00 v Parižljah - tenis igrišče Cokan. 15.00 SREDA, 17.9.2003 NOGOMET MLAJŠI - do 12 let, do 15 let IGRIŠČE Šmatevž ŠD GOMILSKO 9.00 NOGOMET - ČLANI IGRIŠČE Šmatevž ŠD GOMILSKO 15.00 OSREDNJA SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BRASLOVČE S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNARJ OŠ Braslovče - avla šole OBČINA in PD BRASLOVČE 19.00 ČETRTEK, 18. 9. 2003 PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH NALOG OŠ BRASLOVČE NASTALIH V ŠOL. LETU 2002/2003 Kulturni dom Gomilsko KD GOMILSKO OŠ BRASLOVČE 17.00 PETEK, 19. 9.2003 ŠAHOVSKO TEKMOVANJE osnovnošolci in člani telovadnica Trnava ŠD TRNAVA 15.30 ŠPORTNO TEKMOVANJE V BADMINTONU igrišče DTV Partizan Braslovče DTV Partizan Braslovče 15.30 OTROŠKA GLASBENA DELAVNICA Stara OŠ Braslovče PD BRASLOVČE 17.00 NEDEUA, 21. 9. 2003 ODBOJKA MOŠKI IN ŽENSKE Predtekma: OSNOVNOŠOLCI Braslovče: Gomilsko (deklice -t- dečki mešano) Igrišče DTV partizan Braslovče Odprtje in blagoslovitev “Ranča mustang” na Gomilskem Grajska vas DTV Partizan Braslovče Mustang Gomilsko 9.00 14.00 Občina Braslovče praznuje Občina Braslovče praznuje občinska praznik na dan prvega pisnega vira, ki omenja območje sedanje občine Braslovče, takrat prafare Braslovče. Dokument izhaja iz leta 1140. Poleg tega je upoštevan obseg prafare Braslovče, ki skoraj v celoti vključuje celotno sedanje ozemlje občine Braslovče, nekateri deli meje takratne prafare so sedaj deli meje občine Braslovče. Prireditve ob letošnjem prazniku bodo potekale od 13. do 20. septembra. Zadnji dan praznovanja pa bodo pripravili slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj. V tednu dni se bo zvrstilo več športnih, kulturnih in drugih prireditev. Posebej je potrebno omeniti 100-letnico PGD Gomilsko. V občini Braslovče se lahko ob letošnjem prazniku, ki ga praznujejo tretjo soboto v septembru, pohvalijo z novimi pridobitvami. Največja je prav gotovo prizidek k osnovni šob, vreden približno 150 milijonov tolarjev. K novim pridobitvam sodi tudi rekonstruirana cesta, nov most in pločnik v naselju Rakovlje in obnovljena bencinska črpalka v Šentrupertu. Kot pravi župan Marko Balant, so bila v letu dni opravljena še druga dela. Braslovški svetniki se bodo danes (v sredo) sestali na 7. redni seji občinskega sveta. Med drugim bodo potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj, ki jih je pred tem obravnavala in potrdila komisija za mandatna vprašanja, imenovanja in volitve. Častni znak občine Braslovče bodo prejeli Mojca Grofelnik, Pevski zbor Letuš, Anja Jezernik in Rekreacijski center Cizej, d. o. o., Orla vas. Bronaste plakete z bronastim cekinom bodo prejeli Lucija Blatnik, Pester avgust V občini Prebold se je v avgustu zvrstilo veliko prireditev. Med njimi je bil tradicionalni teden upokojenca, ki ga je organiziralo društvo upokojencev, PGD Latkova vas je izvedlo gasilsko tekmovanje za memorial Draga Gajška, Športno društvo Matke pa tradicionalni Tek skozi pet vasi. V Svetem Lovrencu je bila prav tako tradicionalna tekma koscev. Ob tednu upokojenca so se v preboldskem gaju zvrstila tekmovanja v posameznih športnih disciplinah, podelitev nagrad najboljšim pa je bila v Latkovi vas. Poleg predsednika društva Ivija Stepišnika in predsednika sekcije Ivija Lebarja so zbrane pozdravili: župan občine Braslovče Marko Balant, podžupan Prebolda Franc Škrabe, poslanec Franc Lenko in v imenu DeSUS-a Prebold Franc Kukovnik. Za memorial Draga Gajška se je pomerilo 12 moških ekip, zmagala je ekipa PGD Zabukovica, ženski ekipi pa sta bili le dve - PGD Zabukovica je bila uspešnejša od Vrbja. V Matah je letos teklo74 tekmovalcev na 10,8 in 4.4 km dolgih pro-grah. Cvetka Kočevar, Vesna Herodež, Ivan Hribernik, Božena Kosu, Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče. Srebrne plakete s srebrnim cekinom pa Irena Kumer, Aktiv kmečkih žena Braslovče, Franci Stakne in Jože Marovt. Zlata plaketa z zlatim cekinom bo dodeljena Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gomilsko in Heleni Kuder. Naziv častnega občana bo pridobil Hubert Schumacher iz Nemčije, poveljnik gasilskega društva iz mesta Rummerkirsiena, s katerim imajo braslovški gasilci že večletne prijateljske stike. Veliko jim je pomagal tudi pri nabavi razne gasilske opreme. Svetniki naj bi na seji potrdili tudi predlog za 11-odstotno povišanje vzgojnin v vrtcu Braslovče, sklep o povišanju števila otrok v posameznih oddelkih v vrtcu Braslovče, sprejeli predlog pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva, v drugem branju pa naj bi sprejeli predlog pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in o povračilu stroškov. T. Tavčar Nove cene, nov KO Parižlje-Topovlje... Svetniki občine Braslovče so se sestali na šesti redni seji občinskega sveta, ki je bila tudi zadnja pred počitnicami. Po sprejemu dnevnega reda in sklepov zadnje seje je župan Marko Balant svetnike seznanil o izvrševanju proračuna v prvem polletju letošnjega leta. Med drugim je poudaril, da je proračun na strani prihodkov realiziran nekaj manj kot 47-odstotno, na strani odhodkov pa le 35 in pol odstotka. Na strani odhodkov je bilo potrebno opraviti nekaj manjših prerazporeditev, največja pa je bila pri stroških zimske službe, ki so bili za 100 odstotkov večji od načrtovanih Svetniki so v nadaljevanju skoraj brez pripomb sprejeli povišanje cen pogrebnih storitev zaradi povišanja davka na dodano vrednost z 8,5 odstotka na 20. Zaradi ustanovitve novega krajevnega odbora Parižlje-Topovlje so svetniki potrdili tudi spremembe in dopolnitve tega odloka ter imenovali trinajstčlanski krajevni odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani: Narijan Lešar, Rudi Žohar, Tone Repnik, Milan Emil Starc, Martin Demač, Niko Drpič ml., Igor Košark, Damjan Gole, Anton Marovt, Tone Turnšek, Dominik Pongračič, Ida Čremožnik in Franc Ramšak. Dalj časa so se svetniki zadržali pri predlogih za člane projektnega sveta in njegovih vodij za dolgoročni razvoj občine Braslovče. Menih so, da bo potrebno zagotoviti profesionalne aktivnosti v smislu ustanovitve ah imenovanja posebnega organa ah delovnega telesa, to je Razvojnega sveta občine. V zvezi s sklepom občinskega sveta so bili občinski upravi že posredovani nekateri konkretni predlogi. Model organiziranosti Razvojnega sveta in nosilcev posameznih nalog, kot tudi število sodelujočih na posameznih razvojnih področij, še ni dokončno oblikovano. Svetniki so tako zadolžili župana Balanta, da pripravi podrobnejše usmeritve in kriterije za kadrovanje Razvojnega sveta za pripravo dolgoročnega razvojnega progama občine Braslovče. V prvi obravnavi so svetniki razpravljali o nagrajevanju funkcionarjev in spremembi pravilnika o plačah funkcionarjev. Po predlogu naj bi se sejnine svetnikov z 8 tisoč povečale na 12 tisoč, podžupana naj bi prejela 45 tisoč, predsedniki krajevnih odborov pa od 23 do 35 tisoč tolarjev nagrade na mesec. T. Tavčar Asfaltiranje ceste skozi naselje Rakovlje Triletna investicija zaključena Delavci Cestnega podjetje Celje so pred dnevi zaključili z asfaltiranjem ceste skozi naselje Rakovlje v občini Braslovče. Med investicijo, ki je trajala tri leta, so poskrbeli za gradnjo fekalne kanalizacije, pločnika za pešce, širitev mostu čez potok Trebnik in ureditev cestišča. V letošnjem letu je občina Braslovče kot investitor iz proračuna za dokončanje del namenila 5 milijonov tolarjev, celotna investicija pa je ocenjena na 30 milijonov tolarjev. T. T. K. R. Občine avgust 2003 Lani brez kršitev, 1300 EUR za vodo, znani odlikovanci Polzelski svetniki so se po počitnicah sestali na šesti redni seji občinskega sveta in obravnavali sedem točk dnevnega reda. Najprej so po trikratni obravnavi potrdili predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda medobčinska splošna knjižnica Žalec z določenimi spremembami, nato pa sta župan Ljubo Žnidar in računovodkinja občinske uprave Tanja Mavrič seznanila svetnike o polletnem poročilu izvajanja proračuna občine Polzela. Tanja Mavrič je poudarila, da je bil zaradi primerne porabe in finančne izravnave potreben rebalans, proračun pa se je tako za letošnje leto povečal nekaj več kot za 24 milijonov tolarjev. Med poslovanjem v prvem polletju je prišlo na nekaterih postavkah in kontih do prekoračitve razpoložljivih sredstev, zato so na predlog župana Žnidarja opravili prerazporeditev sredstev. V prvih šestih mesecih ni bilo realiziranih 9 odstotkov predvidenih prihodkov, kar znese 49 milijonov tolarjev polletne realizacije. Predvidenih odhodkov je bilo rea- liziranih 39 odstotkov. Dalj časa so se svetniki zadržali pri obravnavi poročila nadzornega odbora o nadzoru zaključnega računa proračuna za lansko leto. Kot je dejala ob obrazložitvi predsednica odbora Marija Cizej, na področju izvrševanja proračuna ni bil kršen zakon ah kak drug predpis ali akt. Povedala je, da so pregledali promet in stanje nepremičnin, preverili upoštevanje proračuna občine Polzela, področje otroškega varstva in izobraževanja ter občinske uprave, materialne stroške in plače podžupanov. Nadzorni odbor ni odkril kršitev, je pa občinski upravi priporočil, da za Osnovno šolo Polzela zagotovi ločeno knjiženje in ugotavljanje poslovnega rezultata, posebej za šolo, vrtec in kuhinjo. Ker je občina ustanovitelj javnih zavodov, nadzorni odbor priporoča, naj pogosteje izvaja nadzor javnih zavodov in tako spremlja namensko uporabo sredstev. Glede na to, da bo mesto ravnatelja zasedla druga oseba, so svetniki sklenili, da se opravi primopredaja poslovanja. Svetniki so sprejeli tudi sklep o plačilu prispevka tistih, ki se bodo na vodovodno omrežje Podvin-Dobrič priključili v obdobju dveh let od prevzema novega omrežja. Plačali naj bi komunalni prispevek v višini 1330 EUR, obenem pa bili oproščeni komunalnega prispevka po Odloku o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke. Hišne vodovodne priključke do dolžine 50 metrov na že zgrajeno sekundarno omrežje opravi pooblaščeno podjetje na stroške uporabnika. Razliko v ceni zaradi daljših vodovodnih priključkov pa lahko krajani poravnajo v obveznem prispevku. Na seji so sprejeli predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za podelitev priznanj občine Polzela ob letošnjem občinskem prazniku. Plaketo občine Polzela bodo prejeli Bogomir Batič, Jože Vrečko in mladinke PGD Andraž, Grb občine Polzela Marina Tomič, naziva častni občan pa letos ne bodo podelili. T. Tavčar Med odprtjem novega balinišča v preboldskem Gaju Preboldska občina praznovala S poletnim pohodom v Dom pod Reško planino se je zaključilo letošnje praznovanje občinskega praznika občine Prebold. V času od 19. do 29. junija, se je zvrstilo veliko najrazličnejših in odmevnih prireditev. Od odprtja prenovljene knjižnice, razširjene zbirke Prebold skozi čas, medruštve-nega gasilskega tekmovanja, tekmovanja v ribolovu, kolesarskega vzpona do 7. srečanja ljudskih pevcev in godcev v Marija Reki, kjer je letos potekal tudi 1. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. V okvir tovrstnega praznovanja pa sta sodila tudi spominska slovesnost ob 60-letnici ustanovitve VI. SNOUB Slavka Šlandra in prireditev ob dnevu gasilca GZ Prebold. Ob tem pa seveda niso pozabili na slavnostno sejo občinskega sveta občine Prebold s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj. 1\idi tokratno slovesnost je s svojim igranjem naznanil pihalni orkester TT Prebold. Po zapeti Zdravljici in pozdravu voditeljice Nuše Dvoršek je zbranim spregovoril župan občine Prebold Vinko Debelak. Najprej je izrekel pozdrav obema častnima občanoma občine Prebold Ervinu Fricu in Stojanu Vrhovcu, zatem pa še vsem navzočim županom in drugim predstavnikom javnega življenja v občini in izven nje. V nadaljevanju je poudaril pomen dneva državnosti, ki sovpada s praznovanjem občinskega praznika in njihove mlade občine. Ob tem je dejal: “Odločitev za samostojno državo in kasneje še za samostojno občino je bila velika priložnost za zgodovinski korak v avtonomno, samostojno urejanje skupnih življenjskih potreb na območju države Slovenije oziroma občine Prebold. S to priložnostjo, ki smo jo, v kar sem trdno prepričan, izkoristili, pa je izpostavljena tudi naša velika odgovornost za uspešnost reševanja in urejanja pogojev skupnega življenja, ki ga na nivoju občine nosijo izvoljeni člani občinskega sveta in župan...” Župan Vinko Debelak je nato spregovoril o uspehih in problemih, s katerimi se srečuje njihova lokalna skupnost. Poseben poudarek je dal socialni problematiki in njenemu reševanju, investicijam, ki potekajo, društvenemu delovanju in drugim področjem vključno s pripravo prostorskega plana občine, ki je v izdelavi. Sicer pa ima občina izdelan že svoj načrt varstva okolja - Agendo 2000, ki je v pomembnih delih že v realizaciji. Deluje center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. V vsakem naselju je urejen otok za ločeno zbiranje stekla, papirja in plastične embalaže, nevarne odpadke pa zbirajo dvakrat letno. Z velikimi težavami se gradi plinifikacija, enako tudi kanalizacija, ki se v prvi fazi gradi s proračunskimi sredstvi, v nadaljevanju pa naj bi se gradila tudi s tujimi sredstvi. Po slavnostnem govoru Vinka Debelaka je sledila slovesna podelitev letošnjih občinskih priznanj (o dobitnikih smo poročali že v prejšnji številki). Slovesnost ob občinskem prazniku so obogatili izvajalci kulturnega programa, in sicer Trio flavt Glasbene šole Žalec pod vodstvom prof. Diane Pajk, igralec Polde Bibič z odlomkom Levstikove povesti Martin Krpan in Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold z zborovodjo Matjažem Kačem. Temu je sledilo še družabno srečanje v avli dvorane, kjer so za vse potrebno poskrbele članice Društva podeželskih žena občine Prebold. D. Naraglav Polzelski pritrkovalci Vid in Andreja Jelen ter Rok Basti Teden malteških dni Turistično društvo, Kulturno-umetniško društvo in Župnijski odbor Polzela so tudi letos organizirali malteške dneve. V tednu dni se je zvrstilo več zanimivih prireditev, odprli pa so tudi stalno razstavo Malteški viteški red na Polzeli skozi čas. Malteški viteški red je na Polzeli deloval od leta 1263 do 1780, torej več kot pol stoletja. Na ta čas spominjata grad Komenda v središču Polzele in cerkev sv. Križa na Gori Oljki. Prva prireditev letošnjih malteških dni Ko tamburice zazvenijo je bila v atriju graščine Šenek. Nastopih so tamburaši folklorne skupine Koledo iz Velenja, Ljudski godci iz Gneča pri Mozirju ter domača tamburaška skupina. Že naslednji dan je bilo v župnijski cerkvi na Polzeli srečanje pritrkovalcev na male zvonove pod naslovom Zazvonite zdaj zvonovi. Nastopili so pritrkovalci iz Mengša, Šmartnega ob Paki in s Polzele. V starem delu župnijske cerkve na Polzeli so z blagoslovom počastili odprtje stalne razstave z naslovom Malteški viteški red na Polzeli skozi čas. Z malteškimi dnevi so počastili tudi svojo župnijsko zavetnico sv. Marjeto, posebno slovesna pa je bila sveta maša na tako imenovano šma-rjetno nedeljo, saj so jo združili z zlato mašo domskega kurata v Domu upokojencev na Polzeli, Janeza Bračuna. V cerkvi sv. Križa na Gori Oljki je potekala predstavitev opravljenih del pri obnovi glavnega oltarja. Oltar je izredno kakovosten izdelek baročnega kiparja Ferdinanda Galla, ki ga je izdelal med leti 1760 in 1770 in sodi med Gallova najboljša dela. Glede na način izdelave ter prezentacijo je prav gotovo posebnost v slovenskem prostoru. Strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje so ugotovili, da so posamezni deh oltarja zaradi črvojednosti že statično ogroženi, zato so se morah odločiti za obnovo. Kot je povedal vodja mariborske restavratorske delavnice Andrej Šebej, so do sedaj opravili že vehko dela. Delajo namreč po etapah, poleti na terenu in pozimi v ateljeju. Z deh naj bi zaključili do konca leta 2004, vse pa je odvisno od finančnih sredstev. T. Tavčar Imenovali projektni svet Po zaključku praznovanja občinskega praznika so svetniki občine Prebold drugi četrtek v juliju še deveto redno sejo občinskega sveta, na kateri so se seznanili s poročilom nadzornega odbora o pregledu zaključnega računa proračuna občine za leto 2002, zatem pa potrdili zaključni račun in premoženjsko bilanco. V drugi obravnavi so potrdili odlok o komunalnih taksah, v 60-dnevno javno razpravo - to je do 8. septembra - pa so dah odlok o javni snagi in videzu naselij. Med drugim so imenovah projektni svet za CRPOV za območje Marije Reke in Matk. Predsednik je Andrej Zagožen, člani pa Franc Škrabe, Valter Zupanc, Drago Lobnikar, Franc Grenko, Emilija Črnila in Marjan Golavšek. K.R. Za varnejšo pot Vse od razširitve ceste Latkova vas - Trbovlje in zlasti od povečanja prometa na tem območju po odprtju avtoceste skozi Savinjsko dolino so v Latkovi vasi opozarjali na nujnost izgradnje pločnika do Prebolda. Ob tej cesti namreč hodijo v šolo ali na šolski avtobus otroci, pa tudi mnogi drugi se peš odpravijo v Prebold. Gradnja pločnika se je pred dnevi vendarle pričela, v prvi fazi pa bo zgrajen le do avtobusne postaje v Latkovi vasi. Nekaj manj kot 500 metrov dolg pločnik bo zgrajen od gasilskega doma na Groblji do avtobusne postaje na koncu vasi. Vrednost investicije znaša 15 milijonov tolarjev, pločnik pa naj bi bil zgrajen do 1. septembra. Kot je povedal župan občine Prebold Vinko Debelak, se zaključuje tudi največja investicija v občini v zadnjih letih, to je gradnja nove telovadnice. Njeno odprtje bo predvidoma 17. oktobra. K. R. Pred dnevi je bila končana izgradnja pete faze kanalizacijskega zbiralnika Šempeter-Polzela v naselju Breg pri Polzeli na relaciji Ožir-Puckmeister. Faza predstavlja izgradnjo kanala v dolžini okrog 150 metrov v vrednosti devet milijonov tolarjev, izvajalec del pa je Nivo Celje. Gradnja kanalizacijskega zbiralnika poteka vveč fazah. Obseg del v vsaki Cazi je prilagojen dinamiki izgradnje in predvidenim finančnim sredslvom v proračunskem obdobju. Z izgradnjo prve faze so pričeli že leta 1999- Dolžina zgrajenega kanala je sedaj 1200 metrov, vrednost vseh del pa znaša 130 milijonov tolarjev. tt Končana peta faza Obnovili prehod Med delom pri sanaciji preboda Pred kratkim je Sekcija za vzdrževanje prog pri Slovenskih železnicah iz Celja opravila sanacijo nivojskega križanje glavne ceste in železnice v bližini železniške postaje na Polzeli. Po besedah vodje tehnične operative Franca Pevca so glavna dela opravili na nedeljo, ko na progi Celje-Velenje ni voženj vlakov, manj pa je tudi cestnega prometa. Dela znašajo 4,5 milijona tolarjev, investitor pa so bile Slovenske železnice. Zdaj je vožnja čez progo bolj gladka. T. Tavčar avgust2003 Po DOLINI Nova gasilska vozila PGD Ojstriška vas-Tabor Dan gasilca, stoletnica in Taborska noč V juliju je PGD Ojstriška vas-Tabor praznovalo stoletnico delovanja. Ob jubileju je predalo namenu tudi dva gasilska avtomobila, in sicer kombi znamke Volkswagen transporter ter gasilsko vozilo cisterno GVC 24/50 znamke IVECO. Hkrati so slovesno obeležili tudi dan gasilcev Gasilske zveze Žalec in pripravili tradicionalno Taborsko noč, ki jo organizirajo v spomin na dan ustanovitve taborske občine. Gasilci PGD Ojstriška vas-Tabor so praznovanje pričeli s slavnostno sejo v dvorani Doma krajanov že teden dni pred osrednjo slovesnostjo, na kateri so podelili priznanja in zahvale društva, priznanja GZ Žalec in priznanja vsem tistim, ki so prispevali denar za nova avtomobila. Hkrati so obširno spregovorili o bogati 100-letni zgodovini društva, ki mu sedaj predseduje Gregor Basle, poveljuje pa Jože Ribič. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1903 kot Požarna bramba pod vodstvom Leopolda Apata, članstvo pa je sestavljalo dvajset mož. Prvo motorno brizgalno je društvo dobilo leta 1931- Leto pozneje se je Požarna bramba preimenovala v Gasilsko četo. Leta 1935 so zgradili vaški -gasilski dom, dve leti kasneje pa razvili svoj prvi prapor, ki so ga leta 1942 zaplenili Nemci. Prvo leto v svobodi jim je prineslo prvi gasilski avto. Leta 1957 so razvili drugi gasilski prapor, deset let pozneje pa kupili novo motorno brizgalno. Leta 1973, ob 70-letnici društva, so kupili gasilski kombi IMV. Ob 80-letnici društva so popolnoma preuredili gasilski dom. Pet let kasneje pa društvo opremili z gasilsko cisterno in leta 1994 kupili še en gasilski kombi. Društvu so v vseh teh letih poleg začetnika Leopolda Aparta načelovali oziroma predsedovali še Franc Debelak, Miha Lesjak, Matevž Ribič, Ivan Rančigaj, Milan Lesjak, Milan Blatnik in Jože Ribič. Na osrednji slovesnosti, ki so se je udeležili tudi župani in podžupani nekaterih spodnjesavinjskih občin ter številni drugi gostje na čelu s predstavnico GZ Slovenije Marinko Cempre - Türk, so podelili še nekaj spominskih obeležij glavnim donatorjem ter odlikovanja in plamenice GZ Slovenije. Pred tem je bila slovesna parada gasilcev GZ Žalec in GZ Prebold z vsemi gasilskimi prapori in gasilsko tehniko. Slovesno predajo ključev obeh gasilskih avtomobilov sta opravila predstavnik Avtocentra Meh Bogdan Logar (za kombi) in župan Tabora Vilko Jazbinšek (za avtocisterno). Ključe je prevzel poveljnik društva Jože Ribič in jih izročil voznikoma obeh vozil. Vozila je ob sodelovanju dekana Leopolda Selčana blagoslovil lanskoletni novo-mašnik Danijel Jesenik. Še pred tem pa so gasilke in gasilce nagovorili predsednik društva Gregor Basle, predsednik GZ Žalec Franci Skok, župan občine Tabor Vilko Jazbinšek in predstavnica GZ Slovenije Marinka Cempre - Turk, ki je bila tudi osrednja govornica jubilejne slovesnosti in prireditve ob dnevu gasilcev GZ Žalec. Nakup obeh novih vozil je omogočila Občina Tabor skupaj s 5 donatorji, 75 botri in prispevki občanov, ki se zavedajo pomena požarnovarnostne preventive. Dardi sta na najlepši način zaokrožili 100-letnico gasdcev Ojstiške vasi in Tabora, hkrati pa se je izboljšala intervencijska sposobnost ob požarih, kar je za hribovite predele občine še kako pomembno. D. Naraglav Sedem desetletij ločiškega društva Prostovoljno gasilsko društvo Ločica ob Savinji že leta na šmarjetno nedeljo, ki je tudi župnijski praznik polzelske župnije, pripravlja družabno srečanje - gasilsko veselico z naslovom Družabno srečanje pod lipami. Letošnje praznovanje je bilo še posebej slovesno, saj društvo praznuje 70-letni-co delovanja. Predsednik društva Martin Steiner je povedal, da je 70 let dolga doba, če pa želijo člani nekaj ustvariti, pa ta leta hitro minejo. Društvo je v tem času doseglo lepe uspehe. Zaceli so pravzaprav iz nič, toda danes imajo lep gasdski dom, ki so ga letos povsem obnovili, imajo pa tudi vso potrebno opremo, da lahko ob požarih ah drugih nesrečah učinkovito posredujejo. Vse to je društvo doseglo s tesno povezanostjo z vsemi vaščani. V kulturnem delu so nastopih člani kvinteta Lastovka s Polzele, ansambel Sredenšek pa je poskrbel za veselo razpoloženje. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja. Plamenico HI. stopnje GZ Žalec so prejeh Andrej Serdoner, Matej Kos, Dušan Roc, Borut Tevžič in Branko Vrečar, Plamenico III. stopnje GZ Slovenije pa Janko Vaši. T. Tavčar Dan gasilca in 70-letnica V Matkah so letos slovesno proslavili 70-letnico delovanja tamkajšnjega gasilskega društva. Praznovanje jubileja so združili s tradicionalnim dnevom gasilcev Gasilske zveze Prebold, v okviru katerega je bila organizirana gasilska parada, ki so se je udeležila vsa društva GZ Prebold in predstavniki društev GZ Žalec. V paradi so sodelovala tudi vsa gasilska vozila z gasilsko tehniko in pihalni orkester TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca. Osrednja prireditev je potekala na prostoru športnega centra v Matkah, kjer je zbrane gasilce najprej nagovorila povezovalka prireditve Savina Vybihal. Za tem je gasilcem in občinstvu spregovoril predsednik GZ Prebold Jože Veber, ki je uvodoma izrekel pozdrav predstavniku GZ Slovenije in predstavniku GZ Žalec Francu Naraksu, županu občine Prebold Vinku Debelaku, svetnikom občinskega sveta, vsem gasilcem in gasilkam in ostalim gostom. V nadaljevanju je dal poudarek minulemu 14. kongresu GZ Slovenije in letošnjima obletnicama GZ Prebold, in sicer 70-letnici PGD Matke in 130-letnici IGD Tekstilne tovarne Prebold. Na koncu je spregovoril še o GZ Prebold, ki ima za sabo že 4 leta samostojnega delovanja. Ob tem je dejal: “Malo je GZ, ki samo v okviru občine združuje PGD in IGD. Analiza je pokazala, da so takšne zveze zelo uspešne, da so temelji gasilstva racionalno razporejeni in obvezujoči posameznim področjem. Iddi finančna podpora s strani lokalne skupnosti je temu primerna in urejena tako, da smo tudi na tem področju lahko zadovoljni in smo krepko nad slovenskim povprečjem...” V nadaljevanju je predstavil rezultate in uspehe, ki jih je GZ Prebold dosegla v tem obdobju tako na področju izobraževanja, vključe- vanja mladih in žensk, požarno varnostne preventive, tekmovanj in drugih področjih delovanja. O jubilejni 70-letnici PGD Matke je na slovesnosti govoril predsednik društva Slavko Zagožen. Predstavil je kratko zgodovino društva, ki je začelo s svojim delovanjem kot gasilska četa sv. Magdalena. Pionirji gasilstva v tem kraju so bik Anton Golavšek, Franc Likovič, Ivan Kuder, Jože Pinter in ostali. Že pred vojno so si zgradili dom na podarjeni zemlji Jožeta Krašovca. Njihovo delo je prekinila vojna, ki jih je mobilizirala na vse strani. Po vojni so ustanovili društvo PGD Matke, ki je zagnano nadaljevalo tradicijo svojih predhodnikov, se usposabljalo, posodabljalo, gradilo in obnavljalo gasilski dom, ki jim je danes v ponos. Gasilcem in ostalemu občinstvu sta spregovorila še predstavnik GZ Slovenije Franci Naraks in župan občine Prebold Vinko Debelak. Oba sta gasilcem Matk izrekla čestitke ob jubileju ter poudarila pomen in vlogo gasilske organizacije. Podelila sta gasilska priznanja GZ Slovenije in GZ Prebold. Temu pa je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla Gohčnik. D. Naraglav Nova brizgalna v Zabukovici Med prevzemom nove motorne brizgalne Pomoč iz Nemčije Libojski gasilci imajo z gasilci Bergheim-Nideraubena iz Nemčije dolgoletne prijateljske stike. Pred dvema letoma so jim podarili gasilsko vozilo Mercedes, ki ima poleg cisterne za vodo še prostor za devet članov in drugo gasilsko opremo, letos poleti pa so jim podarili orodje za reševanje ponesrečencev v prometnih nesre- čah in nekaj druge gasilske opreme. Uporabo tovrstnega orodja so prikazali tudi članom domačega in sosednjih gasilskih društev. V Gasilski zvezi Žalec je to sedaj že tretje orodje ah kot mu pravijo škarje za reševanje ponesrečencev v prometnih nesrečah iz avtomobilov. T. T. Za Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica je bila letošnja julijska sobota pomemben dan, s katerim so zaključili prizadevanja za nakup nove motorne brizgalne Ultra Paver, ki črpa 800 1 vode na minuto. Pred slovesno predajo nove brizgalne proizvajalca Cigler v uporabo je potekalo tudi 27. hitrostno tekmovanje za prehodni pokal Zabukovice. Slovesnost ob predaji brizgalne se je pričela z gasilsko parado, v kateri so sodelovali člani PGD sektorja 1 in sektorja 2 ter pihalna godba Zabukovica. O pomenu nove brizgalne, ki velja trenutno za najsodobnejšo, in odločitvi zanjo je spregovoril predsednik PGD Zabukovica Drago Tomažič, ključe nove brizgalne pa je strojniku društva Mihu Podvrženu predal poveljnik društva Mitja Polavder. Sledil je preizkus delovanja brizgalne, nato pa so zbranim spregovorili nekateri gostje, vključno s podžupanom Jankom Kosom. Slovesnost so zaključili s podelitvijo plaket sponzorjev in botrov. Druženje se je nato nadaljevalo v vesehčnem vzdušju. Poseben razlog za veselje so imeh tudi gasilci PGD Šešče, ki so v trajno last prejeh prehodni pokal Zabukovice. Prva tri mesta so pri moških zasedle desetine iz Šešč, Sv. Lovrenca in Kaplje vasi. V ženski konkurenci sta nastopih le desetini iz Vrbja in Sv Lovrenca. V medsebojnem obračunu so bile boljše Vrbenčanke. D. N. Praktični prikaz uporabe orodja Gasilsko tekmovanje veteranov V Matkah je tudi letos potekalo tradicionalno tekmovanje gasilskih desetin veterank in veteranov, ki šteje za pokal GZ Slovenije. Hkrati s tem je bilo izpeljano tudi tekmovanje veteranov Gasilske zveze Prebold. Skupno se je tekmovanja udeležilo 34 gasilskih desetin iz vseh koncev Slovenije. V tekmovanju za pokal GZ Prebold so prvo mesto osvojili člani gasilske veteranske desetine iz Matk, ki delujejo pod mentorskim vodstvom Borisa Golavška. Drugo mesto je pripadlo veteranom PGD Latkova vas, tretje pa veteranom iz Sv. Lovrenca. Sledijo še veterani Kaplje vasi, Prebolda in Groblje. V tekmovanju za pokal GZ Slovenije, ki poteka po ligaškem sistemu, so zmago slavili veterani iz PGD Šinkov Turn, drugo mesto so osvojili veterani Matk, ki sodijo med najuspešnejše veteranske desetine v tem ligaškem tekmovanju. Tudi tokrat so bili po času najhitrejši, vendar so se zaradi manjše napake morah zadovoljiti z drugim mestom. Za zmagovalci so zaostali le štiri točke. Približno tohko so bik za njimi veterani iz Mojstrane, ki so prejeh pokal za tretje mesto. Pri ženskah je bila najuspešnejša desetina iz Mengša, druge so bile veteranke iz PGD Sinkovega Tlima, tretje pa članice veteranske desetine iz PGD Polje. Uidi letošnje tekmovanje je bilo odlično organizirano, zato so predstavniki GZ Slovenije izrekli PGD Matke in GZ Prebold vse priznanje, hkrati pa jim zagotovili, da tovrstno hgaško tekmovanje tudi v prihodnje ostaja v Matkah. D. N. Veterani iz PGD Matke po končani vaji, ki jim je prinesla prvo mesto v občinskem tekmovanju in drugo mesto v tekmovanju za pokal Slovenije. svinjske doline Po DOLINI avgust 2003 Šlandrovci v Preboldu Šestega avgusta je minilo 60 let od ustanovitve prve štajerske brigade, uradno imenovane VI. SNOUB Slavka Šlandra. Osrednjo spominsko prireditev so pripravili v Preboldu, v kraju narodnega heroja Slavka Šlandra, po katerem je brigada tudi poimenovana. Organizatorja letošnjega spominskega srečanja sta bila Skupnost borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra in Občinska zveza borcev in udeležencev NOB Prebold. Pokroviteljstvo je prevzela Občina Prebold. Spominsko srečanje borcev Šlan-drove brigade, ki so se ga udeležili tudi mnogi njihovi svojci in drugi udeleženci, se je pričelo s polaganjem venca k spomeniku Slavka Šlandra, ki ima od lani svoje mesto na prostoru osrednjega spomenika NOB. Po slovesni položitvi venca, kar so opravili predstavniki gardnega bataljona slovenske vojske, so se udeleženci slovesnosti podali do preboldske graščine, kjer so si ogledali muzejsko zbirko Prebold skozi čas in oddelek o NOB v občini Prebold ter spominsko sobo Slavka Šlandra, kjer je hranjen tudi prapor Šlan-drove brigade. S slovesnostjo so nadaljevali v preboldskem Gaju. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester TT Prebold, Moški pevski zbor DPD Svobode Prebold, harmonikarji Društva upokojencev Vrbje, harmonikar Šlandrove brigade Božo Matičič in recitatorka Jožica Ocvirk, ki je bila tudi režiserka in povezoval- ka prireditve. Približno tisoč udeležencev slovesnosti je najprej nagovoril župan občine Prebold Vinko Debelak, nato pa slavnostni govornik minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Poudaril je boj Slovencev skozi zgodovino, še posebno v minulem stoletju, ko smo morah Slovenci kar trikrat seči po orožju za svoj obstoj. To so morah štorih Majstrovi borci ob koncu I. svetovne vojne, borci v času NOB in pripadniki TO v času osamosvojitvene vojne. “Slovenija je danes sodobna evropska država s trendi, ki jo postavljajo ob bok zahodnoevropskim demokracijam. Prihodnje leto se bo vključila v evropske integracijske tokove, kar smo si morah prav tako izborih. Na srečo za to nismo potrebovali orožja, temveč znanje in številna dejanja, s katerimi smo morah vsa leta od osamosvojitve dokazovati, da smo zreli za vstop v skupnost S slovesnosti ob 60-letnici Šlandrove brigade, med govorom Viljema Petka evropskih narodov. Danes se na tem mestu spominjamo preteklosti, v kateri zagotovo korenini sedanjost. Šestdeset let nazaj nam mora seči spomin na ustanovitev Šlandrove brigade, ki je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 na Šipku nad Blagovico,” je med drugim dejal dr. Gaber. Dnevi glasbe, zabave in doživetij Vranski poletni večeri so tudi letos prinesli obilo zabave, smeha, predvsem pa glasbe, ki je zaznamovala vse tri osrednje prireditve. Prvi večer je za to poskrbel Miro Klinc s prireditvijo Klobasekov Pepi praznuje in na svoje praznovanje povabil kar 25 ansamblov, skupin in posameznikov. Drugi večer, ki je že vrsto let v znamenju Brglezove prireditve Zvestoba se nagrajuje, so glasbeno obarvali Pihalni orkester Godbe Zabukovica, ansambel Mira Klinca, Vitezi polk in valčkov, ansambel Braneta Klavžarja, Duo Venera, dekliški sekstet Vrane, mlada pevka Anja Ropotar, Izidor Pečovnik - Dori, humorna ansambla Pilharmonija Vransko in ansambel Bik bend s Klobasekovim Pepijem in plesna skupina Čokoladice. Tretji dan so velik šotor za več kot 3000 ljudi napolnili številni harmonikarji iz vse Slovenije, ki so se poleg najboljše uvrstitve v svoji kategoriji potegovali tudi za skupno zmago in nagrado - gorsko kolo. Že šeshč je Vransko tri dni zaporedoma prevevala glasba, petje, smeh in zabava s plesom. Svoje je k temu prispevala tudi scena, ki je tokrat predstavljala gostilno pri “Brglezovem Brunom”. V petek zvečer je bil ves oder ena sama velika gostilna, njeni gostje pa glasbeniki, ki so prišli na prireditev Klobasekov Pepi praznuje. Za masivnimi vrtnimi mizami so sedeh in nastopali naslednji ansambli Štirje Kovači, Poljanški, ansmbel Franca Miheliča, Braneta Klavžarja, Vitezi polk in valčkov, Zvončki, Vigred, Okrogli muzikantje, Ekart, Zupan, Štajerski Bergvagabundi, ansambel Mira Klinca, Savinja, Celjski instrumentalni kvintet, ansambel bratov Dobrovnik in ansambel župnik in pevec Izidor Pečovnik -Dori, Cita in Jože Galič, rudarski orkester Barbara, Savinjski rogish in folklorna skupina Koleda Velenje. Za humorni del so poleg Klobasekovega Pepija skrbeh Trezika iz Negove, Brajdiča Cigan in Berta ter Podhomski Joža - Jože Galič, ki je bil tudi povezovalec celotne prireditve, katero je v celoh snemala tudi VTV. Večer je bil veličastna parada glasbe in humorja, ki jo je izvrstno pripravil Miro Klinc - Klobasekov Pepi. Prvi večer je trajal do jutranjih ur. Nič drugače pa ni bilo na Brglezovem večeru, ki je ponovno upravičil svoj slogan Zvestoba se nagrajuje. Tudi tokratna prireditev bo ostala nekaj paketov v zdravilišču Radenci je prišlo v roke zvestim kupcem. Čudovito je bilo prisluhniti in doživljati glasbo Vitezov polk in valčkov, ansambla Braneta Klavžarja in vseh ostalih nastopajočih, ki so večer glasbeno obogatili. Ob glasbi, petju, humorju, plesu pa seveda ni manjkalo najrazličnejših dobrot, ki so jih mnogi prejeli zastonj, saj so si jih prislužili z zbiranjem računov ob nakupih v Brglezovih prodajalnah. Tako ta večer nihče ni bil lačen in žejen, vsi pa so se imeli lepo. S tem pa letošnji Vranski poletni Večeri niso bili zaključeni, saj je bil tudi petek, 8. avgusta, obarvan glasbeno. Pod šotorom so nastopih skupina Hailenstain, Pero Lovšin, 6Pack Čakur in DJ. V soboto so na svoj Klobasekovega Pepija Bik bend. Med gosh so bili tudi pevec Boris Kopitar, Med nastopom ansambla Vitezi polk in valčkov 'tmoncr jbjb_ Rimsko cesto 35. 3311 $6MP€T€R. UL: 03/ 700 06 30 pet od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. OKULISTIČNI PR€GL€DI VIDA šcMPcret čemet 11.9.2003. 2D presoli) čemet 25.9.2003. Naročite se in poskrbite za svoje oči! Možno vobiieni v OPTIKO \_____ tisočim obiskovalcem v lepem in prijetnem spominu. Še posebno radi se je bodo spominjali hsh, ki jim je ta večer prinesel katero od bogatih Brglezovih nagrad za zvestobo. Zlati obeski, zlat prstan in nekaj vikend račun prišli ponovno tisti, ki imajo radi zabavno glasbo. Nedelja pa je minila v znamenju Dorijeve maše in praznovanja 70-letnice prostovoljnega gasilskega društva Ločica. D. Naraglav HELL0. / f//jA,d.o.o. PROOAJ TA /UT mi 4 REZERWIH DELOV ODORILE, KO M Rji L. OWL IN KOLESA. A V T O D E L I Delovni čas: od 8. do IZ ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do IZ ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 JEZIKOVNA SOLA Rimska cesta 81, 3311 Šempeter TeL/faks: 700 22 20, 700 22 21, mobitel: 041 364 182 hello@siol.net VABI K VPISU V TEČAJE TUJIH JEZIKOV. TEČAJI SE BODO PRIČELI V DRUGI POLOVICI MESECA SEPTEMBRA v obsegu 30 oz. 60 ur. Potekali bodo v vseh večjih krajih v Savinjski dolini (glede na bližino bivanja tečajnikov). NUDIMO TUDI JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE POSAMEZNIKOM ALI MANJŠIM SKUPINAM (dvojice, trojice) ter kvalitetno pripravo na MATURO in SREDNJO ŠOLO. Prijavite se lahko po telefonu ali na sedežu podjetja. POPELJITE SE V SVET ZNANJA Z NAMI! L____ Spomine na NOB sta nato obudila predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar in še ednini živeči ustanovni član brigade Mitja Ribičič - Ciril, ki je v brošuri, izdani ob 60-letnici Šlandrove brigade zapisal: “Temeljno sporočilo ob tako pomembnem jubileju je, da brigada ni umrla po partizanski zmagi maja 1945. Štajerski partizani niso pokopana zgodovina! Njihovo izročilo je tudi danes živo, aktualno, moralno pomembno za rodove, ki prihajajo, pomembno tudi za slovensko državo in slovensko politiko po dvanajstih letih njene samostojnosti.” Brošuro je ob pomoči Muzeja NOB Maribor izdala Skupnost borcev Šlandrove brigade. Ob zaključku slovesnosti, ki so jo poudarjati tudi številni prapori in vod gardnega bataljona slovenske vojske, je udeležencem spregovoril predsednik preboldske borčevske organizacije Viljem Petek. Ob zahvali vsem, ki so prispevali svoj delež k organizaciji tako pomembnega trenutka, je podal tudi predlog o poimenovanju šole in ceste po narodnemu heroju Slavku Šlandru, ki je bil dogovorjen in potrjen na letošnji skupščini. Občini Prebold tako predlagajo, da OŠ Prebold nosi ime po Slavku Šlandru. Preimenoval naj bi se tudi del Graščinske ceste od št. 1. do osrednjega spomenika NOB, kar naj bi bil po novem Trg narodnega heroja Slavka Šlandra. Predlog so prisotni navdušeno sprejeti. Ob glasbi se je nato nadaljevalo družabno srečanje. D. Naraglav RO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL OCTAVIA POPUST DO 300.000 SIT FABIA POPUST DO 350.000 SIT POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z: • rezervnimi deti • montoža gum • rabljena vozila • kleparska m ličarska dela Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci! Za nami so Vranski poletni večeri in z njimi tudi naša in vaša tradicionalna prireditev ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Zelo smo veseli, da ste se tudi letos v tako velikem števil udeležili skupnega praznovanja in s tem potrdili svojo zvestobo našemu kolektivu, ki je letos zaokrožil 20-letnico delovanja. Upamo, da vam je bilo prijetno ob glasbi in humorju Mira Klinca, ob izvrstnih glasbenikih, ob ansamblu Vitezi polk in valčkov, ob lepi glasbi in petju ansambla Braneta Klavžarja, čudovitem petju Duo Venera in seksteta Vrane, igranju godbenikov Godbe Zabukovica, humornemu ansamblu Klobasekovega Pepija BIK BENDU, mladi pevki Anji Ropotar, ob igranju Pllharmonije Vransko in ob vsem, kar smo pripravili za ta večer. Tudi v bodoče se bomo trudili, da bo naša in vaša prireditev na Vranskem nadvse pestra in prijetna, takšna naj bi bila tudi ostala dva dneva VPV. Že sedaj vas vabimo, da se prihodnje leto znova snidemo in skupno obeležimo naš praznik ZVESTOBE. Do takrat pa naj vam bodo nakupi v naših lokalih v čim večje zadovoljstvo. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ avgust 2003 Osrednje teme Brez povezovanja ni prihodnosti Ob dnevu hmelja sta Občina Braslovče in Organizacija pridelovalcev hmelja (OPH) skupaj s Turističnim društvom Gomilsko in Društvom kmečkih žena Tmava-Gomilsko organizirala okroglo mizo na temo Hmeljarstvo v Sloveniji, s katero so oživili tradicijo srečevanja hmeljarjev večer pred osrednjo prireditvijo ob predaji starešinstva. Okrogle mize na Gomilskem se je kljub zelo aktualni problematiki udeležilo zelo malo hmeljarjev. Kljub potrditvi udeležbe ni bilo državnega sekretarja ministrstva za kmetijstvo Darka Simončiča, opravičil se je predsednik odbora za kmetijstvo državnega zbora mag. Janez Kramberger, prišli pa so poslanca in člana omenjenega odbora Franc Sušnik in Alojz Sok ter predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Poleg suše slovenske hmeljarje pestijo številni drugi problemi, ki jih je na začetku povzel predsednik pred kratkim ustanovljene Organizacije pridelovalcev hmelja Vlado Marolt. OHP je nastala iz Hmeljarske zadruge Žalec, ki je bila registrirana pred enajstimi leti. Zaradi nove uredbe trga s hmeljem in prilagoditve evropskemu redu se je zadruga preoblikovala v OPH, nova pravna oseba pa še vedno nosi staro ime. Glavni dejavnosti OPH, ki ima približno 120 članov, kar je večina slovenskih hmeljarjev, sta pridelava in prodaja hmelja. Poslovni prostor se nahaja v stavbi Exporta v Žalcu, njen strokovni tajnik pa je Simon Gajšek Z OPH naj bi zagotovili preglednost odnosov med pridelovalci in prodajalci hmelja ter nastopih z enotno ponudbo in promocijsko dejavnostjo na domačem in tujem trgu. S tem naj bi ohranili konkurenčnost in predvsem svetovni tržni delež, ki se je s 4 že zmanjšal na 3 %, pričakovati pa je, da bo z letošnjo katastrofalno letino še padel. Enotno naj bi načrtovali investicije v namakalne sisteme in žičnice ter v končni fazi dosegali višje cene hmelja. Člani OHP obdelujejo tisoč od skupaj približno 1700 hektarov hmelja. Problemi, ki se v hmeljarstvu vlečejo že več let, so po mnenju Vlada Marolta: večletna suša (polovica hmeljišč ima sicer zgrajene namakalne sisteme, vendar pa ni zagotovljene vode za namakanje -taka akumulacija je le Žovneško jezero); sortni sestav - savinjski golding je sicer zelo cenjen na tujem trgu, vendar zelo slabo prenaša sušo in visoke temperature, trg pa poleg tega zahteva zlasti visoko-grenčične sorte. Za sortni sestav je odgovoren inštitut za hmeljarstvo, kaj zahteva trg, pa bi hmeljarjem morah za nekaj let vnaprej jasno povedati tudi trgovci. Hmeljarje pestijo tudi hude ekonomske težave, saj je vse, kar morajo kupiti za pridelavo hmelja, zelo drago, cene hmelja pa so izredno nizke. Marsikje si v hmeljarstvu pomagajo z denarjem od živinoreje, letos pa je tudi živinoreja v hudi krizi. Subvencije države so prenizke, prihajajo prepozno in ne pokrijejo razlike med prodajno ceno in stroški pridelave. Ker slovenski hmeljarji niso enotni in se pojavlja zelo veliko trgovcev s hmeljem, dosegajo za marko in pol nižje cene od nemških hmeljarjev. Poleg tega je letos mnoga hmeljišča prizadela hmeljeva uve-lost, ki zahteva kar štiriletno prameno, zato je mnogo žičnic po Savinjski dolini brez hmelja Direktorica Hmezada Exporta importa Martina Zupančič je hmeljarjem pojasnila trenutne zahteve trga s hmeljem. Bolj kot cena hmelja je pomembna cena kilo- grama alfa kisline v pridelku. Pivovarji zahtevajo več alfa kislin, to pa pomeni manj hmelja. Medtem ko so včasih ob slabih letinah hmeljarji dosegah visoke cene hmelja in s tem izravnavati sezone, ko je bila zaradi obilice hmelja cena nizka, se lahko sedaj ob sodobni tehnologiji hmelj skladišči več let, predelava v hmeljske ekstrakte omogoča zaloge, ki jih pivovarji izkoriščajo takrat, ko hmelja na trgu ni veliko. Po mnenju Martine Zupančič bo moral inštitut poskrbeti za nove sorte z visoko stopnjo grenčičnih snovi, še vedno pa je potrebno skrbeti tudi za kakovostne aromatične sorte, kakršna je savinjski golding. Toda brez pridelka 1.500 kilogramov goldinga na hektar na trgu ni mogoče doseči cen, ki bi hmeljarjem omogočali pokritje proizvodnih stroškov. Poslanec Franc Sušnik je menil, da so hmeljarji in nasploh kmetje še kar potrpežljivi, glede na to, koliko problemov se je nakopičilo in kako malo jim pomaga država. Lokalne skupnosti pa jim lahko pomagajo predvsem z izboljšanjem hidrološkega stanja v občinah, to je z zajezitvami vodotokov in zagotovitvijo vode za namakanje. Alojzu Soku in Petru Vrisku se zdi nedopustno, da Slovenija uvaža toliko hrane. Hmeljarji se bodo morah trdneje povezati, da bodo enotni do trgovcev. Po Sokovem mnenju bi namakalne sisteme lahko gradili tudi s pomočjo projektov preko zakona o skladnem regionalnem razvoju, nujno pa bi bilo takoj ustanoviti zavarovalniški sklad, za kar je država že namenila sredstva v letošnjem proračunu, vendar jih je nato preusmerila na druga področja. Sistemski zakon pa za odpravo posledic suše po Sokovem mnenju ne bo dovolj, saj sredstev rezerve v letošnjem lem ni dovolj. K. R. Mednarodni simpozij hmeljarstva Na Dobrni je potekal tri- komisije Mednarodnega hme-dnevni simpozij znanstvene ljarskega združenja, ki se ga je Del udeležencev na ogledu laboratorija na Inštitutu udeležilo 59 najuglednejših hmeljarskih znanstvenikov iz celega sveta, ki se ukvarjajo z raziskavami na tem področju. Simpozij je odprl in udeležence pozdravil mag. Darko Simončič, državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V številnih referatih in na posterjih so bili prikazani najnovejši znanstveni dosežki s področja genetike, žlahtnjenja, varstva, kemije hmelja in njegove uporabe v pivovarski industriji. Udeleženci so si ogle- Novi starešina Milan Lesjak in spremljevalka Meta Podbregar Razlogov za veselje ni veliko V Braslovčah so pripravili 41. Dan hmeljarjev. Prireditev zaradi suše in drugih težav, s katerimi se soočajo hmeljarji, ni bila tako vesela kot nekdaj. V okviru praznovanja so pripravili več prireditev, osrednja in zaključna pa je bila v nedeljo popoldne. Po tradiciji se je tudi letošnja osrednja prireditev pričela s povorko s prikazi hmeljarskih opravil in običajev, ki pa je bila skromna in braslovški turistični delavci so kot glavni organizatorji imeli precej težav, da so privabili vsaj nekaj sodelujočih. V časih, kakršni so za hmeljarje, tudi mladi nimajo pravega veselja za pripravo vozov s prikazi. Ob prihodu na prireditveni prostor so zbrane pozdravih predsednik TD Braslovče Uroš Kragl in župana občin Braslovče in Tabora Marko Balant in Vili Jazbinšek. Ceremonial ob predaji starešinstva je vodila Martina Zupančič. Dosedanji starešina Lojze Oset je simbol starešinstva - mačka za privzdigovale hmeljevk predal novemu starešini Milanu Lesjaku iz Ojstriške vasi, ki se je zahvalil za izkazano čast in zaupanje ter predstavil svojo spremljevalko Meto Podbregar, ki izhaja iz lepo urejene hmeljarsko-žvinorejske kmetije iz Ojstriške vasi. Spregovoril je o težavah v hmeljarstvu in o viziji rešitve. Vsekakor je bila tudi po njegovem mnenju napaka drobitev velikih zadrug na manjše. Rešitev težav vidi v nenehnem razvoju hmeljarstva, katerega nosilec je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ter v razvijanju novih, proti suši odpornih sort hmelja. V nadaljevanju programa so pri- kazali in ocenjevati nekatera, že skoraj pozabljena hmeljarska opravila, kot so priprava hmeljevk, to je lupljenje in siljenje, postavljanje kopic ter izdelovanje lukenj in postavljanje “štang” kot v hmeljiščih. Nastopile so štiri ekipe, zmagala pa je ekipa podeželske mladine iz Drešinje vasi. Tekmovati so tudi v pitju piva, zmagal je Sergej Lanišnik s Polzele, ki je litrski vrč popil v 7 in pol sekundah, kar je po besedah organizatorjev novi rekord prireditve, in pripraviti še več drugih zabavno tekmovanjih iger. T. Tavčar Utrinek s povorke Ivan Jošt hmeljarski vitez dati hmeljišča v Savinjski dolini, obiskati Stari grad v Celju in se seznaniti z zgodovino celjskih grofov, saj je večina Slovenijo obiskala prvič. Prisrčnega sprejema in ogleda so biti deležni tudi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu , ki mu je bila dodeljena organizacija simpozija. T.T. V Sofiji je pred dnevi potekal 41. mednarodni hmeljarski kongres, ki se ga je udeležilo 110 udeležencev iz 16 držav. Na iz znane savinjske hmeljarske družine. Njegov stric Martin Jošt je bil ustanovitelj in prvi direktor Hmeljarskega inštituta v Žalcu, nje- BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI A F*A RAT I Zito UGODEN KREDIT za belo tehniko in televizorje gorenje na 6 ali 12 mesecev GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO. ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Gotovlje 31,3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola) Tel. trgovina:713 34 50, 52 faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 Delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure Pri nas najdete tudi: - belo tehniko Gorenje, Candy, Bosch, Mille, Elektrolux, Zanussi itd. - akustiko, male gosp. aparate, foto kotiček - rezervne dele za gospodinjske aparate, - RTV servis ter pooblaščeni servis sesalcev Vorwerk Nudimo vam tudi brezplačno dostavo na dom do 30 km. Vse slike so simbolične! VLJUDNO VABLJENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO Petrov tra 7. Šempeter (v proetodh Kmetijske zadruge Šempeter) TELEFON: 703 84 70 FAKS: 703 84 68 Delovni Sae: pon. - pet: od 8.00 do 16.00 ure, eob. od 8.00 do 12.00 ure kongresu je sodelovala tudi štiričlanska slovenska delega- V več komisijah. V okviru tehnične komisije je s področja sušenja in skladiščenja hmelja strokovno poročilo podala tudi Majda Virant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Kakor na vsakem kongresu so tudi tokrat na generalni skupščini podelili najvišja Hmeljarska priznanja. Iz Slovenije je naziv hmeljarskega viteza prejel Ivan Jošt iz Gotovelj, ki izhaja gova sestra Majda Virant, zaposlena na Inštitutu, pa je vitez hmeljarstva ljar, ki je v svojih hmeljiščih opravil veliko poskusov, temveč je svoj raziskovalni duh potešil z mnogimi idejami in izboljšavami tako v kmetijski mehanizaciji za hmeljarstvo, zlasti na obiralnem stroju, sušilnici in tudi briketimici. Udeleženci kongresa so si ogledali bolgarska hmeljišča. Hmelj v tej državi pridelujejo na 240 hektarjih, vsa pa so v privatni lasti družine Ivanov. T. Tavčar cija. Delo kongresa je potekalo postala lani. Ivan Jošt ni samo hme- Ivan Jošt prejema naziv hmeljarskega viteza. Po DOLINI avgust 2003 Katastrofalna letina Nenavadno visoke temperature v letošnjem letu ter pomanjkanje padavin so vplivale tudi na rast in razvoj hmelja. Rastline hmelja so zelo zgodaj zacvetele - prve cvetoče rastline smo beležili že 20. maja, kar je 6 tednov prej, kot je dolgoletno povprečje. Posledica tega so bili neizenačeno razviti storžki, kar pomeni, da je cvetni nastavek zelo redek, saj je hmelj zacvetel že v času daljših dni. V nekaterih nasadih rastline niso dosegle vrha in so nerazraščene, stranski poganjki pa kratki. Rastline imajo obliko zelo ozkega valja ah smreke, v dobrih letinah pa imajo obliko širokega valja. Zaposleni v hmeljarstvu smo že zelo zgodaj ugotovili, da bo tudi letošnji pridelek savinjskega goldinga zelo skromen. Upali smo, da bo avgust vremensko ugoden za pridelavo hmelja, kajti cvetni nastavek poznejših kultivarjev je kljub slabemu habitusu omogočal vsaj povprečen pridelek. Nenavadne avgu- stovske dnevne temperature in tople noči so onemogočile razvoj storžkov. Storžki so pri poznih sortah ostali nerazviti, drobni, medli. Visoke temperature, ki so se nadaljevale še po 15. avgustu, so iz dneva v dan zmanjševale pridelke. Neustavljiv je bil razvoj hme-ljeve pršice, izjemno močan pa je bil tudi pojav prosene vešče. Mnogo hmelja se je posušilo že v nasadih, kar še dodatno zmanjšuje skupni pridelek. Že v tem času lahko ocenjujemo, da je letošnja pridelava hmelja katastrofalna. Hektarski pridelek bo zagotovo najnižji v zadnjih letih; v Sloveniji smo do sedaj najnižji pridelek v zadnjih desetih letih beležili v lem 2000, ko smo pridelali 1095 kg hmelja na hektar. Slovenski pridelek hmelja bo letos verjetno za 50 % manjši od povprečnega, v Savinjski dolini pa je škoda še večja. Irena Friškovec, KGZ Celje Spoštovane občanke in občani! V občini Žalec opažamo porast zanimanja za državne simbole (zastave). Odločili smo se za skupno akcijo nabave zastav. Zastave bodo iz kvalitetnega materiala (poliester ali polistreč) s kakovostnim tiskom dimenzij 100 x 50 cm, 150 x 75 cm in 200 x 100 cm. Ker je cena odvisna od količine naročila, pozivamo vse zainteresirane kupce, da do 5. septembra sporočite število in dimenzijo zastav na telefonsko številko 710 40 20. Stane Vipotnik Ob odkritju kipa sv. Petra Za praznik kip sv. Petra KS Šempeter praznuje svoj krajevni in župnijski praznik na god sv. Petra in Pavla. Sv. Peter je njihov župnijski zavetnik. V čast prazniku so pripravili celo vrsto prireditev, na slavnostni seji sveta KS so najzaslužnejšim podelili tudi priznanja. Grb KS sta prejela Danica Laznik in Branko Golavšek, priznanja pa Silvo Črepinšek, Vincenc Pilko, Marko Vogrinc in Gledlaiška skupina KUD Grifon. Posebno priznanje je prejel Mitja Cetina. Na sam praznik so častni krajani Franc Golavšek, Lojze Posedel ter Zvone in Franc Štorman na Petrovem trgu odkrili kip sv. Petra, blagoslov pa je ob pomoči domačega župnika Mirka Škofleka opravil celjski opat Milan Jezernik. T.T. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV SAVINJSKE DOLINE, Ločica ob Savinji 49/a, 3313 Polzela, DAJE V NAJEM SKLADIŠČNE PROSTORE V IZMERI 170 m2, cena po dogovoru. Izjemoma le opozorila V juliju je na območju občine Žalec potekala preventivna akcija umirjanja hitrosti na lokalnih cestah. V njej je deset policistov PP Žalec skupaj s predstavnikom SPV Občine Žalec, občani ter učenci - prometniki izvedlo 5 preventivnih nadzorov cestnega prometa. Opravljenih je bilo približno 20 ur efektivnih meritev hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti na enaindvajsetih v naprej določenih lokacijah. V preventivni akciji so policisti ugotovili precejšnje število kršitev cestno prometnih predpisov. Za prekoračitve hitrosti, izmerjene v okviru akcije, kršiteljev niso kaznovali, so se pa z njimi pogovorili, jim delili preventivno literaturo - zloženke s področja prometa ter jih seznanjali s posledicami in sankcijami za takšna ravnanja. Druge kršitve, na primer neuporabo varnostnih pasov, pa so policisti tudi v tej akciji kaznovali. V kolikor bodo dopuščale varnostne razmere, bodo policisti tudi v prihodnje nadaljevali z meritvami hitrosti v naseljih in s tem poskušali preprečevati prometne nesreče z najhujšimi posledicami, po drugi strani pa v kombinaciji s preventivnim delom dvigniti prometno kulturo voznikov na naših cestah. Organizatorji akcije ocenjujejo, da je prometna akcija v javnosti dosegla pozitiven učinek. K. R. ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA P L I N A d . o . o . ^r «r UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC _ tŽ'r*W$T MFm Zmagovalni kosec iz ekipe Mesarstvo Cvetan iz Mokronoga pomerilo v košnji, grabljenju in postavljanju hmeljevk. Točke jim je prinašalo tudi spretnostno tekmovanje v rdeči niti. vasi. Dve ekipi sta tokrat prišli iz Matk in Marija Reke, iz krajev, ki sta vključena v aktivnosti celostnega razvoja podeželja in vasi. ekipe KS Čeče in tretje kosec iz ekipe Gamsov iz Matk. Pri grabljenju so enako število točk dosegle grabljice iz ekipe Poljubčki iz Kaplje vasi, ekipe DPM Laško-Radeče in ŠD Marija Reka. Pri postavljanju hmeljevk sta bila najuspešnejša tekmovalca iz ekipe Marija Reka, na drugem mestu sta pristala njihova sovaščana, ki sta tekmovala za ekipo športnega društva Marija Reka, tretje mesto pa je z osvojenimi 9 točkami pripadlo tekmovalcema iz ekipe Mesarstva Cvetan iz Mokronoga. V spretnostnem tekmovanju v rdeči niti sta biti najuspešnejši ekipi Marija Reke in Mesarstva Cvetan, ki sta zbrati vsaka po 13 točk S točko manj pa je tretje mesto dosegla ekipa Gamsov. Po seštevku vseh točk je prvo mesto pripadlo ekipi Mesarstva Cvetan iz Mokronoga, ki je bila zmagovalec že lanskoletnega tekmovanja. Drugo in tretje mesto pa sta osvojiti ekipi iz Marija Reke. D. N. T GeOPH OJEKT I - dio. O." GEODETSKE STORITVE - PROJEKTIRANJE INŽENIRING - NEPREMIČNINE ŠLANDROV TRG 11, 3310 ŽALEC Tel./Fax.: (03) 710 38 10,710 38 11 GSM: (031) 305 814 Ste pred odločitvijo o NAKUPU ZEMLJIŠČA, GRADITE, bi želeti zgolj POSTAVITEV MEJNIKOV na vaši parceli? Potrebovali boste STORITEV GEODETOV. • UREJANJE MEJ • DELITVE PARCEL • OBNOVA MEJ • IZDELAVA GEODETSKIH POSNETKOV • ODMERA STAVBIŠČ • ZAKOLIČBE OBJEKTOV* GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI • IZDELAVA ELABORATOV ZA VPIS STAVBE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB • TEHNIČNE IZMERE • Iß avgust 2003 Po DOLINI Kultura, šport in turizem pod eno streho Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je nastal z delitvijo nekdanjega Zavoda za kulturo. Medobčinska splošna knjižnica je samostojen zavod, katerega soustanoviteljice so vse spodnjesavinjske občine, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pa je ustanovila Občina Žalec. Od začetka maja letos ga kot poslovna direktorica vodi Tanja Razboršek Rehar, zavod pa se bo širši javnosti prvič predstavil z dnevom odprtih vrat, ki bo v sredo, 3. septembra. Poleg poslovne direktorice je svet zavoda, ki mu predseduje Nada Jelen, že imenoval programsko direktorico za področje turizma Sabino Kladnik in programskega direktorja za področje športa Uroša Vidmajerja. Programskega direktorja za področje kulture še ni, zavod pa je tudi izdajatelj časopisa Utrip Savinjske doline. Sedež in vsi prostori zavoda so v Domu H. slovenskega tabora Žalec. 0 delovanju zavoda smo se pogovarjali s poslovno direktorico Tanjo Razboršek Rehar. Kakšne so naloge zavoda? Ker je ustanoviteljica zavoda le Občina Žalec, so vse naloge omejene le na njeno območje. Te naloge so uresničevanje javnega interesa za vsa tri področja, ki vse do maja letos Ljubitelji teka in rolanja! Vabljeni v soboto, 20. septembra, ob 17. uri na tradicionalni TEK PO ULICAH ŽALCA, po katerih bo tokrat tekla tudi skupina tekačev rekreativcev. Vabljeni vsi, da se vključite v skupino, ki bo tekla brez kakršnega koli klasificiranja -zgolj za množičnost. Tisti, ki vam je bliže rolanje, pa se lahko udeležite promocijske rekreativne tekme v rolanju (obvezni so čelada in ščitniki). Obenem boste lahko z udeležbo na teku ali rolanju prispevali točke k tekmovanju KS za pokal občine Žalec. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec -organizacijska enota šport Gledališki abonma Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je tudi za novo sezono pripravil gledališki abonma, v katerem bo šest predstav. Tokrat bo poleg komedij na sporedu tudi drama, zadnjo predstavo pa bodo odigrali domači amaterski gledališčniki. To pa ni edina novost letošnjega abonmaja. Tako kot lani zavod vpisuje ponedeljkov in torkov abonma, cena abonmaja pa je prvič odvisna od tega, v katerem delu dvorane je sedež. Po 12.000 tolarjev bo cena abonmaja s sedeži v prvi vrsti zgornjega dela dvorane, v osrednjem delu znaša cena 11.000 tolarjev, sedeži ob koncu vrste so po 10.000, cena zadnje vrste pa znaša 8.000 tolarjev. Študentje in dijaki imajo 20 % popusta, upoko- jenci pa 10 %. Do 31. avgusta vpisujejo stare abonente, ki si lahko glede na proste možnosti izbirajo sedež v dvorani, v začetku septembra pa bodo imeli možnost vpisa tudi novi abonenti. Največ prostih mest je v torkovem abonmaju. Prva predstava letošnjega abonmaja bo že 8. septembra, to bo zgodovinska drama Bratka Krefta Celjski grofje, ki jo bo odigralo SLG Celje, predvidoma v parku Novo Celje. SNG Drama Maribor bo odigralo komedijo Toneta Partljiča Čaj za dve, Gledališče Koper komedijo Carla Goldonija Krčmarica Mirandolina, Prešernovo gledališče iz Kranja bo nastopilo s komedijo Benetke, SNG Drama Ljubljana pa s Šolo za žene. Kot zadnja se bo odigrala najboljša domača amaterska predstava. K. R. Tanja Razboršek Rehar niso zaživele v polni vsebini. Osnovno poslanstvo zavoda na področju kulture je uresničevanje javnega interesa za kulturo na lokalni ravni, kar temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin. Torej je Občina ustanovila Zavod, ki bo pre- bivalcem ponudil raznolike kulturne dobrine, dobrine s področja uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih in drugih umetnosti ter skupaj z lokalno skupnostjo skrbel za zagotavljanje pogojev za delovanje. Zavod bo opravljal tudi strokovna opravila za Zvezo kulturnih društev Savinja ter po pooblastilu Občine objavljal javne razpise za sofinanciranje kulturnih društev in tudi posamičnih kulturnih ustvarjalcev. Naloge zavoda na področju športa so podobne, le da gre za uresničevanje javnega interesa za šport, še posebej za šport mladih. Tildi za Zvezo športnih društev občine Žalec bo Zavod opravljal strokovna opravila in nudil strokovno pomoč vsem športnim društvom ter tudi sam izvajal različne programe športnih aktivnosti, še posebej počitniške programe in različne športne prireditve občinskega pomena. Tako kot je zavod na področju kulture dobil v upravljanje kulturni dom Žalec (Dom II. slovenskega tabora) in Savinovo hišo, je na področju športa dobil v upravljanje kompleks športnih igrišč v Športnem centru Žalec. Na področju turizma je zavod po pooblastilu prevzel opravljanje nalog iz pristojnosti Občine, ki jih nalaga zakon o pospeševanju turizma. Vse aktivnosti na področju turizma bodo usmerjene k doseganju dveh temeljnih ciljev - povečati globalno konkurenčnost turizma občine Žalec in povečti sedanji obseg turistične dejavnosti. Med zastavljene naloge ob izdelam strategiji razvoja turizma sodi tudi pridobitev turističnega slogana in razpoznavne, enotne podobe promocijskega materiala (splošni prospekt občine Žalec, katalog turistične ponudbe, infomat, jumbo plakati, turistična signalizacija ...). Prav tako bomo za Zvezo turističnih društev občine Žalec opravljah strokovna opravila in na vseh treh področjih vršili koordinacijo dela med društvi.” Ali ni preveč različnih področij pod okriljem enega zavoda? “Prepričana sem, prav tako moji sodelavci, da so si področja v velikih točkah podobna in zato združljiva, vsem je končni cilj prireditev, bodisi kulturna, športna ah turistična, v vlogi organizatorja ah le soorganizatorja.” Na vseh treh področjih delujejo neprofesionalna društva. Kakšen bo odnos med društvi in zavodom? “Kot sem že povedala, bo zavod sodeloval z vsemi društvi, jim nudil strokovno pomoč, hkrati pa jim bomo omogočili, da bodo društva svoje kulturno ustvarjanje, športno ah turistično obarvane programe lahko predstavila tudi v Žalcu, ne le v svojem kraju.” Kako se zavod financira? “Glavni vir financiranja zavoda je občinski proračun, poleg tega pa tudi sredstva, pridobljena na republiških razpisih ter plačila za oddajanje dvorane in športnih igrišč v najem. Žehmo si, da bi ustvarili tudi pozitivno razliko med prihodki in odhodki komercialnih prireditev (abonmaji, kino, posamične prireditve). Vir financiranja časopisa UTRIP Savinjske doline, katerega izdajatelj je zavod, pa so tudi sredstva, pridobljena z oglaševanjem reklamnih in drugih oglasov ter s prodajo časopisa.” K. R., foto: T. T. Številne poskuse, aktivnosti in pristope k varovanju, krepitvi in ohranjevanju zdravja zdravih že poznamo. V lokalni skupnosti živimo zdravi in bolniki. Tudi bolniki potrebujejo posebno skrb, pozornost in pomoč. Nekatere nevladne organizacije, društva in združenja v lokalnih skupnostih, na nacionalni in mednarodni ravni izvajajo posebne programe in projekte za zdrave in bolnike, odvisno od stopnje ozaveščenosti, razumevanja in poznavanja problemov bolnikov in možnosti ter načinov podpore. Tokrat želimo opozoriti na pomen podpore, razumevanja za bolnike, obolele za rakom. Izkušnje prizadevnih, prostovoljnih, društev in združenj za obvladovanje in preprečevanje bolezni kažejo na pomen podpore posameznikov, ljudi, medijev ter sodelovanje različnih sektorjev v družbi. Dragocene so izkušnje Ameriškega nacionalnega združenja za raka (ACS) iz Atlante. Razvili so projekt timski “Tek za življenje” in ga pričeli izvajati leta 1980 v Seatle. Danes imajo več kot 4000 timov. Projekt je ocenjen kot eden najuspešnejših primerov vključe- vanja lokalne skupnosti, ljudi, bolnikov, mladih, odrashh, prostovoljcev kot zagovornikov pridobivanja sredstev in denarja za izvajanje uspešnih programov preprečevanja in obravnave bolezni. V vseh letih so zbrali in namenih samo raziskavam raka v svetu več kot 2,5 milijona dolarjev. Vodijo izobraževanja za domače in tuje strokovnjake in laike. Vehko sredstev namenijo za obvladovanje raka v nerazvitih deželah in za izobraževanje številnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problematiko raka, kajenjem in zdravstvenimi posledicami. Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije iz Žalca izvaja projekte krepitve zdravja, nekajenja, pre- prečevanje bolezni in posledic kajenja, rakave in drugih bolezni. Kot zagovornik pozitivnega zdravja posameznika in okolja organiziramo aktivnosti, delavnice, konference, razstave, namenjene družini, mladim, odraslim, posebnim ciljnim skupinam v lokalni skupnosti, na državni in mednarodni ravni. ACS nam je podelilo hcenco za Slovenijo za izvajanje projekta”Tek za življenje”. Tek za življenje (pravzaprav hoja) bo prilagojen našim potrebam, potekal pa bo kot javna prireditev, in sicer v petek, 5. septembra, od 17. ure dalje na Stadionu v Žalcu. Bolj kot tek bo to hoja in prijetno druženje ob zanimivem glasbenem in športno kulturnem programu, ki ga bodo pripravili otroci WZ Žalec, Osnovna šola Žalec in OŠ iz občin Savinjske regije, dijaki Srednje Zdravstvene šole Celje, študentje obeh Univerz in mladi ter odrash, zagovorniki zdravja in preprečevanja bolezni. Nastop Adija Smolarja bo odličen uvod in popestritev prireditve, za prijetno vzdušje bo poskrbel tudi Happy band. Udeležencem bo na voljo svetovanje in merjenje krvnega pritiska ter čas za pogovor in razvedrilo. Vabimo vse, ki so že imeli izkušnje z rakavo boleznijo, prostovoljce, prebivalce. Veseh bomo podpore družin, otrok, mladih, odrashh zdravih in bolnikov. To bo druženje brez alkohola, tobaka in droge, priložnost za sodelovanje. Viktorija Rehar, pred. Društva za promocijo zdravja NAROČILNICA Priimek in ime:. Noslov: _______ Telefon doma:. E-pošta:________ .služba mobi Davčna št.: Naročam devilo sedež/ev ABONMAJA ZKŠT Žalec za sezono 2003/2004 Strinjam «e, da moj naslov vodit« v registru abonentov in me obveščate o predstavah in prireditvah zavoda. DA NE podpis Plačilo: fc:/ Status: Cona: ob vpisu z gotovino (3% popusta) ob vpisu s kreditno kartico pošljite mi račun in dve položnici z voluto 10. 9. in 10. 12. 2003 dijok/študent rdeča upokojenec modra zelena zaposlen belo drugo Popust se prizna ob predložitvi zadnjega odrezka pokojnine oz. potrdila o šolanju. Trgovine z gradbenimi materiali PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL, RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN BRAMAC, CREATONJONDACH, KERAMIKE, KOPALNIŠKE OPREME IN ŠE VEČ... Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, gotovinski popusti, ugodni krediti Prodajna akcija v sodelovanju s Dtopdom Ljubljana od 22. avgusta do 13. septembra akcijska prodaja več kot 80 artiklov V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Napovednik avgust 2003 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 30. avgust Žur pod Žvajgo Mladinsko društvo Prebold Prebold Tomaž Cvar 070 453 525 30. avgust ob 20. uri Pričetek koncerta (Nautilus, Nomi, Special Delivery) Mladinsko društvo Prebold Prebold Tomaž Cvar 070 453 525 6. september ob 18. uri Polzelani, spoznajmo se - družabno srečanje Športni park Ločica ob Savinji ŠD Savinja 2000, Občina Polzela Alenka Žnidar 10. september ob 20. uri Odprtje novega casinoja Rubin Hotel Žalec 23. september ob 13. uri Položitev temeljnega kamna POŠ Andraž POŠ Andraž Občina Polzela Eva Lenko Od 20. do 28. septembra od 8. do 10. ure in od 16. do 18. ure Teden upokojencev Polzele V prostorih društva DU Polzela Gertruda Terčak 26. september ob 9. uri Sejem dobrot s kmetij Parkirišče pred Občino Polzela TD občine Polzela Alenka Žnidar 26. september ob 18. uri Slavnostna seja občinskega sveta občine Polzela Graščina Šenek, kristalna dvorana Občina Polzela Eva Lenko Od 26. do 28. septembra 13. likovna kolonija prijateljstva Gora Oljka KUD Polzela Marko Slokar 27. september ob 15. uri 130 let gasilstva Prebold (PIGD TT Prebold) PIGD TT Prebold TT Prebold Rajko Cokan 041 793 788 28. september ob 10.30 Maša za mir in blagor Župnijska cerkev Sv. Marjete Polzela Jože Kovačec 28. september ob 17. uri Proslava ob 55-letnici obstoja in 30. obletnici čebelarskega doma Polzela Čebelarski dom Polzela Čebelarsko društvo Radivoj Verbnjak Od 30. septembra do 6. oktobra ob 18. uri Teden društva ART-ANGEL Mala dvorana KUD Polzela Društvo ART-ANGEL Andreja Novak, Savina Vybihal 2. oktober ob 15. uri Položitev venca Spomenik žrtev NOV Polzela Občinska organizacija ZZB NO Avgust Palir 3. oktober ob 19. uri Predavanje na temo “Na poti vere, upanja in ljubezni" Veroučna učilnica Karitas Polzela Blaž Jelen 10. oktober ob 18. uri Odprtje razstave 13- likovne kolonije Kulturni dom Polzela KUD Polzela Marko Slokar Športne prireditve Datum Naziv Ura Kraj Organizator Kontaktna oseba Telefon 30. 8. Tenis turnir dvojic za 5. pokal Žvajge ob 9- uri Prebold Mladinsko društvo Prebold Tomaž Cvar 070 453 525 Tekmovanje za 1. nagrado Trimčka ob 11. uri Prebold 31.8. 11. pohod po obrobju KS PONIKVA ob 8. uri Ponikva-Marof-Vrhe-Studence- PD Žalec in PD Ponikva Dani Jelen 588 86 95 (zbirno mesto pri Gasilskem domu Ponikva) Loke-Kale, Apno-gasilski dom 31.8. Kolesarska dirka na Goro Oljko ob 9- uri Štart na igrišču Ločica ŠD Savinja 2000 Matej Kos 3. 9. Trim kolesarjenje po KS Griže Info tel. Griže DŠR Partizan Griže Sašo Veligošek 041 727 217 3.9. Pričetek Savinjske teniške fige - modra skupina ob 17. uri ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 4.9. Pričetek Savinjske teniške lige - rdeča skupina ob 17. uri ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 5. 9. Tek za življenje ob 17. uri ŠC Žalec DPVZS Slovenije Viktorija Rehar 040 760 849 5.9. Pričetek Savinjske teniške lige - za ženske ob 17. uri ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 5.9. Pričetek Savinjske teniške hge - za osnovnošolce ob 15- uri ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 6.9. Rolanje in družabne igre za otroke Info tel. Gotovlje ŠRD Borut Gotovlje Gorazd Založnik 041 474 642 6. 9. Tenis turnir dvojic ob 9- uri Petrovče ŠD Petrovče Ivan Rehar 041 743 807 13.9. Dan preboldske košarke: Nova šport, dvorana Prebold KK Prebold Jani Laznik 041 793 688 Tekme mladih ob 15- uri IX. tradicionalni turnir generacij ob 16. uri VIP tekma ob 18. uri Tekma člani: KK Prebold : KK Pivovarna Laško ob 20. uri 14. 9. Kolesarsko srečanje Polzelanov in Braslovčanov ob 9- uri Štart pred Občino Braslovče - cilj vinotoč Tiimšek TD občine Polzela Alenka Žnidar 13- ali 14. 9- 5. planinsko srečanje planincev Sp. Savinjske doline Info tel. Planinski dom na Bmici PD Liboje Franci Čretnik 031 627 923 20. 9. Tekmovanje GZ Prebold (pionirke/ji, mladinke/c)i ob 7. uri Športni park Latkova vas GZ Prebold Branko Verk 041 783 207 20. 9. 5. pohod po poteh občine Polzela ob 8. uri Odhod izpred Občine Polzela PD Polzela, DU Polzela Zoran Štok, Stanko Štorman 20. 9. Košarkarski turnir naselij Polzele ob 9- uri Športna dvorana Polzela KOŠ Polzela Dani Tiimšek 20. do 21. 9- Odprti tenis turnir Info tel. Tenis igrišče POŠ Trje Tenis klub Trje Ivo Kamenšak 572 81 68 21.9. Tekmovanje GZ Prebold - člani, članice ob 7. uri Športni park Latkova vas GZ Prebold Branko Verk 041 783 207 21.9. Vzpon z gorskimi kolesi na Mrzlico Info tel. Griže DŠR Partizan Griže Sašo Veligošek 041 727 217 26. 9. Odprti turnir malega nogometa ob 16. uri Igrišče Andraž ŠD Andraž Anton Brunšek 27. 9- Odprti šahovski turnir na Polzeli ob 9- uri Mala dvorana Kulturnega doma Šahovsko društvo Danilo Vošnjak 28. 9. Občinsko prvenstvo v balinanju za mladince Info tel. Žalec Balinarski klub Žalec Latif Kulič latìf@email.si Srečanje invalidov Ob tradicionalnih srečanjih invalidov na Boču, Kopah in v Logarski dolini ter izletu v neznano pripravlja letos Medobčinsko društvo invalidov Žalec - v evropskem letu invalidov POSEBO SREČANJE NEPOKRETNIH IN TEŽJE POKRETNIH INVALIDOV. Srečanje bo 4. septembra 2003 ob 11. uri pri Ribiškem domu v Preserjih pod pokroviteljstvom vseh šestih občin. Prisotne bodo pozdravili župani vseh občin Spodnje Savinjske doline. Predsednik MDI Janez Meglič Medobčinska matična knjižnica Žalec Program prireditev taborskih kulturnih dni: 9- september ob 19. uri: odprtje razstave rezbarskih del Rafaela Končine 15- september ob 20. uri: predstavitev knjige Rajka Šugmana MOJ BRAT in srečanje z Zlatkom Šugmanom 23. september ob 17. uri: ustvarjalnica izdelkov iz papirja - origamov (za otroke od 6. do 10. leta) 25. september ob 12. uri: srečanje knjižničarjev Društva bibliotekarjev Celje Vse prireditve bodo potekale v knjižnici. Tako so peli in delali V Andražu nad Polzelo bo v nedeljo jubilejna, 20. prireditev Družina poje 2003 pod naslovom Peli so jih mati moja. Letošnja prireditev bo po napovedih organizatorja Kulturnega društva Andraž še pestrejša, prireditve pa se bodo udeležile družine iz vseh slovenskih pokrajin. Dvodnevni program se bo pričel v soboto ob 18. uri z večerom glasbe in zabave z znanimi obrazi slovenske narodne in zabavne glasbe. Osrednji del pa se bo pričel v nedeljo na igrišču ob 14.30 z nastopom sloven- skih družin, ki negujejo staro slovensko narodno pesem in tako ohranjajo enega najžlahtnejših kosov naše kulturne dediščine. Pričakujejo veliko udeleženk, zato obetajo veliko lepih pesmi. Ob 17. uri se bo prireditev nadaljevala z družabnim srečanjem ob zvokih ansambla Navihanke. Ves čas bo v dvorani Doma krajanov na ogled razstava stare obrti, s katero želijo obogatiti prireditev in predstaviti opravila, ob katerih je slovenski človek tudi zapel. Vstop za obiskovalce bo prost. T. Tavčar Medobčinska matična knjižnica Žalec vabi v KNJIŽMČNO-BRA1NI KLUB vse, ki radi berejo dobre knjige, o njih razmišljajo, poslušajo, želijo svoja znanja in spoznanja deliti z drugimi, so sprejemljivi za drugačna mnenja in dojemljivi za nova spoznanja. V klubu bomo brali sebi in drugim, poslušali, se pogovarjali o prebranem in videnem, prirejah bralne dogodke in pomagali ljudem s posebnimi potrebami. Knjižnično-bralni klub bomo ustanovili oktobra v času tedna vseživljenjskega učenja. Pisne in osebne prijave sprejemamo na naslov Medobčinska matična knjižnica Žalec, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec ah na tel. št.: 712 12 52. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT I1V TURIZEM FILMSKI NAPOVEDNIK, SEPTEMBER 2003 3. SEPTEMBER Dan odprtih vrat ZKŠT VSTOP PROST! Ogledah si boste lahko filma: ob 18.00 KAKO SE ZNEBITI FANTA V 10 DNEH (romantična komedija) ob 20.00 TISTEGA LEPEGA DNE (slovenski film, 1962, v režiji Franceta Štiglica) REDNE PREDSTAVE, SEPTEMBER 2003 CENA VSTOPNICE 600,00 SIT 7. 9- Agent Cody Banks 14. 9- Prehitri in predrzni, Terminator3 21.9- Jedro, Charlijevi angelčki 2 28. 9- Matrica reloaded, Hulk NOVO, NOVO, NOVO, NOVO, NOVO! V Kinu Žalec ART KINO! Odprtje bo 3. septembra 2003 s slovenskim filmom Tistega lepega dne, z oktobrom pa vas Art Kino Žalec enkrat mesečno vabi k ogledu kinotečnih filmov (vsako prvo soboto). avgust 2003 Kultura Primož z zagrebško filharmonijo Pred dnevi je mladi pianist Primož Mavrič, doma s Polzele, v veliki dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu z orkestrom zagrebške filharmonije pod taktirko maestra Klausa Arpa nastopil kot solist. Odigral je izredno zahtevno in virtuozno delo ruskega skladatelja Sergeja Rachmaninova Rapsodija in variacije na največjih imen zagrebške klavirske šole in ima korenine predvsem v ruskih vzorih. Primož ima za sabo že vrsto nastopov in celovečernih recitalov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji kot solist in v različnih zasedbah. Koncert v Zagrebu je bil že drugi v letošnji sezoni, v decembru je nastopil na gala koncertu Simfoničnega orkestra Glasbene šole Primož Mavrič med nastopom v Zagrebški filharmoniji Paganinijevo temo za klavir in orkester, opus 43. Z izpiljeno tehniko in dodelano interpretacijo, ki jo je dosegel v več kot 600 urah vaj in priprav na koncert, je požel buren aplavz občinstva in ugoden odziv kritike. Priložnost za nastop z orkestrom zagrebške filharmonije, ki ima več kot 130-letno tradicijo, si je priboril po treh uspešno opravljenih avdicijah. 22-letni Primož je svojo glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Žalec pri profesorici Magdaleni Navodnik in nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Celju v razredu profesorice Jelene Dukič Segečič. Po končam gimnaziji, bil je zlati maturant, in srednji glasbeni šoli je glasbeno pot nadaljeval na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Sedaj je študent tretjega letnika klavirja v razredu redne profesorice Pavice Gvozdič, ki velja za eno Celje. Prislužil si je številna priznanja in nagrade na slovenskih in hrvaških tekmovanjih mladih glasbenikov, redno pa se udeležuje tudi seminarjev svetovno priznanih umetnikov in profesorjev, kot so Bugino, Ciccolini, Indjic, Lateiner, Valdma in drugi. Na Glasbeni šoli Celje deluje od začetka preteklega šolskega leta tudi kot pedagog. Talentirani in perspektivni umetnik že razmišlja o možnostih podiplomskega študija. Pravi, da je pri tovrstnem študiju najpomembnejši profesor, njegova pripravljenost za delo in brezpogojno razdajanje znanja. Mesto, država in ustanova so drugotnega pomena. Seveda pa je veliko tega pogojenega s financami, čemur se tudi v svetu glasbe in not ni mogoče izogniti. T. Tavčar Zrna - resnica je ena Od leve proti desni Andreja Novak, Božidar A. Kolerič in voditeljica Savina Vybihal V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila predstavljena knjiga Zrna, avtorja Božidarja A. Koleriča in Andreje Novak, ki je izšla v založbi društva Art Angel. Z avtorjema se je pogovarjala voditeljica Savina Vybihal. Knjiga vsebuje splošne resnice, ki so skrite v naših srcih in jih je dobro prebuditi, ozavestiti, da so nam na voljo v težkih trenutkih nemoči ah strahu. Kot darilo so besedilu dodani Art angeh - energetske slike, ki so narejene na individualne energije posameznikov, vseeno pa nosijo splošne pozitivne energije sprememb, delujejo na različne načine, vse pa so v pomoč za dni, ko poidejo moči." T. Tavčar Posebno nagrado je kot zmagovalec občinstva prejel Nejc Zupan. Nagrado mu je podelil Roman Brglez Maratonsko tekmovanje harmonikarjev V nedeljo, 3. avgusta, je na Vranskem, v sklopu tradicionalnih Vranskih poletnih večerov, potekalo tradicionalno tekmovanje harmonikarjev Ločica 2003, ki ga skupaj z gasilskim društvom Ločica organizirata zakonca Novak -duo Mojca in Marjan. Tekmovanje se je letos udeležilo 89 harmonikarjev iz vseh koncev Slovenije. Pomerili so se v petih starostnih kategorijah. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Jože Burnik, Tomaž Tozon in Denis Novato, nosilec naslova svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko. Najprej so svoje znanje pokazali najmlajši harmonikarji, nato pa še ostali, ki so bili razvrščeni v pet starostnih kategorij. V kategoriji do 12 let je komisija za zmagovalca proglasila Matjaža Poljanška iz Kamnika. V drugi skupini, od 12 do 16 let, je zmagal Nejc Štalec iz Selc nad Škofjo Loko. V tretji, od 16 do 25 let, pa je zmago slavil Janez Lekše iz Škocjana na Dolenjskem, ki je pozneje slavil tudi skupno zmago in prejel glavno nagrado - gorsko kolo. V kategoriji od 25 do 35 let je pokal za prvo mesto prejela Marjanca Valenčak iz Bistrice ob Sodi, v kategoriji nad 35 let pa je prvo mesto pripadlo Stanetu Makovcu iz Preserij na Gorenjskem. V vsaki kategoriji so bili podeljeni pokah za prva tri mesta, poleg tega pa še pokala za najmlajšega in najstarejšega harmonikarja ter posebna nagrada za zmagovalca občinstva. Zmagovalec občinstva je postal Nejc Zupan, sin znanega harmonikarja Robija Zupana z Vranskega. Zaradi rekordnega števila harmonikarjev je prireditev potekala skoraj osem ur, kar pa je bilo zelo naporno tako za komisijo kot tekmovalce, tako da bo prihodnje leto prišlo najbrž do določenih sprememb. D. Naraglav Poletje na gradu Žovnek V okviru prireditev pod skupnim imenom Poletje na gradu Žovnek je Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek, Braslovče organiziralo že tretjo slikarsko kolonijo. Kolonije se je udeležilo devet amaterskih slikarjev skupine, ki deluje pod vodstvom akademskega slikarja Djemala Djokoviča v likovni delavnici sodobne umetnosti v Celju. Na gradu Žovnek so ustvarjali Darja Cvikl, Dagmar Duškov, Vlasta Planko, Nežika Horvat, Barbara Dimeč, Olga Logar, Marjeta Maurovič, Silva Galackaj in Janko Melanšek. Namen kolonije je bil predvsem promoviranje gradu ter oživljanje preteklosti Žovneka in Žovneških. Ob zaključku kolonije so se avtorji odločih, da svoja dela podarijo Kulturno zgodovinskemu društvu Žovnek. V septembru, ob praznovanju občinskega praznika občine Braslovče, bo organizirana prodajna razstava umetniških del, ki so nastala na lanski in letošnji koloniji, izkupiček pa bodo namenih za obnovo gradu Žovnek. T. T. Udeleženci slikarske kohnije Žovnek 2003 Žalski glasbeniki uspešni v Italiji Učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec žanjejo nove uspehe. Trinajstletni Filip Miklavc s Polzele, ki je v minulem šolskem letu obiskoval 6. razred tolkal v Glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu pri učitelju Dejanu Tamšetu, se je v juniju udeležil prvega mednarodnega tekmovanja. Po dveh zlatih plaketah na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije (leta 1999 in 2002) se je prvič pomeril v mednarodni konkurenci in osvojil srebrno plaketo. Še en velik mednarodni uspeh so v Italiji doživeli tudi člani harmonikarskega orkestra pod umetniškim vodstvom Andreje Turnšek, ki so konec julija sodelovali na mednarodnem festivalu harmonikarskih orkestrov. Filip Miklavc je v italijauskem Povolettu nastopil v starostni kategoriji od 12 dol4 let, kjer je tekmovalo kar 48 mladih glasbenikov. Posebnost tega tekmovanja je, da instrumentalisti ne tekmujejo v kategorijah posameznih inštrumentov, temveč vsi v isti kategoriji, ne glede na to, kateri inštrument igrajo. V starostni skupini B je 95 od 100 točk in s tem zlato plaketo osvojila Špela Troha, srebrno plaketo s 94,34 točke na tolkalih Filip, bronasta plaketa pa je prav tako pripadla mladi Slovenki, violinistki Miheli Brecelj. Člani harmonikarskega orkestra so odšh v Italijo na povabilo gostiteljev, natančneje Carla Pala, zaradi izjemnih uspehov orkestra v minulih petih letih. Že prvi dan mini turneje jih je čakal koncert v domu Padre Emiliani v kraju Trebaseleghe, naslednji dan so si ogledah mesto in bili deležni sprejema pri županu. Po večerni vaji v Teatru Embassy so imeli skupaj s tremi orkestri večerni koncert, na katerem so Žalčani navdušili hvaležno italijansko občinstvo. Igral je tudi domači orkester in profesionalni orkester iz Verone. Zaključno točko so odigrah orkestri skupaj, pod vodstvom vseh treh dirigentov, občinstvo pa je ponovno najbolj očarala temperamentna dirigentka Andreja llirnšek, ki je Italijanom dobesedno zlezla pod kožo. Po koncertu so sledili intervjuji za različne medijske hiše in povabila na različne festivale. Tretji dan je bil sprva namenjen ogledu Benetk, kjer so si mladi harmonikarji napolnili duše, zvečer pa je znova sledil koncert, tokrat v Treviglanu v Vili Pasinetti, kjer je publika z ovacijami pozdravila muziciranje 20-članskega orkestra, ki je znova navdušil s svojo profesionalno izvedbo, čeprav so nekateri člani orkestra stari komaj 9 let. Zadnji dan so si glasbeniki vzeli čas tudi za kopanje in s tem zaključili gostovanje pri naših zahodnih sosedih. Sodeč po odzivu, pa to ni bilo zadnje tovrstno gostovanje v Italiji. “Res nismo pričakovali takšnega sprejema in organizacije, po drugi strani pa sem presenečena nad tem, kako so bili Italijani navdušeni nad našim programom in igranjem. Moram poudariti, da ima harmonika v Italiji dolgoletno tradicijo, da posvečajo vehko pozornosti tovrstnim festivalom, da za tem stojijo župani in čela mesta. Upam in želim si, da bi lahko nekaj podobnega pripravili tudi v Žalcu, semkaj povabili tuje orkestre in s tem poglobili tovrstna mednarodna sodelovanja,” je po prihodu domov povedala Andreja Tiimšek, ki v poznem poletju uspešno nastopa tudi z zasedbo Harminet. Slovica v Novem kloštru Graščina Novi klošter v Založah pri Polzeli je že vrsto let središče slovensko-švicarskega prijateljstva, društva Slovica. Pobudnik za to mednarodno kulturno sodelovanje je bil Traugot Biderman iz Švice, osebni prijatelj zdravnika Pavla Parina, sina nekdanjega lastnika graščine Novi klošter. Ob švicarskem narodnem prazniku (1. avgusta) so se na graščinskem dvorišču zbrali slovenski zdomci, ki živijo v Švici, nekaj krajanov in podžupan občine Polzela Stanko Novak. Prižgali so bakle in kres, zbrane pa sta pozdravila gostitelj Traugot Biderman in Stanko Novak. Srečanje so nadaljevali ob pogovorih o možnostih obnove graščine in njene namembnosti. Traugot Biderman si že vrsto let vztrajno prizadeva in s svojimi prihranki obnavlja posamezne prostore graščine, vendar bo potrebno pripraviti tržno naravnan program za celotno območje graščine, tudi za ribnike in okohco, in poiskati primerne investitorje. Kar nekaj pobud in povpraševanj je že bilo (celo pogodba o nakupu je bila pred leti že podpisana, vendar kupnina nikoh ni bila nakazana), vse pa se ustavi pri finančnih sredstvih, ki bi bila potrebna za obnovo. Upajo, da se bo končno našla prava rešitev, ki bo neokrnjenemu kotičku v občini Polzela vdihnila življenje, kar bi bilo v vsesplošno korist. T. Tavčar Kultura avgust2003 Razstavo je krasila tudi savinjska čipka. Promocija Savinjske čipke Ob letošnjem prazniku KS Šempeter so v dvorani Hmeljarskega doma pripravili zanimivo in odmevno razstavo za ljubitelje narave, umetnosti, ročnih, slikarskih, kiparskih in drugih del. Popestrili so jo člani Čebelarskega društva s prikazi tehnologije proizvodnje medu, voska, propolisa, cvetnega prahu in drugih dobrot iz medu. Svoje delovanje je prikazala tudi lovska družina in na razstavo vnesla kanček narave in prizore iz življenja Živah in ptic. Pozornost je vzbudil mladi in obetavni kipar Sandi Lešnik, bogat je bil prispevek slikar- ja Hraneta Kočiča in Marije Masnec. Sodelovali so tudi športniki, upokojenci, turistični delavci in najmlajši iz vrtca. Rdeča nit razstave so bili izdelki članic krožka ročnih del Deteljica, ki deluje v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Njihovi izdelki so bili prava paša za oči, posebno pozornost pa je vzbudila čipka Helene in Hraneta Kočiča, ki sta jo pri Avtorski agenciji Slovenije zaščitila kot savinjsko čipko. Z njo želita Kocičeva doseči prepoznavnost Savinjske doline ne le po hmelju temveč tudi po čipki. T. Tavčar Glasbeni večeri v atriju Savino ve hiše Za vse glasbene sladokusce Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec za september v atriju Savinove hiše pripravlja dva glasbena dogodka: • V petek, 19. septembra, bo v atriju nastopila čembalistka Irena Kralj z gosti. Čembalo je bil v času renesanse in baroka priljubljen instrument, ki so mu skladatelji v preteklosti namenjali posebno pozornost. Pričakujemo lahko lep večer renesančne in baročne glasbe. • V petek, 26. septembra, bo pianistka Magdalena Navodnik z deh Chopina, Rahmaninova in Franka obiskovalcem ponudila nekaj romantične glasbe. Gostja večera bo obetavna mlada violinistka Brina Nataša Zupančič. Oba koncerta bosta ob 20. uri, vstopnine ne bo. V primeru slabega vremena bosta koncerta v Savinovi hiši. Vabljeni! Promenadni koncerti Dopoldanski promenadni nastopi kulturniških skupin v Žalcu bodo tudi letos popestrili dogajanja ob občinskem in mestnem prazniku. Organizatorji - Zavod za kulturo šport in turizem, Kulturno umetniško društvo in Mestna skupnost so k sodelovanju povabili folklorno skupino s Ponikve, skupino Ubrane strune iz Griž, harmonikarje iz Vrbja, Vaško godbo iz Hramš, ansambel Veseli pruhovčani ter harmonikarski orkester in mladinsko godbo Glasbene šole iz Žalca. Koncerti so vsako nedeljo, od 24. avgusta do 28. septembra, ob 9- uri v mestnem parku (pri Savinjki). Naj bo nedeljsko dopoldne tudi Vaš čas za ples in glasbo! Tudi sejem rabljenih učbenikov Občinska knjižnica v Preboldu poleti ni bila odprta le za bralce, ki so si želeli izposoditi knjige. Počitniški dolg čas je pomagala krajšati tudi najmlajšim, saj so ob sredah in četrtih pripravljali tako imenovane ustvarjalnice (odrasli so se jim lahko pridružili), ob sredah pa še uro pravljic. Tik pred začetkom pouka pa so se odločili še za organizacijo sejma rabljenih učbenikov. Sejem poteka ta teden v atriju knjižnice, in sicer v času odprtja knjižnice. Namenjen je osnovnošolcem, pa Uidi dijakom in ^ študentom. K. R. Modna revija starih oblačil Društvo kmečkih žena Ponikva je pri Slomškovem domu na Ponikvi že sedmo leto zapored pripravilo prireditev Kmečko popoldne pod lipo. Vsako leto si izberejo novo temo, ki je vezana na dela nekdanjega kmečkega življenja. Letos so se članice društva lotile oblačilnih navad podeželanov v prvih letih prejšnjega stoletja. Predsednica društva Neveka Jelen je povedala, da so malce pobrskale po starih skrinjah in po zapisih in tako je nastala zanimiva modna revija, v kateri so kot manekenke nastopile kar članice društva in njihovi svojci. Predstavile so ženska vsakdanja in pražnja oblačila, otroške suknje in moško nošo. Prikazale so tudi uniforme takratnega časa. Prireditev, ki se je tudi tokrat odlikovala z izvirnostjo in domiselnostjo, je navdušila množico obiskovalcev, ki jih je iz leta v leto vedno več. T. T. Na posnetkih nekaj utrinkov z modne revije starih oblačil. Ženski pevski zbor KD Gomilsko pod vodstvom zborovodkinje Manje Majcen na zaključnem koncertu 1 optimizmom v novo sezono Uspešno lansko sezono je Kulturno društvo Gomilsko proslavilo na temu primeren način, saj sta na zaključnem koncertu ženskega pevskega zbora v mesecu juniju svoje moči združila oba vitalna dela društva. Poleg že omenjenega zbora nas je ponovno prijetno presenetila domača dramska skupina s komično enodejanko “Florjan”. Začele pa so zoreti ideje za prihodnost, ki jih bo zaradi ohranjanja kulturnega delovanja in povezovanja ljudi v naših krajih in občini Braslovče nujno tudi uresničiti. Splošno znano je, da so pozitivne vrednote najpomembnejše. Ravno kultura je tista, ki se dotakne človeka na čisto poseben, vsakemu človeku svojstven način in tke najtrdnejše, čeprav tanke niti, ki nas povezujejo, in je edina sposobna pomesti z morebitnimi predsodki. Odločili smo se za ustanovitev odraslega mešanega pevskega zbora in mladinske kulturne skupine. Ker je v naših krajih delovanje društev močno, upamo, da bomo uspeh tudi na kulturnem področju. Naše društvo si je v planu dela zadalo organizacijo gledališkega abonmaja. Ker je ideja naletela na posluh in odobravanje tudi pri občinskih predstavnikih, smo se skupaj z občino lotih organizacije “Gledališkega abonmaja občine Braslovče”. Organiziranih bo šest ljubiteljskih gledaliških predstav, katerih uprizoritev bo teritorialno razdeljena na Gomilsko, Braslovče in Letuš. Vsi zainteresiram ste vabljeni k vpisu abonmaja, o tem pa boste podrobneje obveščeni v občinskem glasilu Informator. V društvu bomo s prizadevnostjo skrbeh za sprotne in že utečene dejavnosti in se trudili, da nas v kraju ne bi pogrešali šele takrat, ko nas ne bi več čutih. Marija Rančigaj 3. festival Žalec Festival Žalec je postal tradicionalna manifestacija športa, kulture in zabave v tednu Žalske noči. Slednja je z izjemo Festivala Žalec in še nekaterih ponudila bledo predstavo za razliko od njenih dobrih časov. Študentski klub Žalec je postal s Festivalom Žalec nosilec In organizator najodmevnejših prireditev Žalske noči. Pripravili smo raznolik program, v katerem je, upamo, vsakdo našel nekaj zase. Opravičiti pa se moram in dah pojasnilo tistim, ki so zaman čakali na delavnico mladih ustvarjalcev - Kdo sem ah vem? in na nastop Veselih Štajerk. Delavnica za mlade ustvarjalce, njen zaključni del oziroma predstavitev projektov, je bila odpovedana zaradi bolezni nastopajočih. Ker bi to preveč okrnilo program, smo se odločili za odpoved in izvedbo konec avgusta. Kar pa se tiče nastopa Veselih Štajerk, je prišlo do nesoglsja z management skupine, ki se ni držal dogovorjenega termina nastopa. 29. junij je pomenil začetek Festivala z nastopom skupine Game Over. Naslednji dan v velikem šotoru je bil v znamenju DIA maratona s prikazi diapozitivov iz Tibeta, Egipta, Indonezije, Malezije, Tajske, Namibije in Kambodže. Vse to s podlago drum n base ritmov žalkega DJ Chilija. Četrtkov deževni večer je bil v znamenju jazza. Robert Jukič -kvartet z akademsko zasedbo, nam je to zvrst glasbe približal že drugo leto zapored in bo verjetno tudi v prihodnje na seznamu nastopajočih. Petek, 4. juhja, je pod veliki šotor privabil ljubitelje narodno-zabavne glasbe in teh ni bilo malo. Zabavah so nas ansambel Unikat, diva Natalija Kolšek in stari dobri Vagabundi. Mednje pa se je vrinila in pokazala, da zna tudi peti, miss Slovenije 2001 Rebeka Dremelj. Zadnji dan Festivala Žalec je ponudil največ. Dopoldan je namreč potekal turnir dvojic v odbojki na mivki, ki je bil zagotovo najkakovostnejši dosedaj. Večer pa je bil v znamenju bobnenja iz vehkega šotora. Čas je bil, da se staro in mlado prepusti večurnemu poskakovanju ob zvokih znanih slovenskih zabavlječev, kot so YO-ZO, Pika Božič, Kingston ter mlada žalska zasedba Aperion. Teden dni prireditev in večtedensko načrtovanje, organiziranje, pridobivanje dovoljenj in še marsikaj drugega je marsikateremu članu Študentskega kluba Žalec povzročilo kakšen sivi las. Organizirah nekaj podobnega in v takšnem obsegu ni mačji kašelj. Tildi naslednje leto bo naše vodilo zabava, kultura, šport na kvaliteten, obarvan in svojevrsten način. M. Z. Vaški vodnjak ob lipi Krajevna skupnost Griže je ob letošnjem krajevnem prazniku poskrbela za prijetno popestritev kraja. Skupaj z Občino Žalec in Poslovnim sistemom Helios so obnovili vaški vodnjak ob lipi v zgornjem delu Griž. Na vodnjak so opozorili učenci turističnega krožka OŠ Griže v raziskovalni nalogi Problemahka vode v našem kraju. Več kot sto let star vodnjak je včasih služil potrebam okohškega prebivalstva, predvsem za pitje in napajanje živine ter za vodooskrbo nekdanje šole. Kasneje je bila voda napeljana na pokopališče, vodnjak pa zaprt. Pobuda za obnovo je bila dana s strani krajevne skupnosti. Strokovno je pri obnovi sodeloval tudi Zavod za ohranjanje kulturne dediščine iz Celja, vodnjak pa ima obliko, značilno za savinjske vodnjake. Takšno obhko ima tudi vodnjak na Gomilskem 34. Celostno ureditev je zasnovala Marjana Kopitar, precej prostovoljnih delovnih ur pa so prispevali gasilci, turistični delavci, upokojenci in drugi krajani Griž. Denar za obnovo - 700.000 tolarjev sta zagotovila PS Hehos in Občina Žalec. Ob odprtju vodnjaka so spregovorili predsednik KS Ivan Krašovc, župan Lojze Posedel, Mitja Brisi z ministrstva za okolje, prostor in energijo ter Nataša Hajdinjak iz Hehosa. Po krajšem kulturnem programu je z “žaganjem” vode vodnjak odprla krajanka Valerija Gnus. V dvorani Doma upokojencev pa je bila prav tako v okviru krajevnega praznika odprta razstava, na kateri so predstavih zgodovino krajevne skupnosti, dejavnost Lovske družine Gozdnik, ročna dela griških upokojenk in kakteje Rada Cilenška, Društvo kmečkih žena pa je prispevalo kulinarične dobrote. V soboto je potekalo tudi gasilsko tekmovanje, praznovanje pa se je zaključilo s prireditvijo v letnem gledališču Limberk. K. R., foto: T. T. Ne samo lep, tudi vode je v njem kljub suši dovolj - ob odprtju vaškega vodnjaka v Grižah Hopsi s Polzele Košarkarji Hopsov s Polzele so letos kot prvi košarkarski kolektiv v Sloveniji pričeli s pripravami za novo tekmovalno sezono. Novi trener Vojko Herksl in močno pomlajena ekipa, v kateri je od “starejših” ostal le še Matjaž Cizej, si želijo s trdim delom pripeljati Hopse nazaj v vrh slovenske klubske košarke, kjer so bili že od osamosvojitve Slovenije. Od košarkarjev, ki so v pretekli tekmovalni sezoni nastopali za ekipo Hopsov, ni več trenerja - igralca in najboljšega strelca Matjaža Tovornika, prvega centra Jadranka Čoviča ter članov prve peterke Jasmina Čatoviča in Elvisa Radiča. Na študij v Ljubljano odhaja tudi perspektivni Primož Bizjak. Društvo so zapustili vsi tuji košarkarji, ki so v pretekli tekmovalni sezoni nosili dres Hopsov. Praznino, ki je nastala zaradi odhoda omenjenih igralcev, so zapolnili 23-letni, I96 cm visoki krilni igralec bivšega prvoligaša Birokrata Simon Finžgar, 21-letni, 212 cm visoki center ljubljanske Ilirije Matic Debevc in povratnik na Polzelo, 22-letni, 206 cm visoki kriki igralec Branimir Josipovič, ki je v preteki sezoni nosil dres hrvaškega prvoligaša Istre iz Pule, ter trije mladi tujci: 18-letni, 209 cm visoki center Miloš Šokota iz Bosne in Hercegovke, 16-letni, 206 cm visoki kriki center Dordje Nikolič k 15-letni, 193 cm visoki branilec, oba iz Srbije in Črne gore. V ekipi pričakujejo tudi popoko uveljavitev v članski konkurenci svojih perspektivnih mladih igralcev Primoža Skoka, Luke Gržka, Gregorja Arcana, Roka Vašla, Uroša Godlerja, Matica Goropevška k Danijela Jeriča, ki so že v preteki tekmovalni sezoni nabirali izkušnje, v letošnji pa od njih pričakujejo prevzem odgovornosti pri doseganju začrtanih ciljev. Vodstvo Hopsov s Polzele, k je v pretekli tekmovalni sezoni zelo uspešno zagotavljalo maksimake pogoje za delo društva, ostaja nespremenjeno. Vodstvo ostaja v rokah neutrudnega Janka Vašla, k je vodike okrepil s koordmatorjem strokovnega dela k odgovornim za selekcioniranje članske ekpe Dušanom Laznikom, bivšim igralcem in košarkarskim zanesenjakom s Koroške, k se je že do sedaj dokazal, saj je zelo uspešno bdel nad razvojem slovenskega NBA-jevca Boštjana Nahbarja. Trener Herksl je povedal, da bodo Hopsi bazični del priprav izvedb doma. Dvorana, fitnes k neokrnjena narava v okolici Polzele so jim na razpolago 24 ur na dan, tako da bodo imeli odhčne pogoje za izvedbo prvega dela priprav, k pomeni osnovo, na kateri bodo gradili vsi prihajajočo tekmovako sezono. Drugi del, uigravanje, pa bodo izvedb v domovini svetovnih prvakov ter v Italiji k doma, kjer bodo odigrah približno 20 tekem prob močnim nasprotnikom, kar naj bi ekpi zagotovilo uigranost k prepotrebne izkušnje pred začetkom nove tekmovake sezone, k se bo pričela septembra. T. Tavčar Nove okrepitve: Igro Krasnič, Branimir Josipovič, Miloš Šokota, Matic Debevc, Đorđe Nikolič in Simon Finžgar 1 - \Jf J «f ,/g-AtL F: V * ,;T \t&£ìi jBBjmfU ‘i ÉÉI Starejši dečki NK Žalec - prvaki 2. lige MNZ CElß 2002/03 Jeseni v Žalcu še več nogometa V sredini avgusta so s treningi pričeli v vseh selekcijah Nogometnega kluba Žalec, saj konec meseca že pričnejo s tekmovanji v ligah Medobčinske nogometne zveze Celje. V prvo bgo MNZ Celje so napredovale kar tri ekpe. Ekpi cicibanov (pod vodstvom prof. Mirana Jelena) in mlajših dečkov (pod vodstvom Bojana Lubeja) sta prvo mesto zasedah že po jesenskem delu, zato njun uspeh niti ni tako nepričakovan. V spom- ladanskem delu sta z rezultati samo potrditi dobro delo njunih trenerjev. Zato pa so se toliko bolj nepričakovano v prvo bgo MNZ Celje uvrstiti starejši dečk. Sezono so pričeli s tremi točkami primanjkjaja (kazen MNZ) in po jesenskem delu so zasedati šele 5. mesto. Toda v pomladanskem delu ekpa Luke Naprudnika ni poznala poraza, oziroma je razen enega neodločenega rezultata beležila same zmage. Ne smemo pozabiti tudi ekpe malčkov Prenovljeno igrišče V Libojah se lahko pohvalijo s prenovljenim igriščem, ki ima nove nogometne gole, table za košarko, nova pa je tudi mreža okoli igrišča. Pridobitev so obeležili s športnim dogodkom. Med sabo sta se pomeriti nogometni ekpi Krajevne skupnosti in Mladinskega kuba Liboje. Tekma se je končala z zmago mladih, k so ekpo KS premagati z rezultatom 6 : 3. Srečanje je potekalo v prijetnem ozračju in športnem navijanju, tako pa je bilo tudi po tekmi. Z obnovljenim igriščem je športno delovanje mladih in tudi malo manj mladih precej pridobilo, hkrati pa dalo kraju tudi lepšo podobo. D. N. Na evropsko in svetovno prvenstvo Roka Hržico iz Prebolda poznajo zlasti v šahovskih krogih, saj velja za enega najuspešnejših mladih šahistov v državi. Za njim je vrsta evropskih in svetovnih prvenstev in tudi letos si je z zmagama na obeh državnih prvenstvih v aktivnem in počasnem šahu zagotovil nastop na evropskem prvenstvu, ki bo septembra v Budvi, in svetovnem prvenstvu, ki bo oktobra v Grčiji. Pred počitnicami se je vrnil iz Pule, kjer je v prvih petih kolih kar štirikrat igral z mednarodnim mojstrom in enkrat s fide mojstrom. V teh petih partijah je le enkrat izgubil. Rok Hržica Rok Hržica je začel igrati šah pri petih letih, vzrok za to je bil računal-nišk program battle chess, kjer so se prav lepo pretepale šahovske figurice. Pri sedmih letih je bil prvič na turnirju. Pri osmih je že okusil slast zmage na regijskem prvenstvu v konkurenci desetletnikov. Pri devetih je prvič zmagal na aktivnem državnem prvenstvu v konkurenci dečkov letnik 89, prav tako se je prvič udeležil evropskega prvenstva v skupini leto dni starejših dečkov in se uvrstil na odlično enajsto mesto. To leto pa je bil prvič tudi udeleženec svetovnega prvenstva. Leto pozneje je kot desetletnik zmagal na obeh državnih prvenstvih, in sicer v aktivnem šahu, kar pomeni do ene ure po igralcu, in kasičnem šahu, kjer je tempo igranja ena ura in trideset minut po igralcu za partijo, plus trideset sekund časa za vsako že opravljeno potezo. To pa je tisti pravi šah, k se igra na evropskem in svetovnem prvenstvu. Z enajstimi leti je Rok zmagal na aktivnem državnem prvenstvu v konkurenci leto dni starejših dečkov. Bled je bil za Roka Hržico srečno šahovsko mesto, kjer je postal najmlajši slovensk šahovs-k prvokategornik in hkrati najmlajši Slovenec na mednarodni ELO rating listi, k vključuje šahiste z doseženi- mi več kot 2000 točkami vse do 2300 točk, oziroma je sedaj ta meja zmanjšana na 1800 točk. Kljub znižanju potrebnih točk do poprave rating liste na njej ni zaslediti mlajšega Slovenca od Roka. Na Bledu je, takrat še ne enajstletni Rok, na tako imenovanem “B” turnirju v devetih partijah remiziral s štirimi mojstrskimi kandidati, z enim je zmagal, z enim pa izgubil. Prav tako pa je enkrat remiziral in enkrat zmagal ter enkrat izgubil s prvokategornik. To leto se je udeležil tudi evropskega prvenstva in se boril celo za medaljo, a mu je zmanjkalo športne sreče. Le-te mu je primanjkovalo tudi na svetovnem prvenstvu in je bil z rezultati le deko zadovoljen. Toliko bolj pa je bil zadovoljen s prvim mestom na turnirju šahovskih šol srednje Evrope, k so ga osvojili skupaj s kolegi iz Šahovske šole Notranjske pod vodstvom fide mojstra Antona Praznika. Leto pozneje je kot dvanajstletnik spet zmagal na državnem prvenstvu, se udeležil evropskega v Grčiji k svetovnega v Španiji. Prav tako pa je uspešno nastopal na kopici članskih turnirjev na Češkem, Hrvaškem k v Avstriji. Naslednje leto se ni začelo tako, kot bi si želel, saj je zaradi bolezni moral izpustiti državno prvenstvo. Igral je na turnirjih predvsem na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, v Avstriji k Italiji. Na turnirju, poimenovanem Jurjevsk turnir hrvatskh šahovskh nada, je zasedel drugo mesto z istim številom točk kot hrvašk fide mojster Brkč. Oba sta v devetih partijah iztržila vsak po osem točk. Letos januarja je na turnirju na hrvaškem Bošnjaci open (Open Vukovarsko-Sremske županije) med več kot 150 tekmovalci zasedel odlično 32. mesto, kar je bilo za okrog 50 mest bolje, kot so pričakovati. Po petih kotih je delil celo peto do dvanajsto mesto. O moči tovrstnega turnirja priča tudi dejstvo, da je na turnirju tekmovalo tudi šest velemojstrov. Kot smo zapisali že v uvodu, je letos zmagal tudi na obeh državnih prvenstvih k se tako uvrstil na evropsko kot tudi svetovno prvenstvo. Rok Hržica je zapisan šahu. Čmo-bele figuro so bile k ostajajo njegove spremljevalke k prijateljice. Po njihovi zaslugi veliko pokje k spoznava svet, hkrati pa sklepa nova prijateljstva k znanstva z mladimi šahisti z vseh koncev sveta. Veseli se vsakega ponovnega srečanja s Kitajcem Bu Xiangzhom, Indijcem San Guptom, Avstralcem Garethom in drugimi, s katerimi si tudi dopisuje. Tako je že pravi mladi svetovljan in šahovski princ, ki ima vse možnosti, da kdaj zasede kdi slovenski šahovski prestol. Zasluge za to pa bodo imeti tudi vsi tisti, ki mu zaupajo k ga kdi finančno podpirajo. “Zahvala gre zato tudi Občki Prebold k vsem, ki mi kakor koti pomagajo na moji šahovski poti. Še posebno pa se moram zahvaliti staršem, brez katerih vsega, kar počnem, ne bi bilo.” D. Naraglav (pod vodstvom prof. Mirana Jelena), ki je v enotni ligi MNZ zasedla 4. mesto. S kančkom sreče bi lahko zasedli kdi kakšno mesto višje. Ob koncu sezone so se nogometaši skupaj s starši k upravo kluba sešti na tradicionakem pikniku na Kalu, kjer seje predsednik NK Žalec Jelko Pesjak zahvalil trenerjem k igralcem za uspehe ter jim zaželel podobnih rezultatov v prihajajoči novi sezoni. V sezoni 2003/04 bo NK Žalec številčnejši za dve ekipi. V ligi malčkov se bo ekipi NK Žalec pridružila ekipa Petek Team, ki jo bodo sestavljati predvsem igralci, ki šele vstopajo v osnovno šolo k si znanje ter izkušnje pridobivajo pri prof. Miranu Jelenu. Ekipo malčkov NK Žalec bo vodil Bojan Topolovec, ki je skupaj z Aleksandrom Trobišem k Stankom Plantakom letos pridobil licenco trenerja. Ekipi cicibanov k mlajših dečkov bosta letos prvič nastopiti v 1. ligi MNZ Celje. Trenerski kader ostaja isti - cicibane bo vodil prof. Miran Jelen, mlajše dečke pa Bojan Lubej. Njun pomočnik bo Aleksander Trobiš. Cilj za prihajajočo sezono je znan -obstanek v 1. ligi, hkrati pa z dobrim delom ustvariti kvatiteke igralce za starejše selekcije. Starejše dečke bo tudi v novi sezoni vodil Luka Naprudnik k kdi njim je cilj obstanek v 1. ligi, hkrati pa si želijo, da bi ekipa dala kakšnega reprezentanta v selekcije MNZ Celje. Po daljšem času bo v NK Žalec ponovno zaigrala kadetska ekipa. Vodil jo bo Stanko Plantak, znano žalsko nogomeko ime. Kadeti bodo nastopiti v enotni ligi MNZ Celje, cilj pa je uvrstitev v zgornji del lestvice. V klubu bo jeseni v sodelovanju z osnovnimi šolami bivše skupne občke pričela delovati Otroška nogomeka šola NK Žalec, v kateri bodo sodelovati otroci od 6 do 10 let, ki ne morejo obiskovati vadbe v Žalcu. Vadba bo potekala na osnovnih šolah, kteres otrok pa že zdaj presega vsa pričakovanja. Na žalost pa kljub ponovnemu zagonu nogometa k uspehom mlajšk selekcij v NK Žalec ugotavljajo, da še vedno ni zanimanja gospodarstva za vlaganje v nogomet. Klub se financira v glavnem iz sredstev iz občkskega proračuna k priložnostnih dotacij. Na tem mesk bi se radi zahvaliti vsem, ki so jim pomagati do sedaj k vzbudili zanimanje tistih, ki bi jim biti zaktere-sirani pomagati v bodoče. Treba je poudariti, da je igrišče v Športnem parku v izredno slabem stanju. Travna površina je skoraj uničena, poškodovana pa je kdi drenaža. Lastnik Športnega parka je v sodelovanju s CMC Publikumom letos pričel z urejanjem travne površke, obljubljena pa je kdi namakaka naprava. Na delu Športnega parka pri obvoznici je na pobudo NK Žalec dogovorjena ureditev vadbišča, kajti glavno igrišče takšne obremenitve trenkgov in tekmovanj ne bo več preneslo. M. Z. Člani sveta KS Liboje in mladinci po zaključku tekme Preobrazba žalskega nogometa Nogomet ima v Žalcu dolgo tradicijo, vendar je zadnjih nekaj let doživljal travme in kmalu dočakal svoj konec. Nekajletni premor članskega moštva je do dobra izpraznil žalski štadion, mlajšim kategorijam pa onemogočil napredovanje in ohromil vsa upanja v žalski nogomet. Časi so se spremeniti k začenja se nova doba žalskega nogometa, ki se ne bo ozirala nazaj, ampak bo strmela k sodobnim pristopom v nogometu. Da se bo v Žalcu zopet igral nogomet članskih moštev, je zasluga in želja ambicioznega nogometnega entuziasta Leona Kozarja, predsednika novoustanovljenega in povsem neodvisnega kluba. Novo moštvo se imenuje NK TRISTAR ŽALEC. Priprave na nastopanje v 4. nogomeki ligi so že v polnem teku, odigranih pa je bilo kdi kar nekaj pripravljalnih tekem. Moštvo se še formira, poudarek pa je na mlajših igralcih, katerim je zagotovljena kvalitetna vadba pod taktirko dolgoletnega nogomekega strokovnjaka Boža Andolška in pomočnika Silvestra Ceršaka. Klub se žeti uvrstiti v 3- nogomeko ligo, prav tako pa obstaja želja zadržati moštvo čim dlje skupaj, saj gre za mlade in kvalitetne nogometaše s povprečno starostjo dvaindvajset let. Klub se financira izključno z lastnimi sredstvi in po besedah predsednika kluba, pomoči s strani občke še ni, zaenkrat pa so kdi najemniki žalske zelenice. Vse vas, ki vam nogomet teče po žilah, in tiste, ki želite videti mladce zaradi kakršnega koti drugega razloga, vabimo na prvo domačo tekmo v 4. nogomeki ligi med NK T1RSTAR Žalec in Kovinarjem iz Štor, ki bo 6. septembra. 10. septembra pa bo v Športnem parku v Žalcu odigrano srečanje pokala Slovenije med NK TRISTAR Žalec in drugotigašem NK Krško Posavje. Vabljeni! M. Z. Sport avgust 2003 Vodstvo ŽRK Žalec (od leve trener B ekipe Uroš Anžič, trener A ekipe Igor Razgor, športni direktor Iztok Ščurek, predsednik kluba Boštjan Ribič in novi sekretar kluba Danih Kovačič) Start v novo sezono Rokometašice ZRK Žalec se že pripravljajo na začetek prvenstva. S pripravami so začele 4. avgusta, ko je potekala tudi tiskovna konferenca s predstavitvijo ekipe, na kateri je vodstvo kluba razgrnilo svoje želje in načrte. V pretekli sezoni so v državnem prvenstvu Žalčanke osvojile tretje mesto, letos pa si želijo še za stopničko višje. Na njihovi klopi letos ne bo več Tanje Dolar, ki se je odločila končati svojo športno pot, tako kot pred letom dni njena sestra V klubu pa se bodo še vedno zanašali na pomoč njunega očeta Milana Dolarja, ki je bil in ostaja siva eminenca žalskega ženskega rokometa Ekipa bo letos okrepljena z dvema novima igralkama, in sicer z Majo Breznik, ki prihaja iz Škofje Loke, in Martino Strmšek iz ŽRK Celeia Celje. Obe sta uveljavljeni zunanji napadalki in bosta zato v veliko pomoč ekipi, hkrati pa njuna prisotnost v moštvo vnaša zdravo in stimulativno konkurenco. Kar pomeni, da bi imele mlajše igralke manj možnosti igranja. Prav iz tega razloga se je vodstvo kluba odločilo, da bo druga ekipa pod vodstvom Aleša Anžiča nastopala v 1. B ligi, kjer se igra po dvokrožnem sistemu. Vse kaže, da bo žalska rokometna vrata letos pomagala braniti tudi nekdanja igralka Miša Marinček, ki je v minuli sezoni branila v Celju, za novo sezono pa je podpisala štiriletno pogodbo z evropskim prvakom Krimom. Kot posojena igralka naj bi v državnem prvenstvu branila vrata svojega dosedanjega ŽRK Celeia, v tekmovanju za pokal EHF pa naj bi pomagala braniti vrata Žalčank. Žreb na Dunaju je Žalčankam namenil ciprski Anorthhosis Famagusto iz Lamake. Z žrebom so v Žalcu zadovoljni, saj menda nasprotnik ne sodi med favorizirane ekipe, kar pa seveda nič ne pomeni, saj lahko prav te ekipe presenetijo in zato se bodo na tekmo pripravile v največji meri. Prva tekma bo 5. oktobra, druga pa 12. oktobra. Že 13- septembra pa se bo pričela državna liga, v kateri Žalčanke, kot že rečeno, igrajo na drugo mesto. K temu cilju naj bi pripomogle intenzivne priprave, ki jih je imela ekipa od 4. do 9- avgusta v Žalcu, od 11. do 16. avgusta na Rogli in od 18. avgusta dalje trikrat tedensko dopoldan in petkrat tedensko popoldan v domači telovadnici. Minuli vikend so sodelovale tudi na turnirju na Reki. Do začetka prvenstva bodo Žalčanke odigrale nekaj prijateljskih tekem. Trener Igor Razgor, ki je za delo v minuli sezoni posebej pohvalil Trno Randl in vratarko Majo Grudnik, si je zaželel, da bi ob koncu sezone lahko pohvalil celotno ekipo. Ob tem je še dejal, da bodo morale igrati hitreje in z manj napakami. Tako bi bil zastavljeni cilj dosegljiv. Poleg že omenjenih naj bi zastavljeni cilj pomagale doseči še golmanka Tanja Kočevar, Dejana Stevanovič, Nina Potočnik, Danijela Savič, Lidija Krajnc, Elena Agafonova, Neh Irman, Natja Pavlič, Alja Pristovšek, Daša Breznikar, Manja Rančigaj, Biljana Čulibrk, Barbara Bobinac, Hana Kadivnik, Valentina Zumberi in še katera izmed mlajših igralk. D. Naragjav komiteja, je velik in pomemben dosežek. ‘'Želim vam, da bi s takšnim delom tako z reprezentanco Slovenije kot pri vas v Šempetru nadaljevali in dosegah rezultate tudi takrat, ko boste nastopali v članski konkurenci,” je ob koncu dejal župan Posedel in jim izročil priložnostna darila. Za sprejem se je najprej zahvalil vodja reprezentance Rudi Zupanc starejši, ki je na kratko opisal nekaj pomembnih dogodkov z olimpijade v Parizu. Med drugim je dejal, da je to največ, kar so slovenski odbojkarji kdaj dosegli, za kar bodo nagrajeni s štiriletno štipendijo, do katere so upravičeni, če jo bodo seveda potrebovali. Tildi predsednik Partizana Šempeter Marjan Volpe je izrazil zadovoljstvo in poudaril, da so v Šempetru ponosni, da so vzgojili tako dobre odbojkarje. T. Tavčar Uspešni športniki pri županu Župan z udeleženci sprejema Za športnike iz občine Žalec, ki na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegajo odmevne rezultate, pripravi župan občine Žalec Lojze Posedel poseben sprejem. Pred dnevi je skupaj s programskim direktorjem Zavoda za kulturo, šport in turizem - enota šport Urošem Vidmajerjem sprejel mlade športnike, ki so nastopih na Evropski olimpijadi mladih v Parizu in osvojili medalje. Srebro je v judu osvojil Rok Drakšič iz Griž, član Judo kluba Sankaku iz Celja, kadetska državna reprezentanca pa je na teh igrah zasedla tretje mesto in osvojila bronasto medaljo. V reprezentanci so bili tudi mladi odbojkarji iz Šempetra: Rudi Zupanc mlajši, Marko Bojinovič in Zlatko Pulko, s katerimi je bil tudi vodja reprezentance Rudi Zupanc starejši. Župan Posedel je vsem izrazil čestitke in priznanje, da so odlično zastopali Slovenijo in občino Žalec. Osvojiti medaljo na igrah, kjer nastopa 48 reprezentanc evropskih držav, ki so članice olimpijskega Simon Jan zaključil športno pot Državni prvak Luka Novak Novak državni prvak Taekwan-Do klub Sun Braslovče je v dvorani Doma krajanov na Gomilskem pripravil prireditev Noč samurajev ID. Organizirana je bila ob peti obletnici ustanovitve kluba, kot promocija tovrstnega športa v Savinjski dolini ter ob poslovilnem nastopu trenerja in enega najboljših tekvandoistov Slovenije in Evrope Simona Jana. Simon Jan Prireditev so obeležili nastop Demo skupine kluba Tae-Bo, dve borbi v kick boksu Zorana Arsoviča in Mitje Potočnika, gost iz Bosne z demonstracijo testa moči - z golo roko je lomil kamenje in zidake. Sledil je nastop najboljših domačih tekmovalcev proti petim državnim prvakom in reprezentantom Bosne in Hercegovine. Luka Hribernik, Tilen Hrastelj, Jernej Basle in Roman Pungartnik so se odlično izkazali in vsi razen Pungartnika zmagah. V zadnji borbi je zadnjikrat nastopil Simon Jan in premagal državnega prvaka Bosne in Hercegovine Osmena Maliča. Noči samurajev so se udeležili številni gostje, med njimi večkratni svetovni prvak v taekvandoju Tomaž Barada, predsednik Kicboxing zveze Slovenije Darko Filiput, župan občine Braslovče Marko Balant, ki je tekmovalcem podelil pokale, in drugi. Ob zaključku so se člani domačega kluba z darilom in lepimi besedami zahvalili svojemu trenerju za dosedanje delo. T. Tavčar Na Javorju pod Trbovljami je potekalo letošnje državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu. V članski konkurenci je postal državni prvak 19-letni Luka Novak iz Arje vasi, član žalskega kluba Novak Scott. V ekstremnih pogojih, na razmočeni in drseči progi, je Luka premagal vso slovensko konkurenco v tej izjemno zahtevni športni panogi. Zmagal je kar za 6 sekund prednosti pred drugouvrščenim Jeseničanom Črtom Slivnikom, tretje mesto pa je osvojil Idrijčan Boštjan Felc. Poudariti velja, da Luka mesec in pol ni treniral zaradi zloma ključnice. V mladinski konkurenci je Silvo Golavšek osvojil sedmo mesto, Jože Veber pa je odstopil. T. T. Športam in uživam Pod tem geslom so v občini Žalec razpeli jadra in zajadrali v poletje v sklopu pomladansko poletnih športnih akcij. Zanimivi so podatki ob zaključku, da se je zvrstilo 20 športnih prireditev s približno 1000 udeleženci. Bolj so pritegnile prireditve, ki so bile dinamične in zanimive za širši jf Ekipa Planinskega društva Žalec na orientacijskem tekmovanju Mladi pri streljanju z zračno puško krog ljudi in so izžarevale nekaj novosti in precej organizacijske domišljije. Organizator Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, organizacijska enota za šport ugotavlja, da je bila letošnja istočasna organizacija več prireditev na istem prostoru ob glasbi zelo domiselna, saj je prav ta raznolikost privabljala največ udeležencev. Sicer pa ugotavljajo, da je zanimanje ljudi za športno udejstvovanje manjše kot včasih, čeprav se individualno s športom ukvarja vehko ljudi. Ne žehjo pa se organizirati, ne marajo tekmovalnosti in ne žehjo sodelovati na prireditvah, zato je bila udeležba teka ob Savinji bolj skromna. Med otroki je najbolj priljubljen nogomet, mini nogometne lige se je udeležilo 28 ekip osnovnošolcev, medtem ko je bilo zanimanje za košarko presenetljivo majhno. Zelo odmevna in dobro obiskana sta bila Cici športna ohmpijada za najmlajše in hitrostno rolanje. Z velikim veseljem so se otroci s starši udeleževali izletov v prireditev prihaja večkrat tudi do težav. Ena izmed njih je obveščanje, za kar ni dovolj letak, plakat, radijska ah TV-reklama. Najpomembnejše je obveščanje od ust do ust. K temu lahko največ prispevajo učitelji, športni pedagogi in delavci ter drugi. udeleževali športnih prireditev, so izdali zgibanko Koledar športa v občini Žalec, ki jo lahko dobite na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec ali pri blagajni športnega oddelka Blagovnice Žana Mercator. T. Tavčar Aqualuno, ki so jih donirali Mestna skupnost Žalec, Gradnje Pluton, Savinjska televizija, Elektro Ivanc, Inštalaterstvo Šarlah in Gostišče Štorman. Pri organiziranju tako množičnih Udeleženci prireditev so posebno pohvalo izrekli vsem skromnim in prizadevnim športnim delavcem, ki so organizaciji in delu posvetih vehko svojega časa. Za vse, ki bi se radi kakor koh Udeleženci izleta v Aqualuno z učitelji plavanja avgust2003 Pisma bralcev Pisma bralcev Feniks se predstavlja svetnikom - II V junijski številki Utripa Savinjske doline sem z veseljem prebral članek, ki opisuje uspehe Feniksa, nastalega po stečaju nekdanjega Ferralita. Sodeč po vsebini, je Feniks stečajni postopek zaključil, a se kot bivši Ferralitovec čutim prizadetega in ogoljufanega. Članek v glavnem omenja težave, ki so v večini ekološke narave, seznanjeni smo z rezultati dela, plani za bodočnost in željami kolektiva vse do konca leta 2006. Žal sem pogrešal še kakšno besedo o skrbi za delavca, pod kakšnimi pogoji dela, kakšne so njegove pravice, kako deluje sindikat (v kolikor še sploh obstaja) in nenazadnje, kako so ljudje, predvsem tisti v proizvodnji, plačani. In ravno plače so vzrok mojega pisanja. Natančneje plače, ki smo jih bivši delavci Ferralita prejemali in bili za “nagrado” od vodstva Feniksa ogoljufani. Za boljše razumevanje moram časovno poseči nekaj leta nazaj. Po zavestno zrežiranem stečaju takratne vodilne garniture Ferralita, ki se je kar nekaj časa “trudila”, da bi Ferralit pripeljala v stečaj, kar jim je končno tudi uspelo (mislim, da ne v celoti po predvidenem scenariju), smo seveda najkrajšo “potegnili” zaposleni v proizvodnji in srednje strokovni kader. Kar nekaj časa se je Ferralitova barka potapljala, saj so “kapitani in oficirji” (pošteni in pametni so nas kaj kmalu zapustili, ker so potop predvideli) potapljajočo se barko na videz usmerjali v mirne vode, v resnici pa vse globlje. Zaposleni propadajoče se firme smo skušali rešiti tovarno s tem, da smo se zavestno odrekali delu osebnega dohodka, določenega s kolektivno pogodbo. S farso o delniški družbi Ferralita, ki so jo uprizorili takratni vodilni, pa smo mnogi naivneži nasedli in kupovali oziroma vlagali v tovarniške (danes nič vredne) delnice. Pričela so se prisilna čakanja delavcev, odpuščanja “problematičnih”, predčasne upokojitve, med njimi tudi upokojitve najsposobnejših tehnološko-tehničnih strokovnjakov. Sledijo naivne pogodbe predvsem s tujimi partnerji, sodelovanja s tujimi, dvomljive vrednosti naročniki, ki so kmalu ugotovili, “koliko je pri nas ura” in znali to s pridom izkoristiti, ter še več drugih “cvetk”, ki le še pripomorejo k hitrejšemu koncu Ferralita. No, in tu smo delavci bili prvič nadigrani s strani bivše vodilne garniture. In kdaj drugič? Ko je Ferralit preko noči šel v stečaj, postal Feniks in zaposlenim zagrenil življenje, saj so ostali brez dela, mnogim pa je bilo ogroženo preživetje. Zaposleni (sedaj že nezaposleni) smo v skladu z zakonom preko odvetnikov ali Območne organizacije sindikatov Celje prijavili terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom Ferralitom iz Žalca, le-ti pa sprožijo tožbo pred Okrožnim sodiščem v Celju, zoper dolžnika Ferralita. Tako je le-ta postal dolžnik nekdanjim zaposlenim v različnih denarnih višinah. Hi se prične naivnost brezposelnih, ali že drugje zaposlenih, ter zaupanje v stečajnega upravitelja. Ta nas je namreč preko naših odvetnikov obvestil, da prijavljene terjatve prizna, vendar iz objektivnih vzrokov v nižji višini terjatve, kot smo bili zanje upravičeni. Ker je boljše vrabec v roki kot golob na strehi, smo predlagane višine terjatev podpisali in s tem dali soglasje k priznani nižji terjatvi. Tretjič smo bili izigrani, da ne rečem ogoljufani, ker smo glede na delno priznanje terjatve po stečajnem upravitelju kot tožniki umaknili tožbo (kako naivno) in ustavili postopek, saj bo priznani del terjatve izplačan, hkrati pa sebi onemogočili nadaljnje tožbe proti dolžniku. Spoštovani gospod direktor Feniksa, dokažite, da ste človek, ki verjame v pravno državo in po stečajnem upravitelju poravnajte zapadlosti do priznanih terjatev. Da je Feniks to, kar danes je, da je dobra stotina zaposlenih dvignila vaše podjetje v to, kar ste (čeprav s tujim lastništvom), smo pripomogli tudi mi, bivši zaposleni, kajti znanje in tradicija preko noči ne usahneta. Dokažite, da je FENIKS vzletel pomlajen iz pepela in ostal simbol večnosti, ter nas, ki se bojujemo za svoje zaslužene in priznane terjatve, izplačajte. Oto Eberlinc, Petrovče Kdaj do lepše prihodnosti? V 27. številki Novega tednika, ki je izšla 3. julija letos, je bil objavljen članek pod naslovom Prebold, kraj na robu preživetja. Že naslov nam pove, o čem je v tem članku tekla beseda. Obravnaval je pač stisko, s katero se občani Prebolda že lep čas soočamo. Kriza se je seveda poglobila še z zaprtjem podjetja MIK, nič kaj obetavna pa tudi ni več Tekstilna tovarna, kjer od I860 delavcev, kolikor jih je nekoč zaposlovala, danes dela približno 350. Vtis, ki so ga novinarji ob obisku v Preboldu dobili in ga v članku tudi ponazorili, še vedno ni tako zaskrbljujoč. Kar nekaj krajanov se je nad njim “muzalo”, češ, saj še ni tako hudo, saj je gospod Vinko Debelak, župan občine Prebold, še vedno optimist. Res je, da ni mogoče z enim obiskom videti in doživeti tisto, kar občutimo mi, ki tu živimo, zato čutim potrebo, da temu članku dodam še svoje mnenje, ki pa ni samo moje, kar mnogih krajanov je, ki pa se, kot so ugotovili tudi novinarji, žal, nočejo izpostavljati. Raje trpijo, potožijo le v kakšnem ožjem krogu (posledice strahovlade). Kako na situacijo gledamo tisti, ki nam ni vseeno, da živimo v kraju brez vsake perspektive in prihodnosti? Resnica je, da v kraju vlada mrtvilo, kot so zapisah. Resnica je Uidi, da je zelo lepo urejen. Niso pa opazili, da je urejen predvsem po zaslugi pridnih in skromnih prebivalcev, ki še vedno najdejo v svojih, zares pičlih prihodkih kakšen tolar, ki ga žrtvujejo za cvetje, tudi barvo, da si z njimi polepšajo dom in s tem vsaj navzven prikrijejo stisko, ki vlada za zidovi. In če bi se še malo bolj razgledah, bi lahko opažih zanemarjene objekte, ki so bili nekoč, ko so bili še v rokah lastnikov, kraju v ponos, danes so vse prej kot to. To potrjuje že znano reklo, da je država, v čigar rokah so bili objekti pol stoletja, slab gospodar. In teh objektov je prav v centru občine največ. Res so se nekateri vrnili v roke potomcem nekdanjih lastnikov, vendar ti ne morejo čez noč popraviti, kar je država zanemarjala zadnja desetletja. In če bi bili še malo bolj pozorni, bi lahko videli tudi to, da je navkljub stiski, ki jo kraj preživlja, v njem Biologi iz vse Slovenije so se v času od 25. aprila do 2. maja 2003 udeležili ekskurzije v Egipt. Z našega področja smo se ekskurzije udeležili biologi z Vranskega, iz Prebolda, Petrovč in g. Zore s hčerjo. Ogledah smo si floro in favno ob Nilu ter botanični vrt v bližini Asuana. Odpravili smo se do Rdečega morja na ogled podvodnega sveta, ki je zelo bogat in pisan. Naše potepanje je zajemalo tudi oglede zgodovinskih znamenitosti od Kaira do Abu Simbela. Bilo je čudovito. Majda Razlag V Petrovčah se je že nekaj časa pojavljala ideja, da bi tudi mladi imeli klub, ki bi omogočal možnosti za kvalitetno in ustvarjalno preživljanje prostega časa mladih v KS Petrovče in ki bi skrbel za razvoj kulturnega, športnega in umetniškega ustvarjanja mladih. To idejo smo udejanili na ustanovnem zboru Kluba mladih Petrovče 29- junija letos. Za dodatne informacije o klubu lahko pokličete po tel.: 041 372 080 - Klemen). . 'a, - Ustanovljen Klub mladih Udeleženci ekskurzije Biologi v Egiptu Azijska kuhinja v Domu Nine Pokorn S soncem obsijano jutro, jutranja telovadba, zajtrk. Tako se je pričel petek, 11. julija 2003. Dan kot vsak poprej, bi lahko rekli. A ko vstopamo v jedilnico, nas v tem vsakdanu zmotijo malce drugačne omamne vonjave. Sprašujemo se, kaj dobrega bo kuharska ekipa pripravila za kosilo. Naša radovednost tokrat nima meje, zato pokukamo v kuhinjo. Kaj vidimo? Naši že ustaljeni ekipi se je ta dan na povabilo našega vodje kuhinje g. Branka Šušteriča pridružil g. Soe Moe Thein iz države Myanmar (Burma). Mize stanovalcev in zaposlenih so krasile specialitete azijske kuhinje. G. Soe Moe Thein živi v Sloveniji že dobra tri leta. Slovenski jezik dobro razume, trudi pa se tudi z izgovorjavo. V tovrstnem zavodu gostuje prvič in pravi: “Mora biti vse tip top.” In tako je tudi bilo. Pri obedu se nam je g. Soe Moe pridružil in nam pokazal, kako se tako pripravljena hrana uživa z jedilnimi paličicami. Zadovoljni obrazi stanovalcev ter zaposlenih in aplavz sta razloga, da se bomo za “tako drugačen dan” v našem domu odločili še večkrat. Novinarsko debatni krožek Doma Nine Pokorn Grmovje zrasla mogočna klubska športna dvorana in to, vsaj za enkrat še, s sredstvi iz občinskega proračuna. Šola, kot je bilo občanom pojasnjeno (seveda za slepilo), take telovadnice prav gotovo ne potrebuje. Z gradnjo telovadnice se je župan pač moral oddolžiti tistim, ki so mu dah glasove na volitvah. Da pa bodo pokrili tako vehk finančni primanjkljaj, ki je nastal z gradnjo telovadnice, so se odločili za razprodajo javnega dobra zasebnikom, kot je zemljiška parcela (2 ha) ob tesnem pasu reke Savinje pri mostu v Latkovi vasi. Tovrstno početje je nerazumno in dolgoročno škodljivo za našo občino, še posebno, ker imamo v centru Prebolda več propadajočih industrijskih objektov, ki bi bili bolj primerni za novodobne zasebnike, kot je pa zazidava v prepovedanemu pasu ob Savinji. Bojim pa se, da bo tudi ta projekt uspel, če ravno zakon o rekah (Savinji) prepoveduje vsako gradnjo ob neposredni strugi, toda khentizem, ki je zavladal v občini in deloma tudi v državni upravi, omogoča tudi takšna početja! Kaj preostane županu drugega, kot da se spreneveda, da le ni vse tako črno, kot izgleda. Citiram njegove besede, objavljene v članku: “Čeprav je delo izgubilo veliko delavcev, se marsikdo kar znajde. Vehko jih dela na črno...” Ah je tu še potreben kakšen komentar? Mislim, da ne. Vsaj za tiste, ki znajo vsaj malo razmišljati. Žalostno, predvsem pa zastrašujoče je dejstvo, da res ni videti izhoda, vsaj dokler bo na oblasti garnitura, ki kraju “poveljuje” drugi mandat. Kako lahko pričakujemo od njih spremembe, saj so dokazali, da niso le nesposobni gospodarji, pač pa jim je figo mar, kaj preživljajo krajani. Saj pridno podeljujejo občinska odlikovanja v različnih žlahtnih kovinah ljudem, katerih zasluga je, da je “nekoč cvetoč kraj”, kot je zapisano v prej omenjenem članku, postal tako siromašen. Če že niso škode povzročali neposredno, pa je tudi preprečiti niso znah. To ni od včeraj. Prebold je pričel propadah že pred nekaj desetletji. In še danes ni prave strategije za njegov razvoj. Dejstvo pa je, da se bojijo vsakega, ki bi bil pripravljen res kaj postoriti. Tega je treba zatreti že v kali, saj bi povzročal s svojimi predlogi (v njihovih glavah) le zmedo. Zakaj le, če se imamo pa tako lahko tudi fajn... “Hvala bogu, da imamo tako občino!” so nekateri še pred kratkim vzklikali od navdušenja, seveda sami nad sabo. Nad čem drugim tako ne morejo biti navdušeni. Tildi jaz bi bil navdušen, če bi lahko na hitro dobil plačo za delo, ki so ga do sedaj drugi opravljah zastonj. Sprašujem se le, kako to, da tohko krajanov ne sprevidi, kdo je kriv njihove stiske. In ko bodo ponovno šli na vohšče, bo verjetno njihov glas zopet pripadal istim ljudem. Ah so res tako skromni, da se zadovoljijo že z malo pokrpano cesto, kakšno ulično razsvetljavo ... Skratka, drobne lizike z namenom, da so potolaženi. Ah res ne sprevidijo, da si zaslužijo nekaj več, kot so jim sposobni dah sedanji občinski veljaki? V preteklosti je bilo veliko odrekanja na račun obljub o lepi prihodnosti. Kje je sedaj ta Prebold, nekoč cvetoč kraj? Kako radi ponavljamo te besede. Edini odgovor, ki sledi, je, dokler se ne prebudimo! Alojzi) Cilenšek Skupina, ki jo je vodila Barbara Puncer. Letovanje na Debelem rtiču Medobčinska zveza društev prijateljev mladine Žalec je tudi letos na Debelem rtiču organizirala letovanje otrok z zdravstvenimi težavami in tistih iz socialno šibkejših družin. Letovanja se je iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko udeležilo 62 otrok, ki jih je spremljajo pet vzgojiteljic, dva učitelja plavanja in Franc Kralj kot pedagoški vodja. Kot je povedal Kralj, je program letovanja obsegal različne razvedrilne dejavnosti, te so bile poleg plavanja in sončenja še večerni plesi, nastopi posameznih skupin, tekmovanje v plavanju, vlečenju vrvi, igri z žogo in skokih v vodo. Enega izmed večerov jim je popestril ansambel Foxy teens, pripravili pa so tudi dva izleta, za starejše z ladjo v Piran, za mlajše pav Koper. Izvedli so tudi začetni in nadaljevalni tečaj plavanja, ob koncu pa testiranja. Rezultati so pokazali, da so se otroci vehko naučili. Letovanje je imelo predvsem vzgojni namen, saj so otroci sami skrbeh za red v sobah, morah pa so se držah tudi drugih pravil bivanja v domu. Letovanje je bilo financirano iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je prispeval večino sredstev, del so prispevali starši, računajo pa tudi na prispevek občini. Nekaj naj bi v okviru akcije Hura, prosh čas 03 prispevala tudi Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, zdravila pa je pripravila Lekarna Polzela. T. T. Mladi avgust 2003 Odlični športni dosežki učencev I. OŠ Žalec Pred časom je v Celju potekalo področno prvenstvo v atletiki, na katerem so naši učenci dosegi odlične uvrstitve. Anja Dvanajšak se je z rezultatom 43.67 v teku na 300 m uvrstila na 2. mesto, hkrati pa Uidi na državno prvenstvo. Tjaša Turnšek je z rezultatom 1.43 m v skoku v višino zasedla 4. mesto in hkrati uvrstitev na državno prvenstvo. Ana Marija Rijavec je v teku na 300 m pri mlajših učenkah z rezultatom 47.50 zasedla 3- mesto in se prav tako uvrstila na državno prvenstvo. Odlične rezultate so dosegli tudi: Melanija Pintar, 2. mesto v skoku v višino med mlajšimi učenkami; Gregor Mastnak, 4. mesto v skoku v daljino med mlajšimi učenci in 1. mesto v štafeti 4 x 100 m pri učencih. Na državnem prvenstvu, ki je potekalo v Slovenski Bistrici v mesecu juniju, so našo šolo zastopale: Tjaša Turnšek, ki je z odličnim skokom in novim osebnim rekordom preskočila letvico na 1,5 m in zasedla odlično 8. mesto v državi med starejšimi učenkami, Anja Dvanajšak, ki je z novim osebnim rekordom 43,50 v teku na 300 m pri starejših učenkah zasedla prav tako odlično 9- mesto, in Ana Marija Rijavec, ki je v teku na 300 m z rezultatom 47.72 pri mlajših učenkah zasedla 20. mesto. A. Vidmajer Delovne počitnice tabornikov Konec šolskega leta predstavlja tabornikom čas, da pokažejo med letom osvojeno taborniško znanje. Začelo se je s področnim tekmovanjem v Šentjurju, kjer je tekmovalo 7 ekip našega rodu - Rodu bistre Savinje Šempeter. Dve ekipi mlajših tabornikov - medvedki in čebelice sta bili zelo uspešni in se tako uvrstili na državno tekmovanje. Mnogoboj je potekal od 20. do 22. junija 2003 ob Šoštanjskem jezeru, kjer se je utaborilo več kot 600 tabornikov iz cele Slovenije. V kategoriji MČ 2 sta naši ekipi (Storžki 1 in Storžki 2) v številčni konkurenci osvojili 1. in 2. mesto. Tekmovalni del so spremljale različne športne, zabavne in kulturne aktivnosti in tako smo imeli dovolj časa za spoznavanje in navezovanje novih prijateljstev. Poletje je čas, ki ga taborniki nestrpno čakamo vse leto, saj se takrat odpravimo na taborjenje. Med 2. in 6. julijem 2003 smo taborih v Kokarjih pri Nazarjih. Veliko časa smo preživeli v vodovih kotičkih, kjer smo osvajali taborniške veščine. Odpravili smo se na pohode in izvedb orientacijo, kjer smo spoznah znamenitosti bližnje okolice, se podah na ‘progo preživetja’... Večere smo preživeli ob ognju in prepevanju pesmi, nočnih igrah in nepozabnem taborniškem krstu. Ponoči smo lahko sladko spah, saj je tabor budno pazila ‘nočna straža’. Zadnja dva dni smo preživeli skupaj z domačim - taborniki iz Nazarij. Polni doživetij smo se vrnili domov in že komaj čakamo na novo šolsko leto, tekmovanja, zimovanje, taborjenje... Z naravo k boljšemu človeku! Taborniki Rodu bistre Savinje Šempeter Sonček - Poletni tabor OŠ Petrovče Udeleženci prve izmene 20. mladinskega planinskega tabora Kamniška Bistrica 2003 20. mladinski planinski tabor Medobčinski odbor planinskih društev Savinjska je letos pripravil že 20. mladinski planinski tabor, tokrat v Kamniški Bistrici. V osmih izmenah je od 5. julija do 30. avgusta taborilo 450 mladih planincev, predvsem osnovnošolcev iz 14 planinskih društev in okrog sto spremljevalcev, vod- nikov, mentorjev in drugih. Milan Polavder iz PD Zabukovica je že vsa leta vodja tabora. Obiskali smo prvo izmeno, v kateri je bilo 63 otrok in 19 spremljevalcev iz planinskih društev Polzela, Rečica ob Savinji in Zabukovica. Kot je povedal vodja Milan Polavder, je namen tabora vzgoja najmlajših. Naučijo jih obnašanja v planinah, tudi osnov varnosti, druga pomembna naloga tabora pa je druženje. Otroci tkejo zdrave medsebojne odnose med pohodi, družabnimi igrami, pri jedi, počitku in ob vseh drugih priložnostih. Pri tem se naučijo medsebojnega spoštovanja, pripravljeni so si pomagati, znajo se zabavati, tudi potrpeti drug z drugim in skupaj premagovati napore. Zoran Štok je predsednik PD Polzela, v tabor pa je pripeljal kot vodnik 15 otrok. Je tudi pomočnik vodje tabora. Povedal je, da se priprave na tabor pričnejo že veliko prej, saj je potrebno pridobiti več dovoljenj, pripraviti vehko stvari, si ogledati planinske poti, po katerih naj bi hodih, in drugo. Pripravijo tudi več delavnic, kot sta likovna in literarna, plezalno šolo in podobno, vsak večer pa zaključijo s tabornim ognjem, ob katerem se igrajo razne družabne igre, zazveni Uidi harmonika in zadoni kakšna slovenska pesem. Vera Slokan iz Rečice ob Savinji je pripeljala v tabor 5 otrok in je bila s taborom zelo zadovoljna. Magda Ježovnik iz Griž je ena tistih, ki živi s taborom vseh 20 let. “Od vsega začetka, ki je bil zelo skromen in smo se v večini morah sami znajti, so bili tabori nekaj posebnega. Vedno smo se imeli lepo, razumeli smo se, otroci so bik pridni in niso povzročali nobenih težav. Sedaj smo se zelo razširili in “modernizirah”, predvsem kar zadeva prehrano, namen in smisel pa sta ostala enaka,” je dejala Magda Ježovnik. Tabor mladih planincev se iz leta v leto seh, tako da so taborih že domala po vseh koncih Slovenije. Pri tem mladi spoznavajo kraje, številne gore in mnoge planinske poh. T. Tavčar V času od 21. do 25. julija 2003 so je 23 otrok iz socialno šibkejših družin udeležilo poletnega tabora OŠ Petrovče v CŠOD Ajda na Libeliški Gori pod vodstvom Mojce Čerič in Veronike Povše. Program tabora je obsegal različne likovne delavnice. Otroci so izdelovali papirnate škatle, nakit iz slanega testa in perhc, risah na steklo, ustvarjali z mivko ... Vsak dan so potekale tudi športne dejavnosti: nogomet, odbojka, namizni tenis, badminton, plezanje, igre brez meja, vrtni šah... Da pa otroci ne bi povsem pozabili na šolo, so imeli tudi angleško in nemško delavnico, si ogledali črno kuhinjo v Libeličah. Opravili so kostnico, muzej kmečkega orodja in tudi dva daljša pohoda. Povzpeli so se na Strojno, kjer so “pokukali” v Avstrijo, opazovali drevesa in spoznali način sušenja trave na Koroškem. Odšh so tudi do Drave, kjer so imeli piknik, se vozili s kanuji, imeh športne igre, si sami pekli hrenovke in še mnogo drugega. Vsak večer so otroci uživali v “disku" in prejeli nagrade za dosežke tistega dne. Vse to nam je omogočilo 26 sponzorjev, katerim se v imenu otrok in v najinem imenu iskreno zahvaljujeva, saj nam je z njihovo pomočjo resnično uspelo pričarati nasmeh na obraze otrok. Mojca Čerič in Veronika Povše Aktivne počitnice ali naše Kokarje petič Dvanajstega julija smo se v upanju, da nam bo vreme naklonjeno, polni pričakovanj odpeljali v Kokarje. Druščina je bila pisana - otroci in mladostniki, ki živijo v rejniških otroci, ki bi počitnice preživeli morda samo doma, skupina prostovoljnih sodelavcev in Metka Čede Ciglar iz Centra za socialno delo Žalec, ki je tabor organizirala in vodila. Bilo nas je 40, od devetih mesecev starosti naprej. V Kokarjah smo ostali do sedemnajstega julija. Namesto lenobnega poležavanja smo želeh ta teden preživeti čim bolj aktivno in zanimivo. In kaj smo počeh? Dan smo začeli s telovadbo, zaključili pa s kresom, petjem ob kitari, pogovorom o doživetem in pravljico. Prva nadloga, za nekatere pa pravi užitek: vse obroke smo pripravljah sami, sami smo seveda tudi čistih! Vsak dan smo izvedli vsaj dve delavnici. Kot likovniki smo se poslikavi stekla, platna in kamnov, kot tehnični mojstri pa v izdelavi papirnatih zmajev in periskopov. Vse te izdelke si je mogoče ogledah, v naših želodčkih pa so izginile preste, žemlje, kite in drugi pekovski izdelki, ki smo jih izdelali in spekli (na posnetku). Na bližnjem ranču Burger smo preizkusih svoje sposobnosti v ježi konjev, v športnem klubu Prodnik pa vožnjo s kanuji in kajaki. Torkovo jutro smo izbrali za izlet v Logarsko dolino; sprehodili smo se po naravoslovno-etnografski poh, na poti nazaj pa smo se v Solčavi preizkusih še v plezanju. Poleg vsega naštetega smo uživah v igrah brez meja, košarki, nogometu, odbojki, plesni delavnici, streljanju z lokom, zadnji večer pa zaključili s peko tort in poroko. Tabora brez pomoči nekaterih ne bi mogli izvesti. V imenu otrok in v imenu Centra za socialno delo Žalec se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam s svojimi prispevki pomagali in upam, da bomo prihodnje leto spet našh odprta vrata in prijazne ljudi. Tabor so nam pomagali izvesti: Občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Žalec ter Zavarovalnica Maribor - Agencija Korinita Žalec, KOTA Petrovče, Sašo Rus - Kerus Kasaze, Slovenska zadružna kmetijska banka, Študentski servis Maribor, Mladinski servis Velenje, Chip Žalec, Mikropis Žalec, Avtošola Brinovec Žalec, Hmezad trgovina Žalec, EGT Žalec, Hemaus Velenje, Sipro Žalec, Biro bit Celje, GEO inženiring Žalec, Matjaž, d. o. o., Petrovče, Turistična agencija Potepuh Žalec, Aliansa Gotovlje, Juteks Žalec, KMP PRINT Žalec, Marand Ljubljana, Kotoma Ljubljana, Elektro Celje, Javne naprave Celje, Dekorativa Cehner Velenje, Mlekarna Celeia, Hiš, Delta perutnina - družina Dobravc Zgornje Roje, Kmetijska zadruga Petrovče, Pekama Brglez Vransko, Mercator Žana, Era, Mesarstvo Čas, Sadex Šempeter, Dar trade Petrovče, Etol Celje, Giga šport Celje, Hervis Celje, Pekama Fijavž Šempeter, Pekama Peternel Prebold, Kmetija Jeronim Kropivšek, Čokoladni atelje Dobnik Griže, Aero Celje, Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna Prebold, Lea Gaber Dobriša vas - izdelovanje testenin, Žalske lekarne, Zeliščna lekarna Žalec, Foto Tonica Žalec, Foto Rizmal Žalec, Mladinska knjiga Žalec, Papirnica A4 Žalec, Savinjska trgovska družba Žalec in Omega commerce Videm Dobrepolje. Posebna zahvala pa velja vsem prostovoljcem za spodbudo in pomoč. Še enkrat se je izkazalo, da resnično velja: “Čim več h podarim, tem več imam...” Zakaj komaj čakamo naslednjega srečanja? Da se bomo ponovno smejali, lupili krompir, igrah nogomet, spoznah nove prijatelje in doživeli svetle trenutke, kajti spomini nanje nam pomagajo premagati večje in manjše shske na življenjski poh. Metka Čede Ciglar družinah, otroci iz družin v stiski, preizkusih v barvanju na majice, avgust 2003 Savinjske zgodbe Rodila je enajst otrok Ikidi v občini Polzela posebno pozornost namenjajo svojim najstarejšim občanom, zlasti ob njihovih visokih okroglih obletnicah. Pred dnevi je visok jubilej, 90. rojstni dan, praznovala Ljudmila Brezovnik iz Dobriča. Ljudmila se je rodila v Belih Vodah nad Šoštanjem. Imela je še dva brata. Pri petih letih ji je umrl oče in mama se je ponovno poročila. Družina se je povečala za 6 polbratov in 3 polsestre. Družina je izgubila dom in Ljudmila je šla služit k teh, kjer ji ni bilo prav nič lahko. V tistem času je spoznala fanta, s katerim sta se poročila leta 1937 in imela kar enajst otrok. Živeli so v podnajemniški hišici, po odhodu prvega sina v službo pa so kupili hišo v Dobriču, kamor so se preselili leta 1959- Danes živi deset otrok, ki so ji podarili 18 vnukov in 6 pravnukov, trije pa so na poti. Živi na svojem domu s hčerjo Ljudmilo in najmlajšim sinom Karlom ter vnukom Blažem. Ostali otroci so razseljeni po bližnjih krajih, imajo svoje družine, pogosto pa obiskujejo mamo, ki jo imajo zelo radi. Ob njeni 90-letnici so se zbrali in ji pripravili veselo slavje. Ljudmila je kljub letom in življenju, v katerem je bilo veliko trpljenja, pomanjkanja in odrekanja, dokaj dobrega zdravja in bistrega uma. Rada je s svojimi in rada je dobro volje. T. Tavčar Ljudmilo (ob njej bierka Ljudmila) so ob njenem prazniku obiskali tudi predsednik društva upokojencev Andraž Anton Mešič, župan občine Polzela Ljubo Žnidar in Martin Gaberšek. Številnim lepim željam so svoje v imenu občanov dodali tudi podžupan občine Polzela Stanko Novak, predsednik društva upokojencev Anton Mešič in predstavnik Rdečega križa Peter Zabukoimik. 95 let Ane Sitar Med najstarejše krajane v občini Polzela sodi tudi 95-letna Ana Sitar iz Andraža nad Polzelo, ki je pred dnevi praznovala rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji domači pripravili veliko slavje, na katero je bilo povabljenih kar 50 sorodnikov in prijateljev. Slavili so v dvorani Zadružnega doma v Andražu. Ana se je rodila v Zalogu pri Šempetru. Leta 1937 se je primožila k Sitarjevim v Andraž. Z možem Andrejem sta obdelovala kmetijo. Rodilo se jima je pet deklet, ena izmed njih je med vojno umrla. Njeno življenje je bilo polno dela in skrbi, pa tudi žalosti, vse skupaj pa je premagovala z vztrajnostjo in dobro voljo. Jesen svojega življenja preživlja pri hčerki Lojzki. Družina se je med tem časom povečala za 14 vnukov in 22 pravnukov. Že veliko let je minilo od takrat, ko je ovdovela, kar je bilo še posebej težko v prvih letih, saj je bilo vse breme na njenih plečih. Danes živi v miru in zadovoljna je, da živi med svojimi domačimi. T. Tavčar Koprive so prinesle srečo V stari šoli v Lokah v občini Tabor so eno izmed učilnic preuredili za posebne priložnosti, kot je na primer zlata poroka. Prvo sta v njej sklenila 73-letni Anton Lukman in njegova 75-letna Antonija iz Ojstriške vasi. Civilni obred sta ob prisotnosti številnih svatov opravila matičar Henrik Krajnc in taborski župan Vilko Jazbin-šek, cerkvenega pa taborski dekan Leopold Selčan. Zlatoporočenca sta se spoznala pri kmetu Jakobu Drči, kjer sta bila v pomoč pri vseh kmečkih in gospodinjskih opravilih. Zaljubila sta se in njuna ljubezen, kot pravita, nepretrgoma gori še danes. Poročila sta se na Gomilskem in z njunim poročnim dnem je povezana prav posebna in enkratna anekdota. Ko sta se s kočijo peljala po poroki na dom staršev v Loke, se je kočija z njima vred prevrnila v koprive. Njiju je seveda hudo skelelo, drugi pa so se do solz nasmejali. Mlada zakonca sta si v kratkem priskrbela stanovanje. Anton se je zaposlil v Šempetru, pozneje pa je dobil službo pismonoše v Taboru. Antonija je bila doma in skrbela za dva sinova in hčer. Seveda je bilo težko, saj plača pismonoše ni bila visoka, zato si je družina pomagala z nabiranjem gozdnih sadežev, obiranjem hmelja in drugimi priložnostnimi zaslužki. Ko pa so otroci nekoliko odrasli, se je Antonija ponovno zaposlila in si prislužila skromno pokojnino. V Ojstriški vasi so si zgradili dom, kjer živita še danes skupaj z mlajšim sinom. Vesela sta, ker imata tako rekoč pomoč pri roki, saj jima zdravje nekoliko peša. Imata že sedem vnukov in enega pravnuka. Kljub temu, da so živeli skromno in delovno, so še vedno srečni in zadovoljni in se imajo radi. Ah pa morda prav za to... T. T. Zlatoporočenca Lukman z vnukoma, ki sta bila priči, in županom Vilkom Jazbinškom. Zlatomašnik Janez Bračun Na Ponikvi ročno obirali hmelj V Domu upokojencev na Polzeli jesen svojega življenja preživlja tudi Janez Bračun, upokojeni duhovnik. 13 let je župnikova! v Grižah in več kot 27 let v Rečici ob Savinji, od koder je s težkim srcem odšel pred desetimi leti, vendar z božjim blagoslovom. Zadnja leta je domski duhovnik, torej kurat. Janez Bračun se je rodil leta 1926 v Podčetrtku. Ko je dopolnil 5 let, se je preselil v Podsredo k starim staršem, kjer je obiskoval osnovno šolo in kasneje gimnazijo. Pot do duhovniškega poklica je bila nekoliko zapletena in posledica vsega, kar je doživel kot nemški mobiliziranec in pozneje ameriški ujetnik med drugo svetovno vojno. Kot je dejal, se je iz ujetništva vrnil kot razrvan, prizadet in izmozgan človek. Še sedaj se z bridkostjo spominja januarja leta 1945, ko so vojaki v agoniji čakali, ah bodo umrli od Zlatomašnik Janez Bračun lakote ali mraza ah pod streh. Sam je imel srečo, da se je, sicer z ozeblinami, ki ga mučijo vse življenje, rešil v zadnjem trenutku. “Mogoče je prav to vplivalo na mojo odločitev ah pa dogodki, ki so sledili, ko sem zaključeval gimnazijo.” Vsekakor se je odločil prav. Duhovniški poklic mu je pisan na kožo, saj je v letih svojega službovanja znal oznanjati božje besedo na zelo tenkočuten način, vedno je znal prisluhniti tistim, ki so v stiski pri njem iskali pomoč ah samo poslušalca. Tak je Uidi sedaj, ko starostnikom v domu upokojencev mašuje, se v skupini za samopomoč z njimi pogovarja, jim razlaga smisel življenja, trpljenja in smrti, jih tolaži v zadnjih urah življenja; za vsakogar najde lepo besedo. Zlatomašno slovesnost so Janezu Bračunu pripravili v Grižah, v Rečici ob Savinji, Podsredi in na Polzeli. Povsod je bilo zelo slovesno in povsod se je zlatomašnik počutil zelo počaščenega. V njegovih besedah ni nobene zamere, le spokojnost, spravljivost, hvaležnost, vdanost. Drži se gesla, ki si ga je zastavil na začetku svoje duhovniške poh: “Ohranimo lep spomin na pretekla leta in se znova izročajmo v Božje roke.” Tone Tavčar Po Lucijini poti Pred dobrima dvema letoma, točneje 11. julija 2001, se je zapisala nevsakdanja zgodba o triletni Luciji, ki se je izgubila in po noči brezuspešnega iskanja čudežno prišla v roke rešitelju, ki jo je odpeljal obupanim staršem v objem. Zgodba je imela srečen konec, lahko pa bi bilo povsem drugače, če Luciji ne bi uspelo priti do ceste, kjer jo je opazil mimovozeči Velenjčan, upokojeni učitelj Karel Ferlež. Na ta dogodek s srečnim koncem bo večno opozarjala mala kapelica, ki so jo v zahvalo postavili Lucijini starši ob njenem tretjem rojstnem dnevu. Takrat se je ob blagoslovu zbralo približno 200 ljudi, predvsem tistih, ki so sodelovali pri iskanju deklice. Vehko se jih je zbralo tudi leto pozneje, ko je Lucija praznovala 4. rojstni dan. Ob tej priložnosti se je porodila ideja o organizaciji pohoda po poh, ki naj bi jo prehodila Lucija hsh dan in hsto noč, ko je v njihovi hiši v Gorci nad Vehko Pirešico vladala neizmerna žalost, strah in zle slutnje. Črna sreda je Zadnji metri poti v bližini ceste Čemova-Velenje, kjer naj bi Lucija na robu gozda pod drevesom prespala noč. Pred desetletji je hmelj rasel po vsej Savinjski dolini in tudi na obrobju, na primer na Ponikvi pri Žalcu. Spomin na tiste čase je v ljudeh še zelo živ, zato so se članice Društva kmečkih žena Ponikva pred štirimi leti odločile, da obiranje hmelja na star način prikažejo udeležencem takratne mednarodne likovne kolonije, ki je bila v Novem Celju. Naslednje leto so klonila pred sončnim četrtkom, ki je znova prinesel vesel nasmeh in solze sreče. Letos se je v spomin na ta dogodek pohoda udeležilo skoraj tristo pohodnikov, ki so spoznah težavnost poh, s katero se je spopadala mala Lucija tistega dne, ko naj bi se zakotalila po pobočju, kjer sta stara starša grabila listje, in odtavala na kakšnih 8 km dolgo potovanje skozi gozd. Karl Ferlež, ki mu je bilo dano, da je prvi prijel njene ročice po preživeli Ločanke, zelo lepo rodil. Za nekaj časa je na Ponikvi oživel čas ročnega obiranja hmelja. V tem času so na vehkega šmarna gospodarji na vozovih pripeljali obiralke na kmetije in tam, kjer so za delavno silo dobro skrbeh, so jim že ob prihodu postregli s kruhom in pijačo. Gospodinja jim je nato pokazala bivalne prostore, saj v hiši običajno ni bilo prostora. Sledilo je več dni trdega dela v hmeljiščih, vsaka obiralka pa je nevsakdanji avanturi, meni, da je bila vmes božja volja. Ob prehojeni poh je v to še bolj prepričan. Zdi se skoraj nemogoče, da je tako majhno dekle zmoglo to pot. To nedeljo je pokazala staršema, kje se je igrala ob vodi in kje je spala. Spomnila pa se je še več drugih podrobnosti. Pohod po Lucijini poh je bil neke vrste tudi zahvala ljudem, ki so nesebično in prostovoljno priskočili na pomoč pri iskanju Lucije. Pomenil je tudi priložnost za rekreacijo in hmelj stresejo na plahto in ga preberejo. Najbolj pridne obiralke si skoraj niso hotele privoščiti malice, najbolj značilna “južina” v tem obdobju pa so bile tople murke s fižolom. Uidi gledalci so lahko pojedli krožnik tophh murk. Merjenje nabranega hmelja je pogosto povzročilo nekaj hude krvi, a zadnjo besedo je imel vedno gospodar. Kljub napornemu delu je iz hmeljišč odmevala pesem. Zaradi hude vročine in verjetno še dopustniškega časa je bilo obiskovalcev nekoliko manj, kot so članice društva kmečkih žena pričakovale, kljub temu pa so uspele izpeljah tudi tekmovanje v obiranju hmelja, smukanju hmeljevk in postavljanju kopic. Prijavilo se je devet tričlanskih ekip, zmagah pa so domačim iz Studenc z imenom Krajnček. Tekmovanje bodo pripravile tudi prihodnje leto, prikaz pa bo poslej vsako prvo soboto po 15. avgustu oziroma velikem šmarnu. Za pomoč pri letošnji pripravi prikaza, ki se je nadaljeval ob glasbi, hrani in pijači, se članice društva zahvaljujejo turističnima agencijama Dober in Potepuh, goshščem: Cizej, Volk Ljudmila, Rimljan Šempeter in Štorman Žalec, bistroju Pohč, trgovini Košarica, Rudolfu Kodriču in radiu Goldi. K. R., foto: T. T. družabnost, hkrati pa obujanje spominov na naporno iskanje in neprespano noč. Sicer pa smo bik pohodniki deležni okrepčila na začetku poh, med potjo in po vrnitvi, kjer nas je na domačiji Ajčk čakal golaž. Lucijin oče in ostali organizatorji pohoda so se zahvalili pohodnikom in zatrdili, da se prihodnje leto ponovno snidejo. Njihov namen je, da bi pohod po Lucijini poh postal tradicionalen. Z njim bo zgodba o mah Luciji vedno živa. D. Naraglav Največ zanimanja za prikaz ročnega obiranja hmelja je bilo med starejšimi, ki so si na tak način služili denar za šolske potrebščine. Toda članice društva kmečkih žena so v prikaz vključite tudi najmlajše. prikaz ponovile in ga letos pripravile že četrtič. Tokrat prvič v kraški dolini Rupe nad jamo Pekel, kjer je hmelj, najbrž tudi zaradi bližine izvira skušala nabrati čim več škafov. Najbolj pridne so jih nabrale tudi do 30. Nekatere so skrbno obirale hmeljske kobule, druge pa mednje natresle tudi hstja. Takim je gospodar naročil, da avgust 2003 103. rojstni dan Ane Križnik V občini Vransko so zelo ponosni na svojo občanko Ano Križnik, ki je pred kratkim dopolnila 103. leto življenja. Ko je bila še mlajša, ko je štela “šele” 90 let in vsa naslednja leta, so ji Vranšani posvečali posebno pozornost, ko pa je dopolnila 100 let, so ji prvič v trgu Vransko pripravili veliko slavje in ga ponovili tudi ob 101. in 102. rojstnem dnevu. Ana je živela v svoji hiši na Vranskem, letos pozimi pa si je poškodovala kolk in ni mogla več skrbeti zase, zato je odšla v Dom upokojencev na Polzeli. Čeprav Ana sedaj živi v drugi občini, jo imajo na Vranskem še vedno za svojo, zato so ji tudi pripravili doslej največje slavje. V jedilnici doma so se ob njej zbrali sokrajani, prijatelji, znanci, predstavniki društev in organizacij z Vranskega ter počastili njen visoki jubilej s priložnostnim kulturnim programom, v katerem so nastopili vranska “Philharmonija”, ki jo sestavljajo številni godci na stara glasbi- la, dekliški sekstet Vrane, citrarka Jerca Vrabič, program pa je vodil humorist Klobasekov Pepi. Slavljenki je najprej čestital vranski župan Franc Sušnik, za njim pa žalski župan Lojze Posedel in podžupan občine Polzela Stanko Novak. Slavljenki so mnogi stisnili roko in vsi izrazih občudovanje in najlepše želje. Prejela je tudi več daril, slaščičarna Brglez pa je poskrbela, da so se lahko vsi posladkali z veliko torto. O življenju te krhke ženice, ki pa je bila krhka samo na videz, v resnici je bila zelo trdoživa, bi lahko napisali roman. Rodila se je na Tesovi blizu Vranskega. V družim je bilo pet otrok in po končani osnovni šoli je morala Ana krepko poprijeti za delo na domači kmetiji, pridno pa je pomagala tudi pri Majdičih v Podgradu. Ko je dopolnila 20 let, se je zaposlila kot natakarica v znani Križnikovi gostilni v trgu Vransko, kjer je delala vse do upokojitve, pa tudi kasneje. Kar 60 let je preživela v tej gostilni. Pri Križnikovih, s katerimi ni v sorodu, je Ana našla svoj drugi dom, kljub temu pa si je že leta 1934 s svojimi prihranki kupila hišo, Na praznovanju 103■ rojstnega dne je Ano nasmejal tudi Klobasekov Pepi. Doma so jih pričakali z navdušenjem Čeprav gasilska olimpijada ni bila deležna tolikšne medijske pozornosti kot kakšna dekleta iz Topolšice. Odličnega rezultata svojih deklet so se seveda zelo razveselili v domačem Gasilci občinskega poveljstva Polzela so gasilke z Andraža pričakali z vodnimi curki. športna, je kljub temu veliko ljudi spremljalo potekanje in posebno tisti iz vrst gasilcev so z navdušenjem pozdravili uspeh mladih Andražank, ki so v svoji kategoriji osvojile zlato medaljo. Pod vodstvom mentorjev Marka Verdeva in Davida Krka so barve Slovenije zastopale Damjana, Karmen in Suzana Zabukovnik, Nežika Rosenstein, Anuška Lukošček, Petra Meh, Katja Kotnik, Nina Pižorn, Blanka Blagotinšek in Katarina Skornšek. Prostovoljnem gasilskem društvu tje z Gomilskega, ki so zasedb šesto mesto. Vsem skupaj so v Andražu pred gasilskim domov krajani in številni drugi Savinjčani pripravili vesel in navdušenja poln sprejem; čestitkam in besedam dobrodošlice ni bilo videti konca. Zlate olimpijke je pozdravil tudi podpredsednik Gasilske zveze Žalec Dušan Pungartnik, ki si je nastop naših gasilk tudi ogledal. Poudaril je, da so s svojim odličnim dosežkom ponesle ime Andraža, Žalca in Slovenije po vsem svetu. Iddi podžupan občine Polzela Stanko Novak ni skrival navdušenja nad uspehom, ki dokazuje, da lahko mladi, če so dobro vodeni in jim je dana dobra vzpodbuda, dosegajo odlične uspe- Pribod zlatih andraških gasilk in fantov z Gomilskega pred gasilski dom Ana Križnik v kateri je živela vse do februarja letos. Ana se ni nikoli poročila in nima otrok, pa je kljub temu imela v sebi obilo ljubezni in materinskega čuta, ki ju je razdajala, zato je imela ob sebi vedno ljudi, ki so jo imeli radi. Je pravi živi leksikon stoletnega dogajanja na Vranskem, saj ji spomin kljub visokim letom ni opešal. Iddi zdravja je še kar dobrega, zaradi poškodovanega kolka pa je vezana na invalidski voziček. Življenje ji je natrosilo vsega na pretek. Dobrega, slabega, trdega dela, grenkih razočaranj in srečnih trenutkov. Ob vsem tem je ohranila dobro voljo in zaupanje ter ljubezen do ljudi, s katerimi je živela. Vse življenje je trdo delala in bila skromna. Taka, kot je, se tudi v domu dobro počuti in je zadovoljna. T. Tavčar Devet križev Amalije Predstavniki KS Šempeter (predsednik Jože Randl, podpredsednik Peter Skrabar in predsednica KO RK Marija Hrovat) so v Domu upokojencev na Polzeli obiskali sokrajanko Amalijo Javoršek. Malči, kot ji pravijo domačini, je namreč praznovala 90. rojstni dan. Rodila se je na Gomilskem, po končanem učiteljišču pa je poučevala najprej v Šentjanžu pri Velenju, nato pa vse do upokojitve na OŠ v Šempeteru. Šempetrani se je spominjajo kot zelo dejavno in polno energije. Bila je knjižničarka in zelo dejavna v kulturnem društvu, pri turističnem društvu pa je dolga leta opravljala delo tajnice in blagajničarke. Bolezen pa ji je preprečila nadaljnje delo, zato se je odločila za bivanje v Domu upokojencev na Polzeli. Kot so povedali njeni obiskovalci, jo ob obiskih vedno najdejo ob prebiranju knjig ah pri reševanju križank. Iddi ob tako visokem jubileju je bilo tako. Razveselila pa se je obiskovalcev in fotografije Šempetra, ki jo je posnel Miran Orožim, ter šopka, ki so ji ga prinesli. Iskreno so ji zaželeli še veliko zadovoljnih let in zdravja. T. Tavčar Nazdravili Aniki Amalija Javoršek zgosti V juliju je dopolnila sto let Ana Oblak iz Arje vasi, ki jo vsi kličejo Anika. Svojo zgovornost in živahnost je kljub letom pokazala tudi na svoj stoti rojstni dan. Ker še vedno vsako nedeljo obiskuje mašo, se je njeno praznovanje pričelo v petrovski baziliki s sveto mašo, ki jo je zanjo daroval pater Manes. Ob visokem jubileju ji je voščil tudi žalski župan, doma pa so jo obiskali predstavniki KS Petrovče in krajevnih društev. Anika je dobila veliko torto, kakršne zaradi svoje skromnosti doslej ni bila vajena, jo je pa z veseljem razdehla svojim gostom, sorodnikom in prijateljem, zlasti tistim najmlajšim. T. T. Smaragdna kraljica je Sara kraljica 2003 pa je postala 17-letna in Aero klub Levec pa jih bo popeljal na 173 cm visoka Sara Pirnat iz Velenja. panoramski izlet. Lepotice so domov Od leve: Ljubimka Dokič, Sara Pirnat in Patricija Halilovič odnesle tudi kavo pražame Tropic V soboto zvečer je v Žalcu, pred Domom n. slovenskega tabora, potekal drugi izbor “smaragdne kraljice”. Ob pomoči številnih sponzorjev sta izbor organizirala 'hiristično-kultumo društvo Levec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, vodila pa ga je miss Slovenije 1994Janja Zupan. Za naziv kraljice in lepe nagrade se je potegovalo devet deklet. Med njimi sta bdi Katja Cigler iz Prebolda in Karin Hofman s Polzele, ostala dekleta pa so prišla iz Celja, Velenja, Postojne in Ljubljane. Dvanajstčlanska komisija, ki ji je predsedoval namestnik vodja sektorja za turizem pri turistično-kultumem društvu Levec Srečko Kukovič, je za drugo spremljevalko izbrala Patricijo Halilovič iz Velenja, za prvo spremljevalko Ljubimko Dokič iz Ljubljane, smaragdna Zmagovalka je poleg lente in uradnega naziva prejela unikatno krono Zlatarne Celje, unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik Lavtižar, ki je bila tudi stilistka in vizažistka izbora, ter potovanje v Benetke z agencijo Palma. Spremljevalki sta dobili 10.000 tolarjev denarne nagrade Banke Celje in praktične nagrade Elektrosignala, caffe. Poleg lanske zmagovalke Darje Premožič, ki je letošnji kraljici izročila lento, je bila v komisiji tudi zadnja miss nekdanje skupne Jugoslavije Vesna Mušič. Čas med tremi izhodi lepotic so zapolnile zanimive plesne in pevske točke. K. R, foto: T. T. DOBROD.OSL • ‘T .. ' ‘% * v JF N ■ / Ekipa fantov z Gomilskega, ki je bila šesta. Enak uspeh so pred osmimi leti Andraž, v občini Polzela in v žalski kot prve slovenske gasilke dosegla gasilski zvezi. Uspeh so dopolnili fan- he. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič je pohvalil odlično organizacijo olimpijade ter poudaril, da je uspeh naših dveh desetin plod uspešnega dela v domačem društvu, mentorjev in zveze, seveda ob podpori staršev. Zahvalil se je tudi Gasilske zvezi Kočevje, kjer sta bili savinjski desetim na pripravah. Po uvodnem delu sprejema so predstavih obe ekipi, potem pa nadaljevali z glasbo; igrah so vaški godci in Duo primavera. Prav tako toplo so svoje fante pozdravih na Gomilskem, kjer so jih pričakali s kočijami in jih na sprejem popeljali do Doma krajanov. T. T. Selektorjev in županov klopotec Polzelski župan Ljubo Žnidar in selektor slovenske nogometne reprezentance Bojan Prašnikar imata pod Vimperkom v Podvinu vsak svoj vinograd, za katerega kljub številnim obveznostim zgledno skrbita in uživata pri negovanju pridelanega vina. Lani je bila letina dobra, Bojan je natočil 1500 htrov vina, Ljubo pa nekaj več. Sta tudi dobro prijatelja, zato marsikakšno težavo rešujeta skupaj. Skupaj in s pomočjo prijateljev sta minulo soboto postavila klopotec, saj menita, da bo eden dovolj za oba vinograda. Klopotec, ki je visok 7 m, njegovi kraki pa dolgi 4 m, klopoče tako močno, da bo gotovo pregnal škorce tudi iz bližnji vinogradov. T. Tavčar Bojan in Ljubo med pripravljanjem klopotca za postavitev avgust 2003 Naša dediščina v Šlandrova brigada Julij in avgust Odbor skupnosti borcev VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra je predlagal, da se spominska prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Šlandrove brigade organizira v rojstnem kraju narodnega heroja Slavka Šlandra, t. j. v občini Prebold. Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Prebold je ta predlog z veseljem sprejelo, hkrati pa predlagalo, da se ta dogodek obeleži s predstavitvijo občine Prebold oziroma sredine, iz katere izhaja delovanje Slavka Šlandra. V začetku 30 let prejšnjega stoletja, ko je prišel na oblast Hitler, se je v Nemčiji porajal nacizem, ki je organiziral mogočno armado, ki je ob koncu 30-ih in v začetku 40-ih let pregazila večji del Evrope in zakrivila smrt nad 50 milijonov ljudi. Nacistični škorenj je pohodil tudi našo domovino. Za njim so ostali prazni domovi, pogorišča, trpljenje in smrt. Toda kljub zapovedanemu genocidu se je slovenski narod uprl raznarodovanju. Vrste pokončnih upornikov v srcu Evrope so popolnjevali tudi domoljubi iz Prebolda in okolice. Med njimi je bil Slavko Šlander, ki je neločljivo povezan s predvojnim delavskim gibanjem, pripravo za boj proti okupatorju in partizansko vstajo. Prebold v predvojnem in vojnem času Prebold je bil s svojimi vasmi izrazito podeželski kraj z močno tekstilno industrijo, ki je svoje korenine pognala davnega leta 1842. Tekstilna industrija je močno spremenila to nekoč izrazito kmečko okolje. V času med obema vojnama so v tekstilni tovarni prevladovali proletarci, z dotokom delovne sile od drugod pa se je kraj iz kmečkega spreminjal v polindustrijskega. Uidi kulturno in politično življenje ter nove ideje, ki so se širile po prvi svetovni vojni po Evropi, so vplivale na prebujanje preboldskih delavcev. V Savinjski dolini je na pobudo domačina Slavka Šlandra nastala tudi prva ilegalna organizacija KP in njene trojke so se razširile po vseh večjih industrijskih centrih doline. Tako je bil na njegovo iniciativo v Tekstilni tovarni Prebold ustanovljen URS-ov sindikat, ki je vplival na potek solidarnostne stavke preboldskih tekstilcev v splošni stavki tekstilne industrije Slovenije. Delavsko gibanje v tovarni se je preusmerilo v levo in tako tudi politični razvoj v tovarni in kraju. Le v takšnih razmerah se je lahko množično razmahnilo gibanje ljudske fronte, ki je združevala vse napredne in demokratične sile v kraju in jih usmerilo proti nevarnosti nacizma in okupacije. K takšnemu razvoju je pripomogla tudi ustanovitev Vzajemnosti, sodelovanje Prebold-čanov z vsemi delavskimi manifestacijami Zabukovice in Liboj in v večjih manifestacijah delavske enotnosti in ljudske fronte v Celju. Pri vsem tem je bilo pomembno tudi delovanje Društva kmečkih fantov in deklet, ki je razvijalo zadružništvo in prirejalo številne prireditve, ki so združevale kmečko in delavsko mladino in jo navduševale za načela in ideje, kakršne je vnašala v njihove vrste ilegalna organizacija KP preko članov, ki so aktivno sodelovali v teh društvih in organizacijah. Ves predvojni politični razvoj v Preboldu se je odrazil v času okupacije, ko so se ne glede na politično pripadnost v stari Jugoslaviji strnile v ilegalne organizacije OF množice krajanov. Tako je pripadnost ideji Ljudske fronte pred vojno prešla v pripadnost OF v teku narodnoosvobodilne vojne. Malo pred okupacijo je bila v Preboldu ustanovljena delavsko nabavno prodajna zadruga, ki je s svojim poslovanjem nudila pomoč revnim delavskim družinam, posebno še v prvih dneh okupacije. V prvih mesecih okupatorjevega prihoda na slovensko ozemlje je odšlo v ilegalo iz Prebolda 14 komunistov in skojevcev. Na terenu so nastajali prvi vaški odbori OF. V gozdu nad Kapljo vasjo je bil sedež Okrožnega komiteja, ki je vodil terensko delo in usklajeval akcije na terenu in Savinjsko partizansko četo. Okupacijska oblast je slutila takšen razvoj v Preboldu ter čutila oborožen upor in vrste večjih in manjših akcij, ki so se zvrstile že v lem 1941. Ob tem spoznanju so se začeli pripravljati na protiakcijo. Posrečilo se jim je razbiti organizacije OF ter aretirati vrsto njenih sodelavcev. Posledice tega so bile strašne. Samo iz Prebolda je bilo ustreljenih 62 ljudi, družine ustreljenih pa je okupator odgnal v koncentracijska taborišča, od koder se jih 41 nikoli več ni vrnilo. Na preboldskem terenu je ostala samo Rotova trojka, ki pa je bila leta 1943 zaradi izdaje razbita. Tako je ostala samo še tehnika oziroma radio poslušalnica Robida, ki je dvakrat tedensko neprekinjeno izdajala informativni bilten Radio vestnik. Skozi Prebold so vodile le kurirske poti, delo terenskih aktivistov pa je bilo čutiti le na področju Matk in Dobrovelj. V Preboldu je imel okupator aktivno žandarmerijsko postajo, tovarniško policijo ter vojaško postojanko v graščini. Redki sodelavci OF, ki jih okupator ni uspel ujeti, so sicer vsa leta vojne ohranjali medsebojno povezavo in sodelovali kot posamezniki. Za kakšno množično formiranje novih organizacij OF pa ni bilo možnosti, saj ni bilo več ljudi za delo na terenu. Veliko jih je namreč odšlo v partizane, v lem 1944 pa so še preostali odhajali na osvobojeno ozemlje Zgornje Savinjske doline v delovne bataljone, porajajoče se forume ljudske oblasti in v šolstvo. V času ponovne nemške okupacije tega svobodnega ozemlja so mnogi ob umiku izgubili življenje. Vojna je v Preboldu terjala velik krvni davek. Življenje je izgubil vsak deseti prebivalec tega območja, o čemer priča osrednji spomenik NOB v centru Prebolda, kjer je na spominskih ploščah izpisanih 172 imen padlih partizanov, ustreljenih talcev in umrlih v taboriščih. Na istem mestu je tudi v zid vgrajena žara narodnega heroja Slavka Šlandra s spominsko ploščo in njegovo obnovljeno skulpturo, ki je na tem mestu od lanske komemoracije v spomin mrtvim. Pred tem je bila skulptura postavljena ob osnovni šoli, kjer je pred leti tudi doživela vandalsko skrunitev. Slavko Šlander in njegova biografija Slavko Šlander je bil rojen 20. juni- ja 1909. leta v Dolenji vasi pri Preboldu v revni delavski družini s petimi otroki. Slavko je bil najstarejši in po končani Meščanski šoli v Celju se je v Rogaški Slatini izšolal za zobotehnika. Službo je nastopil v Žalcu, kjer se je takoj aktivno vključil v kulturno življenje. Napredne ideje je prevzel od očeta, krojača, ki je bil že pred prvo svetovno vojno član socialdemokratske stranke na Dunaju. Po preselitvi v Celje leta 1932 je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije, aktiven pa je bil tudi v celjski Svobodi in v sindikatih. Kmalu je postal sekretar Mestnega komiteja Komunistične partije za Celje, novembra leta 1933 je bil aretiran in obsojen na tri leta strogega zapora, ki ga je prestajal v zaporih v Sremski Mitroviči. Po vrnitvi iz zapora leta 1936 je postal za 4 leta okrožni sekretar KP Jugoslavije za Celje. Na svojem domu si je uredil zobotehnično delavnico. V tem času je organiziral dve partijski konferenci, in sicer aprila 1938 v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, decembra 1939 pa v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju. Poleg tega se je udeležil še partijskega posvetovanja v Tacnu (junija 1939) in 5. državne konference KPJ v Zagrebu (oktobra 1940). Vmes je bil krajši čas zopet v zaporu v Ljubljani, junija 1940 pa je postal kandidat za člana Centralnega komiteja KPS. Februarja 1940 se je umaknil v ilegalo in bil inštruktor KPS v Mariboru, Slovenskih goricah, v Ljubljani, Celju in Trbovljah, kjer so ga sredi marca 1941 aretirali in zaprli. Po vrnitvi iz zapora v začetku aprila 1941 se je kot prostovoljec pridružil jugoslovanski vojski. Že 12. aprila pa se je udeležil seje dela CK KPS v Trebnjem, na kateri je bil sprejet sklep o organiziranem odporu proti okupatorju. Dne 26. aprila 1941 je postal član CK KPS in bil imenovan za sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo. Kot pokrajinski sekretar je najprej deloval na območju Celja, Savinjske doline in Revirjev, kjer je organiziral in vodil številne sestanke in pogovore ter pridobival ljudi za odpor proti okupatorju. V tem času je bil glavni organizator priprav na začetek oborožene vstaje na slovenskem Štajerskem. Sredi julija 1941 je odšel na politično in vojaško delo na mariborsko območje, kjer so ga nacisti 7. avgusta 1941 aretirali, ko je pred stanovanjem Mare Čepičeve v Kolodvorski ulici skušal rešiti sekretarko mariborske skojevske organizacije Slavo Klavoro. Šlandra so aretirali pod ilegalnim imenom Franc Weber. Oba, njega in Slavo, so nacisti odpeljali na zaslišanje v Gradec, a ju že 12. avgusta vrnili v mariborske sodne zapore, kjer so ju skupaj z osmimi drugimi političnimi zaporniki 24. avgusta 1941 ustrelili med prvimi talci v Mariboru. Izguba Slavka Šlandra je pomenila hud udarec štajerski organizaciji osvobodilnega gibanja. Za junaštvo in posebne zasluge v NOB je bilo v nekdanji skupni državi Jugoslaviji odlikovanih z Redom narodnega heroja 1322 posameznikov, organizacij in mest. Od tega 175 v Sloveniji. Za narodnega heroja je bil Slavko Šlander proglašen med prvimi Slovenci že oktobra leta 1943- Po njem pa je dobila ime tudi prva partizanska brigada, ki je bila ustanovljena na slovenskem Štajerskem in katera s ponosom ohranja njegovo ime že vseh 60 let. D. Naraglav nadaljevanje prihodnjič... Mesec JULIJ je dobil ime po rimskem cesarju JULIJU Cezarju. Mesec AVGUST se imenuje po rimskem cesarju AVGUSTU. Julij se imenuje še mali srpan, imenoval se je tudi pšeničnik, šentjak, semenec, sredoletnik, Jakobov mesec. Sama imena kažejo na njihov izvor; mali srpan izhaja iz besede srp, v prenesenem pomenu je to mala žetev. Imeni pšeničnik in žetnjak pa iz dejstva, da se v juliju žanje pšenica, seje ajda ... Julij je na sredini leta, zato sredoletnik. Ime Jakobov mesec izhaja iz dejstva, da 25. julija goduje Jakob, 5. julija pa godujeta Ciril in Metod. Po legendi naj bi se Ciril in Metod na poti v Rim ustavila na Šmohorju nad Laškim, kjer je v bližini cerkve majhna votlina, v kateri naj bi brata molila. 22. julija goduje svetopisemska Marija Magdalena, spokomica, najbolj znana med Magdalenami. Cerkve, posvečene sv. Magdaleni, sodijo med najstarejše. Mednje spada tudi cerkev na Homu. Cerkev je znana po tem, da je zvonik odmaknjen od cerkve. V prvi zvonik je 13- 8.1725 udarila strela in ubila mež-narico Margareto, ki je v zvoniku zvonila proti “hudi uri”. Zaradi nevarnosti pred požarom so novi zvonik odmaknili od cerkve. Po času zorenja, konec julija, so po Magdaleni poimenovali različno sadje. Na primer magdalenščica je hruška, ki dozori ob koncu julija. Avgust - veliki srpan Imenoval se je še mašnjak, gospo-jnik ... Ta imena opozarjajo na enega največjih katoliških praznikov: Marijino nebovzetje, velika maša, veliki šmaren - praznuje se 15. avgusta, na dan, ko je bila Marija vzeta v nebo. To je eden največjih krščanskih praznikov. Od leta 1992 je to spet slovenski državni praznik. Cerkve, posvečene Mariji, so zelo priljubljene romarske cerkve. Omenimo Baziliko Device Marije v Petrovčah ali Lurško cerkev na Julij in avgust je čas žetve. Žanje se pšenica in seje ajda. Pregovori pravijo: Kjer je zjutraj pšenica stala, je zvečer ajda zaspala. Da je le ajda v zemlji, pa so že mrzla jutra. V mesecu juliju cveti lan, a menda samo dopoldne, ker se maše le dopoldne bero. Ob svetem Jakobu (goduje 25. julija) gre grozdje na božjo pot, ob. svetem Jerneju (24. avgust) pa nazaj pride. Poznale legendo, od kdaj v Savinjski dolini zorita pšenica in rž? Odgovor najdemo v naslednji legendi. Nekoč je od Žovneka do gornjega Celja segalo jezero. Neki človek se je sprehajal ob jezeru. Zamišljeno je hodil sem ter tja. Naenkrat je iz jezera zaslišal neznan glas: “Prinesi ržen in pšenični kruh in ga vrzi v jezero. Posušilo se bo!” Človek je prisluhnil glasu iz jezera. Odšel je in se vrnil z dvema hlebcema kruha Vrgel ju je v jezero in voda je res začela odtekati. Po nekaj mesecih se je jezero posušilo in na zemlji, ki jo je dotlej pokrivala voda, sta začela rasti rž in pšenica Ali veste komu se moramo zahvaliti za vsakdanji kruh? Svoje dni je segalo klasje na žitu od korenin do vrha. Ljudje so postali prevzetni, matere so s klasjem brisale otroke itd. To je bilo Bogu preveč in zagrabil je žito in začel z njega smukati klasje. Pri tem je čakal, da bi ga ljudje prosili, naj pusti Gradišču pri Migojnicah. Veliki srpan je mesec, v katerem je čas žetve in naporne košnje. Ime je spomin na naše prednike, ki so vsa dela na polju opravili ročno; žetev s srpom. Imenoval se je mlatnik - po mlačvi. Avgust je mesec prerokb in skrivnostnih znamenj, v tem mesecu se pretaka močan tok prerokb in skrivnostnih znamenj. Poglavitno božanstvo avgusta je sončni bog. Avgusta so dnevi dolgi, sončni, polni razsvetljujoče luči drobnih spoznanj. Čas je poln svetlobe in zato nadvse primeren s soočenjem s temnimi stranmi naše duševnosti. To je čas poganskega tridesetdnevja. Ko poletje doseže vrh in se nato prevesi v jesen, nastopi medmašni čas, ki je verjetno nadomestil neko indoevropsko tridesetdnevno dobo žetvenih slovesnosti, ko je bil zapovedan post kot žrtev v čast rajnim, v zahvalo za pridelek in v zagotovilo rodnosti v prihodnjem letu. To obdobje najmočnejšega kipenja narave se začne 15. avgust z veliko mašo in konča 8. septembra z malo mašo. A tudi v tem najlepšem času leta so duhovi rajnih skušah škodovati živim in krščanstvo je to verovanje nadomestilo s praznikom Marijine smrti. 15. avgust - Marijino vnebovzetje, veliki šmaren, velika maša. Čas od spomina na njeno smrt do spomina na njeno rojstvo, 8. september, se torej pokriva s starim poganskim tridesetdnevjem, najbujnejšim in najbolj zdravim časom v letu, pa tudi najbolj nevarnim obdobjem. Takrat je najboljša paša za čebele, rastline, nabrane med mašami, imajo največjo zdravilno moč, medmašne kure posebno dobro nesejo, predvsem pa medmašni čas slovi zaradi zdravilnih zelišč, saj imajo po veri na Slovenskem v tem času največjo moč. Posušena zelišča se uporabljajo predvsem za čaje klasje, česar pa ljudje niso naredili. Ko je odtrgal klase že čisto pri vrhu, se je pred njega postavil pes na zadnje noge in prosil za klasje. Bog je zaradi te prošnje pustil na žitu poslednji palec klasa, kot je še sedaj. Stara modrost pravi, da kdor seje, ta žanje, kakor seješ, tako žanješ, brez muke ni moke, brez setve ni žetve, kdor veter seje, vihar žanje. Mesec avgust je bil nekoč mesec neviht. Če je v hišo udarila strela, smo bili sami krivi, verjetno smo prah na kvatmi petek, nismo zavarovali hiše, na streho pa nismo dah netresk, vanj namreč nikoh ne trešči. Netresk varuje pred ognjem, belo omelo pa pred tatovi. Zataknjeno pod strop trama povzroči, da se tat, ki je prišel v hišo, ne more več premakniti z mesta. Prilepi se k tlom. Ah veste, kaj je v Savinjski dolini “božji stol” ah “božji stolček”? To je mavrica. Poleti godujejo Jakobi in ljudska pesem pravi: Jaka bigeljce (vžigalice) kaka, bingeljca poč, Jaka pa na dile skoč. Se še spominjate kresne noči? Kresna noč je najbolj skrivnostna noč v letu. To je noč, ko se lahko srečaš s hudičem. Ste v kresni noči stopili v ris in hudiča zaprosili za denar, seveda ste mu morah zapisati dušo? ah se jih namaka v žganje. Dejali smo že, da se tedaj zaplodi tudi največ otrok. Znani medmašni svetnik je sv. Rok. Med drugimi je sv. Rok varuh pred kačjim pikom. Kadar so šli otroci nabirat borovnice in jagode, so vrgli prve tri sadeže čez glavo in rekli: “Sveti Rok, varuj me rok in nog, da me kača ne piči.” Drugi medmašni svetnik je sv. Jernej, 24. avgust. Ob sv. Jerneju postavljajo klopotce. Drugje so verovali, da je v šentjemejskem tednu dobro sekati smreke. Po ljudski veri imajo na njegov god posebno moč zdravilne rastline, še posebno baldrijan, ljudsko zdravilo proti vročim in koliki. Jernej je žegnal tudi encijan, kolmež, arniko in gorski mah, torej zdravilne obloge za želodec in črevesje. Na njegov god so po stari šegi zmesli surovo maslo, ki so ga potem vse leto hranili kot zdravilo, s katerim so mazati rane. Prav je prišel tudi pri bolečinah v križu in kolkih. Jernejevo je najboljši dan za nabiranje zdravilnih zehšč, do sv. Jerneja so zreti lešniki in do tega dne morajo biti postavljeni klopotci. Marsikje pravijo, da je Jernej “jesenski mož”. Prvi mož, ki pride v kožuhu, ki v njem tudi mašuje in priča, da je poletja nepreklicno konec. Ne smemo pozabiti, da se po vremenu na sv. Jerneja rada vsa jesen nareja in če bo na sv. Jerneja lepo, potem bo jesen lepa. Toph dnevi in pripeka so za nami in 23. avgusta se v pratiki pes obme na levo stran, kar pomeni konec koledarskih pasjih dni. Konec je obdobja, ko je 20. julija začela na nebu vzhajati skupaj s soncem “pasja zvezda”. V pratiki 23. julija pes naznanja začetek pasjih dni s pogledom na desno. V pradavnem verovanju, ki smo ga že omeniti, je to “nevarno obdobje”. Ena izmed zapovedi je: julij in avgust vino pij in ženske pust. Avgust ah pasji dnevi ah mašni čas je čas poln lepote in nevarnosti. Franci Ježovnik Ah veste, da je avgust eden najbolj mističnih mesecev? V času avgustovske prazne lune (mlaj) so precej pogoste tudi prerokbe iz sanj. Preden se odpravite spat, si na kos papirja napišite vprašanje, ki ga želite rešiti in vprašanje dajte pod blazino. V sanjah boste dobiti odgovor. Pogansko čiščenje, ki ga katoliška cerkev ni mogla izkoreniniti, je bilo pogansko čaščenje boginje Zemlje in zahvalne daritve njene plodnosti. Zato je Cerkev v drugi polovici 19. stoletja odobrila čaščenje sv. Nadburge (v stoletni pratiki je zapisano, da praznuje 13- septembra), ki je skupaj s sv. Izidorjem zavetnica kmečkega dela. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev piše, da so nekoč romati k sv. Nadburgi in k sv. Izidorju na Dobrovlje. Verjetno je to Gora Oljka, ki je bila nekoč zelo znana božja pot. Pomladanska Marija (25. marec) nam je pripeljala lastovke in jesenska Marija (8. september) jih bo odpeljala Ljudska vera pravi, da se gnezda lastovic in gnezda štorkelj ne sme uničiti. Pregovor pravi, če kdo razdre gnezdo lastovice ati štorklje, bo postal mutast V hišo bi mu udarila strela, poginila bi mu živina Srečna je hiša, kjer domuje lastovica. Ljudska vera marsikaj pove in prav je, da to vero ohranimo. Franci Ježovnik Legende, običaji, verovanja (XIII) Savinjske doline Križahu avgust 2003 S 9 m g 1 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: BISTRO-PEKARNA-TRGOVINE-NOVA-SLAŠČIČARNA-NA-POLZELI-ZVESTOBA-SE-NAGR^JUJE-NOVA-SLAŠČIČARNA-V-ŠEMPETRU. Izžrebani nagrajenci: 1. Rok Račnik, Topovlje 25, Braslovče; 2. Karolina Babič, Kale 8/c, Šempeter; 3. Marjeta Potočnik, Ponikva 44/d, Žalec. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je SM Savinjska, d. d., Šlandrov trg 35, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kutluro, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 12. septembra 2003. avgust2003 Živimo z zemljo S sušo prihajajo še podlubniki Zaradi dolgotrajne suše in neobičajno visokih temperatur slabi vitalnost drevja, rjavenje krošenj zasledimo tako pri listavcih kot pri iglavcih. Še posebej pa moramo biti pozorni na rumenenje in rjavenje smrekovih krošenj, kar je lahko posledica suše ali hkrati posledica prisotnosti smrekovega lubadarja. Poleg prekomerne suše, ki zmanjšuje vitalnost smreke, le-ta v letošnjem letu obilno semeni, kar dodatno zmanjšuje njeno vitalnost. Fiziološko oslabela, porumenela drevesa so idealna za prenamnoatev in hitro širjenje lubadarja. Število napadenih smrek v smrekovih sestojih se je konec julija in v začetku avgusta po vsej Sloveniji močno povečalo. Največji problem predstavljajo smrekovi gozdovi na rastiščih, ki za smreko niso primerna; to so smrekovi sestoji v nižinah, na rečnih naplavinah, južnih in jugozahodnih legah ter na območjih, kjer so bili v preteklem in letošnjem letu iz katerega koli vzroka poškodovani smrekovi sestoji ah posamezna drevesa. V vsem gozdnogospodarskem območju Celja zasledujemo v avgustu skokovit porast žarišč smrekovega lubadarja. Do sedaj smo v območju odkrili 12.300 m3 napadenih dreves smreke. Po oceni pa je saniranih le petina žarišč. Najbolj so prizadeti gozdovi Celjske kotline z obrobjem, Spodnje Savinjske doline in Kozjanskega. Nadzorovanje gozdov iglavcev in mešanih gozdov je dolžnost lastnikov, zato priporočamo vsem lastnikom gozdov, da čim prej pregledajo svoj gozd in o odkritih žariščih lubadarja takoj obvestijo krajevno enoto Zavoda za gozdove. Nadzor nad številčnostjo podlubnikov opravljamo tudi delavci Zavoda za gozdove in o morebitnem odkritju s podlubniki naseljenih dreves nemudoma obvestimo lastnika gozda. Preventivni in zatiralni ukrepi proti podlubnikom so zakonsko predpisani. Zahralna dela v povezavi s sanacijo podlubnikov vključujejo posek napadenih in oslabelih dreves, lupljenje in uničenje zalege podlubnikov ter vzpostavitev gozdnega reda. Pri sanaciji je najpomembneje, da so vsa dela pravočasno in pravilno izvedena. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bomo lubadarja “gojili”, namesto da bi ga zatirali. Podlubniki ne povzročajo težav le v gozdovih, temveč tudi v lesnih skladiščih in žagah, kjer imajo v uskladiščenem, sveže posekanem lesu idealne pogoje za razmnoževanje. Ob smreki lubadarji ogrožajo tudi jelko in bor. Zato preventivnih ukrepov obvladovanja podlubnikov tudi pri jelki in boru nikakor ne smemo opuščati. Nenadzorovan gozd ima za posledico namnožitev števila podlubnikov in veliko gospodarsko škodo v tem in še naslednjih letih. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Celje Kako izboljšati travnike, prizadete po suši? Kdor je opravil prvo košnjo zelo zgodaj, si je pridelal že nekaj zimske krme. Najmočneje so od suše prizadeti travniki na sončnih, lahkih tleh na višjih legah. Na marsikateri kmetiji že primanjkuje krme za živali, še večje pomanjkanje pa se bo pokazalo pri zalogah zimske krme, zato priporočamo, da si zagotovite zimsko krmo s setvijo na koruzišča, takoj ko bo to možno, travnike pa poskušajmo čim bolje pripraviti na naslednje leto. Vsejanje oz. dosejanje v travno rušo je način obnove travnika ali pašnika, pri katerem zemljišča ni potrebno orad. V ta namen uporabljamo posebno sejalnico, če pa le-te nimamo, lahko dosejemo tudi ročno. Ponavadi vsejemo tiste trave oz. metuljnice, ki jih primanjkuje in so primerne načinu rabe, ki nam najbolje ustreza (paša ali košnja ali pašno-kosni sistem). V večini primerov vsejemo hitrorastoče vrste, da se travnik zopet ne zapleveli. Najprimernejši čas vsejanja je jesen, ko so tla bolj vlažna in je vsaj tri tedne po setvi v tleh še dovolj vlage. Pred vsejanjem je potrebno pripraviti travnike. Veliko lažje in hitreje pripravimo pašnike, če se na njih pase živina. Dosejemo travno seme in pustimo živali, da vtisnejo seme v zemljo. Na tej površini lahko pasemo, vse dokler travno seme ne vznikne, kasneje pa živino odženemo. Konkurenčnost stare travne ruše, da ne bi zasenčila mladih semen, zmanjšamo tako, da površino na hitro popasemo z veliko živine. Travnik je potrebno pokositi “v živo” (letos nam je to uredilo že vreme) in šele potem dosejati. Dosetev je najbolj uspešna, če jo opravimo pred dežjem, ki nam seme vtisne v zemljo, oziroma je potrebno površino povaljati, da pride seme v stik z zemljo in ne ostane na šopih stare travne ruše. Travne ruše pred dosejanjem nikakor ne smemo pognojiti, saj se bo stara travna ruša prehitro razrasla in zasenčila mlado travo. Po dveh ali treh tednih je priporočljivo dosejano površino “pomulčiti" oziroma pokositi malo višje in previdno odstraniti pokošene ostanke oziroma jo lahko po naših izkušnjah v suhem vremenu pustimo na travniku, če le ni preveč gosta Za dosejanje praviloma uporabimo le polovično količino semena, ki je predvidena za čisto setev, torej potrebujemo 15 do 20 kg/ha semena. Vsejemo nizke vrste trav (trpežna ljuljka) za pašno, visoke vrste trav pa za kosno rabo. Lahko pa vsejemo tudi metuljnice (predvsem belo oz. plazečo deteljo), če nam te primanjkuje, imajo semenarske hiše že pripravljene mešanice za različne vrste tal in za različne načine koriščenja, vsakdo pa si lahko sam ali s pomočjo Kmetijsko svetovalne službe sestavi mešanico po svojih željah. Za kosno rabo na srednje težkih tleh je priporočljiva mešanica z dvema metuljnica-ma in 2-3 visokim travam (pasja trava, mačji rep, travniška biblica) ah brez metuljnic za intenzivno rabo. Za pašno ali pašno-kosno rabo priporočamo 2-3 metuljnice, 2-3 nizke trave (trpežna ljuljka, latovke, šopulje) in 1-2 visoki travi. Za vsakim soncem pride dež, sicer ga letos že dolgo pričakujemo, vendar upanje ostaja Da boste imeli zgodaj spomladi ali morda še letos jeseni voluminozno krmo, je dobro, če bi posejati mnogocvetno ljuljko, grašljinko, mešanico žit in rž. Odločitev je seveda v vaših rokah. Zapomniti si je potrebno naslednje: Če sejemo in ne bo dežja - NE BO PRIDELKA. Če sejemo in bo dež - BO PRIDELEK. Če ne sejemo - NE BO PRIDELKA. Če sejemo in ne bo po setvi nič dežja v jeseni pa bo dež - BO PRIDELEK. Verjetno se bomo morali navaditi, da bomo za živali pripravljali poletno in zimsko krmo. Travnike bo potrebno izkoriščati zgodaj spomladi, poleti bodo počivati, v jeseni pa bomo pasli in kosili, dokler bomo lahko - se pravi še v novembru in morda v decembru, mag. Tatjana PEVEC, univ. dipl. inž. agr., specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme PS Strojna setev trave ati le dosejavanje trave v travno rušo se v dolini izvaja preko strojnega krožka V kolikor ste zainteresirani, se lahko naročite na telefon 5724 285 ali 041 991 583 UplaznikFranc, ati naKSSŽalec710 17 80. KSS ŽALEC Udeleženci srečanja na domačiji hmeljarja Marjana Kupca Hmeljarji v Sv. Lovrencu V Svetem Lovrencu, na domačiji hmeljarja Marjana Kupca, je potekal peti redni letošnji sestanek hmeljarjev. Hmeljarji se na teh srečanjih seznanijo s hmeljišči z območja, kjer poteka sestanek, s trenutnimi rastnimi razmerami, aktualnimi ukrepi, varstvom hmelja, raznimi poročili znanstvene komisije in drugimi temami, ki so vezane na pridelovanje hmelja. Hkrati je to priložnost za družabnost in izmenjavo izkušenj. Tako je bilo tudi ob petem srečanju, kjer sta bila gostitelja hmeljarja Ignac Novak in Marjan Kupec, ki sta udeležence popeljala na ogled hmeljišč. 0 hmeljarstvu v Sv. Lovrencu v zadnjih 50-ih letih je hmeljarjem spregovoril Joško Liv z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Prisotni so bdi tako nekdanji kot sedanji zaposleni na inštitutu z direktorjem dr. Andrejem Simončičem. 0 varstvu hmelja sta govorila Milan Žolnir in Klavdija Matjaž - Petek, o rastnih razmerah in aktualnih ukrepih pa Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo pri KGZS - KGZ Celje. Poročilo znanstvene komisije sta podala gospa Virantova in gospod Simončič, ki sta se udeležila tudi mednarodnega seminarja hmeljarjev. Tokratnega sestanka se je udeležila tudi vodja svetovanja pri KGZS - KGZ Celje Mojca Krivec. Iz povedanega je razvidno, da je v letu 2003 v Sloveniji 1651 ha hmeljišč, od tega 49 ha prvoletnih nasadov. Dobrih 61 % nasadov je posejanih s sorto aurora, 15 % pa je savinjskega goldinga. Večino nasadov najdemo v Savinjski dolini s celjsko kotlino, ostala pridelovalna območja pa so: okolica Ptuja (Dornava, Videm pri Ptuju), okolica Ormoža, okolica Slovenj Gradca (Turška vas, Šmartno pri Slovenj Gradcu) in Radlje ob Dravi. “Po treh vremensko neugodnih letih za rast hmelja smo hmeljarji upali, da bo letošnje leto hmelju vremensko bolj naklonjeno. Žal lahko že sedaj ugotavljamo, da so nenavadno visoke temperature v mesecu maju in juniju ter pomanjkanje padavin naredile svoje. Rastline hmelja so zelo zgodaj zacvetele; prve cvetoče rastline smo beležili že 20. maja, kar je 6 tednov prej, kot je dolgoletno povprečje. V mnogih nasadih rastline ne bodo dosegle vrha, prav tako so rastline nerazraščene, stranski poganjki so kratki, rastline pa imajo obliko zelo ozkega valja. Mnogo škode je v tem letu naredila tudi toča, saj skoraj ni hmeljarskega območja v Sloveniji, ki ga le-ta ne bi prizadela. Od tega je okoli 100 ha zelo prizadetih (80-90% odbitih vrhov), kjer bo pridelek minimalen. Kakšna bo letina v tem trenutku, je težko govoriti, vsekakor pa lahko glede na sušo pričakujemo v povprečju 30 odstotkov manjši pridelek. Na srečanju v Sv. Lovrencu je hmeljarje zanimalo kaj saditi, da bodo tržno zanimivi. Rečeno je bilo, da je tržno zanimiv zlasti savinjski golding, ki pa v sušnih letih, kot je letošnje, zelo slabo rodi in hmeljarji s pridelkom težko pokrivajo stroške pridelave. Poleg savinjskega goldinga so tržno zanimive zlasti visoko grenčične sorte, ti sta v Sloveniji trenutno le dve, in sicer taurus in magnum, v postopku preizkušanja pa je še sorta Merkur. D. Naraglav V primežu doslej najhujše suše Govedoreja je v Savinjski dolini najpomembnejša kmetijska panoga, saj se z njo ukvarjajo ne samo specializirani govedorejci, ampak tudi večina hmeljarjev ter tudi večina tistih kmetij, ki jim dohodek od kmetijstva ne predstavlja edinega oz. glavnega dohodka. V letu 2002 je bilo na območju DE Žalec v mlekarno oddanih 17,3 mio. litrov mleka, kar je največ v regiji, poleg tega je bilo odkupljenih preko 10001ŽT govejih pitancev. Takšen obseg govedorejske proizvodnje omogočajo v Savinjski dolini travne površine, predvsem na območjih z omejenimi pogoji pridelovanja, ter njivske površine, predvsem v nižinskih območjih na račun koruze in drugih krmnih rastlin. Sušne razmere v letošnjem letu, ki Farma trajajo že od pomladi, so vitalno prizadele govedorejo ravno na segmentu pridelovanja krme. Sedaj, konec avgusta, razmere mejijo že skoraj na katastrofo. Travna ruša in koruza kot glavni surovini govedoreje sta zlasti na odprtih in prisojnih legah, kjer tla poleg sonca dodatno izsušuje tudi veter, uničeni. Pokrajina je spremenila podobo do te mere, da je povsem primerljiva s pokrajino priobalnih krajev, kjer o kakšni govedoreji ni mogoče govoriti. Panoga je torej prizadeta ravno na segmentu, kjer je ta najbolj občutljiva, to je na uničenju surovine. V takem položaju se vsaka gospodarska panoga znajde v zelo nezavidljivem položaju. Dejansko stanje je takšno, da je bil prvi odkos na travnikih podpovprečen, drugega odkosa ni bilo, prav tako ni in ne bo tretjega odkosa, četrti odkos pa v kolikor bo, v normalnih letih predstavlja manj kot 10 % pridelane sušine z ozirom na celoletni pridelek na travinju. Koruza se odvisno od tipa tal in lokacije njive iz dneva v dan bolj suši, zato jo je bilo potrebno silirati že zelo zgodaj ne glede na to, kako je visoka in ah je na rastlini kaj storža. Pri tem je še dodaten problem v zakisanju takšne silaže, saj je poleg pomanjkanja vlage v silaži zaradi majhnega deleža storžev tudi pomanjkanje lahkotop-nih ogljikovih hidratov, ki so osnova za mlečnokislinsko fermentacijo. Mlečna kislina v silažnem kupu je osnova za uspešno konzerviranje oz. obstojnost materiala. V primerih, ko je koruzna rastlina že zelo suha in ima majhen delež storžev, se priporoča uporaba 2-5 kg sladkorja ah 10-15 kg melase raztopljeno v 20-40 1 vode na tono silaže. Na ta način silimi material nekohko navlažimo ter dodamo lahko topne ogljikove hidrate, ki bodo omogočili zakisanje silažnega kupa. Možna je tudi uporaba raznih silirnih dodatkov, pri čemer je potrebno na podlagi navodil za uporabo ugotoviti, ah je za konkreten silimi material posamezni dodatek sploh primeren. Govedo je prežvekovalec, zato v vsakodnevnem krmnem obroku nujno potrebuje strukturno vlaknino, t.i. lignin. Tega je največ v slami in senu ter tudi v travni in koruzni silaži. Ostala krma, kot so stranski proizvodi predelovalne industrije, žita ter druga močna krma, sicer v različnih kohčinah tudi vsebuje surovo vlaknino, vendar ta ne vpliva na fiziologijo prebave in motoriko predželodcev. Dejstvo je, da se pri govedu pojavijo problemi pri prebavi krme v vampu, ko vsebnost strukturne vlaknine v dnevnem obroku pade pod 10 % skupne sušine obroka. Nižji ko je ta procent, večji so problemi ki se kažejo v aci-dozah, padcu ješčnosti, šibki motoriki vampa, dehidracija organizma in še kaj, skratka ne gre. Sledi torej, da za domačo voluminozno krmo (seno, travna in koruzna silaža, slama) ni nadomestilo koruza ah kakšna druga močna in podobna krma iz blagovnih rezerv, ampak je nadomestilo samo voluminozna krma. Na kmetijski svetovalni službi v Žalcu se zavedamo težkega položaja govedoreje. Žal se s trgovino s senom ne moremo ukvarjati, z veseljem pa bomo posredovah vsako uporabno informacijo v tej smeri. Vse rejce vljudno vabimo, da se oglasite na Izpostavi KGZS v Žalcu ah pokličete po telefonu 710 17 80, kjer se bomo pogovorih o možnostih, kako kljub težki situaciji obdržati predvsem najboljšo plemensko čredo krav ter s tem zagotoviti v prihodnje vsaj približno enak dohodek na kmetiji kot je bil do sedaj, dogovorimo pa se lahko tudi za obisk na kmetiji. KGZS-Izpostava Žalec Marko Tevž VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, «Lo.o, ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 Khonika avgust 2003 V SPOMIN m | «se-1-1 6. julija je minilo devet let hude žalosti, odkar nas je zapustil / naš ljubljeni sin ROBI KOPRIVA (6. 7. 1970 - 6. 7. 1994). Vsem, ki se ga še spominjate, mu prižgete svečko in z mislijo nanj postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, lepa hvala. Vsi njegovi Črna zemlja tebe krije, sonce, cvetje te krasi. Kaj pomeni vse to cvetje in vse tiste svečke, če tebe več med nami ni? V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil dragi sin in brat DARKO BANFIČ iz Sp. Grušovelj. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije zlato sonce, saj so cilji še pred mano. Ne, jaz nočem še umreti! (S. Kosovel) V SPOMIN LUDVIKU SEMPRIMOŽNIKU, cenjenemu sodelavcu in dobremu prijatelju. Nekdanji sodelavci z DPO - Marija, Viktor in Vojko Minile zate so vse bolečine, v srcu pustil lepe si nam spomine. Čeprav si moral veliko pretrpeti, s teboj bilo lepo nam je živeti. ZAHVALA 25. julija je utrujen od bolečin za vedno zaspal dragi mož, ati, ate, brat in stric IVAN ČERNILOGAR iz Migojnic. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ob boleči izgubi sočustvovali z nami, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče, sv. maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Planincu za opravljen obred, pogrebcem KS Griže in pogrebni službi Ropotar. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu spiš, srce tvoje več ne bije, krutih bolečin več ne trpiš. Nam pa srce žalost trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, brata in starega očeta IVANA UŽMAHA iz Griž (12. 5. 1944 - 1. 7. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala celotnemu kolektivu gastro oddelka bolnišnice Celje, posebej sestri Petri. Hvala patronažni službi ZD Žalec, sestri Jasni in Cvetki za nesebično pomoč v času hude bolezni. Hvala PGD Griže, govornikoma, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala Zabukovica in pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala! _______________Žalujoči: vsi njegovi_________ Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (bi. Anton Martin Slomšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARJETKE FLORIJANČIČ iz Gotovelj 193 (15. 7. 1918 - 11. 7. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Se posebej se zahvaljujemo patronažni službi ZD Žalec, sestri Idi, g. župniku za opravljen obred, govorniku za ganljive besede, moškemu in cerkvenemu pevskemu zboru, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej. V globoki žalosti: vsi njeni Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Zdaj lahko boš mimo spala, a v naših srcih, draga mama, vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, ome, tašče in prababice MARIJE PREVORŠEK iz Petrovč 246 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, darovali cvetje, vence, sveče in za maše ter blažili bolečino. Posebno hvala tudi g. župniku Vančiju, govorniku Dušanu Banku, pevcem za odpete žalostinke, Občini Žalec, kolektivu KOTA, Društvu upokojencev Celje, gobaijem Celje in pogrebni službi Strahovnik. Žalujoči: hčerke in sinova z družinami, sestra Fanika in ostalo sorodstvo O, prezgodaj si nas zapustil, niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, le duša in srce vesta, kako boli, ko tebe med nami več ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata in strica BOJANA PREVORSKA iz Ruš, Petrovče (30. 7. 1950 - 7. 7. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala velja vaščanom iz Ruš, Petrovč, kolektivom Doma Nine Pokom, Pošte Petrovče in Prebolda, gostilni Cizej in članom ZŠAM Savinjske doline. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Henriku Krajncu za poslovilne besede ter pogrebni službi Ropotar. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala, žalujoči: žena Anica, sin Bojan z Natalijo, brata, sestri ter ostalo sorodstvo ELIZABETE ZAGORIČNIK iz Šempetra, Ob rimski nekropoli 51, (7. 11. 1914 - 5. 6. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja. Žalujoči: vsi njeni V 72. letu nas je zapustil AVGUŠTIN FIDERŠEK iz Pongraca 46, Griže (27. 7. 1932 - 31. 7. 2003). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar, Krajevni skupnosti Griže in g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala Kotnikovima z Gozdnika za vso pomoč pri pogrebni slovesnosti. Vsi njegovi Srce bo se umirilo, zginil čas bo sladkih sanj, nič ne bo se ohranilo, nego solze v spomin nanj. (Simon Jenko) V SPOMIN 21. julija je minilo leto žalosti, od kar nas je zapustil nam dragi FRANC GRADIČ s Polzele. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Misel, da med nami več te ni, vse nas žalosti. V SPOMIN 13. avgusta 2003 so minila tri leta, kar nas je za vedno zapustil naš dragi VINKO BABIC iz Žalca. Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, mu prižigate sveče in obujate lepe spomine nanj. Vsi njegovi avgust 2003 Kronika Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata JUSTINA SLAPERNIKA iz Zabukovice 91/a (6. 4. 1937 - 16. 7. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi osebju Bolnišnice Topolšica, tovarni Juteks, g. župniku iz Gotovelj za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in ga. Ivanki za ganljive besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Nekje visoko nad zvezdami mirno zdaj počivaš ti. Ne veš pa, kako močno pogrešamo te vsi... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega sina, brata in strica JANKA TKAVCA iz Kal 6, Ponikva se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, podarjali prelepo cvetje, številne sveče in sv. maše ter nam tako ali drugače ponudili pomoč in besede sožalja. Številnim, ki so s svojo navzočnostjo pripomogli, da je bilo njegovo zadnje slovo lepo in spoštljivo, smo srčno hvaležni. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mama Alojzija, sestre Milka, Lojzka in Elica z družino ter ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik $.p., Parižlje lic, Braslovče TEL 03 700 06 40 Ugasnilo je življenje dragi mamici, mami in prababici IVANKI KISOVAR iz Prebolda. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku, pevcem, duhovniku in vsem, ki so se od nje poslovili na zadnji poti. Vsi, ki smo jo imeli radi. V 91. letu je dotrpela JUSTINA VIDEC, upokojenka Splošne bolnice Celje, nazadnje bivajoča v Domu upokojencev na Polzeli. Od nje smo se poslovili 13. junija na žalskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Žalujoči: vsi njeni Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj, ne smem, ne morem vanj nazaj, zaklenjena so vrata, proč, proč je doba zlata. (S. Gregorčič) ZAHVALA 20. junija je na Rogli prenehalo biti plemenito srce našemu dragemu možu, očetu in atu FRANCU BRUSU iz Pariželj 13/a, Braslovče (11. 9. 1925 - 20. 6. 2003). Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga z lepimi spomini pospremili ob njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, maše in izrekli besede sožalja. Posebna zahvala medicinski ekipi z Rogle (Medico center - dr. Šeruga), ki je v tragičnem trenutku nudila nesebično nujno medicinsko pomoč, in zahvala dr. Hlačarju za tolažilne besede. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Zidanšku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Morana za kvalitetno opravljene pogrebne storitve. Prav lepa hvala pevcem - fantom z Dobrovelj, ki so čustveno odpeli pesmi slovesa tako v cerkvi kot na pokopališču. Hvala tudi pogrebcem, nositeljem križa, žare in zastav. Hvala g. Debelaku za govor in pomoč pri izvedbi pogreba. Prav tako hvala vsem, ki ste nam kakor koli želeli pomagati. Žalujoči: žena Jožica, sin Marjan z družino, hči Lidija z družino in vsi njegovi vnuki Boris, Aljaž in Melanie Le srce in duša vesta, kako boli, ko tebe, dragi ata, med nami več ni... ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ate in stari ate MARKO MATIJAŠKO iz Šempetra, Tovarniška c. 21. Za vso izkazano pomoč v najtežjih trenutkih bi se želeli najprej zahvaliti osebju - zdravnikom in med. sestram Bolnišnice Topolšica za požrtvovalno dolgotrajno zdravljenje, za njihovo prijaznost in prizadevnost v času bolezni, hvala tudi zdravniku dr. Lesjaku za strokovno pomoč, ki jo je zahtevala težka in mučna bolezen. Vsem, ki ste nam v tem času stali ob strani ali nam kakor koli drugače nudili pomoč, smo iz srca hvaležni. Prav tako smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izraze sožalja. Hvala kolektivu podjetja JUTEKS in kolektivu podjetja SIP, domačim gasilcem, g. Ivanu in ga. Ivanki Ropotar za organizacijo pogreba, župniku g. Škofleku za opravljen cerkveni obred in vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnjo pot z lepo mislijo v srcu. Pogrešali ga bomo! Žalujoči: žena Malči in vsi njegovi Spoznanje resnice, da si odšla, prignalo oblake je, polne solza. Zamrl tvoj prešeren je smeh, stisk toplih in pridnih dlani, le misel nate, ljuba Manca, z nami živi in boli, boli... ker te med nami ni! ZAHVALA Z nepopisno bolečino smo se poslovili od naše drage ROMANE LAZANSKI iz Žalca (15. 6. 1964 - 28. 6. 2003). Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju gastro in nefro oddelka, ki so ji nesebično pomagali. Posebna zahvala velja Maničinim sodelavkam in sodelavcem Hemodialize, dr. Dovčevi ter VMS Mirjani za njuno nesebično pomoč v času bolezni, sodelavki in prijateljici Brigiti za besede slovesa, sodelavkam za častno stražo, čudovito cvetje in sveče. Hvala patru Viktorju, pevcem in vsem, ki so kakor koli počastili njen spomin. Žalujoči: mamica in sestra Lidija z družino ■ Imel si težko ti življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine težke si prestal, zdaj boš mimo in tiho spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega sina, nečaka in bratranca MIRANA VIDMAJERJA iz Šempetra, začasno bivajoč v Zavodu Dornava pri Ptuju, (3. 5. 1972 - 22. 7. 2003) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom iz Založ in Šempetra, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Aera ter vsem, ki so mi v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, finančno pomoč in izrečene pisne in ustne besede sožalja. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar in govornici ga. Ivanki za lepe besede slovesa. Hvala osebju Zavoda Dornava pri Ptuju za dolgoletno oskrbo, g. dekanu Jožetu Kovačecu in Gorazdu Bastašiču za lepo opravljen obred in pevcem dua Serafin ter trobentaču za zapete in odigrane žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Žalujoča mamica Anica Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Brez oddiha si trdno garal, vse za dom, družino dal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni -ostala je praznina, ki zelo boli. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in dedija MILANA AMBROŽA iz Levca (2. 3. 1955 - 7. 8. 2003) se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani. Srčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, krajanom Levca, Sindikatu Celje, RK Levec, skupini F. P. za denarno in materialno pomoč, izraze sožalja, cvetje, sveče in darove za mašo. Lepa hvala vsem gasilcem, posebno gasilskemu društvu iz Levca za lepo organiziran pogreb. Antonu Javorniku in Antonu Motohu iskrena hvala za poslovilne besede. Lepa hvala pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve, g. patru Arzenšku iz Petrovč za lepo opravljen cerkveni obred, Savinjskemu oktetu za odpete žalostinke, g. Kisovaiju in pogrebcem iz Žalca. Hvala vsem njegovim prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Dragica, sin Drago, Simona in Robi z družinama ter ostalo sorodstvo Kronika avgust 2003 Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 19. septembra. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora, Aškerčeva 9/a, Žalec tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Glasba tvoje je bilo življenje, z njo premagal strah si in trpljenje. A roki usode nisi ubežal, na dolgo, večno pot si se podal. ZAHVALA 18. julija nas je v 37. letu starosti tragično in mnogo prezgodaj zapustil ljubi sin, brat in svak MARIO MEDVEŠEK iz Šempetra. Hvala vsem, ki ste nam izrekli in poslali sožalja, darovali cvetje in sveče ter darovali sv. maše. Posebna zahvala družinam Vasle, Mausar, Sevčnikar, g. Petru Škrabaiju ter sestrični Miji za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvaležni smo gospe Bojani Špegel in govorniku Mitju ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. Škofleku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA 8. julija smo se poslovili od naše drage mame, stare mame, hčerke in sestre DRAGICE PAJK iz Zabukovice (19. 10. 1939 - 4 7. 2003). Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu z dobro mislijo v srcu pospremili na njeni zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter izrečene besede sožalja. Posebna zahvala sodelavcem kolektiva Dolar, godbi na pihala Zabukovica in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zabukovica. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za pogrebne storitve ter g. Banku za ganljive poslovilne besede. Prisrčna zahvala velja tudi osebju hematološkega oddelka bolnišnice Celje za pomoč ob hudi bolezni. Vsem iz srca hvala. Sin Jelko z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, dedija in brata FRANCA PESKA iz Vrbja 34 (28. 4. 1931 - 13. 7. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, KZ Gotovlje, kolektivu Okr. sodišča Žalec za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izražena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Viktorju Arhu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Banku za poslovilne besede, g. Kisovaiju, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, Golnik, dežurni službi ZD Žalec za večletno pomoč pri zdravljenju in lajšanju bolečin ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: hči Milena, sin Boris, vnuk David, bratje Stanko, Ivan, Jože, sestri Pavla in Anica ter ostalo sorodstvo POGREBNE STORITVE ROPOTAR Idan Ropotar, s.p. tel.: 700 16 85 GSM: 041 613 269 GSAf: 061 748 906 Starodaška ul. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 24. ure Zjutraj sonce posije, zvečer noč naredi in vsako upanje, da vrneš se ti, bledi... ZAHVALA Ob boleči izgubi FRANCA LAPANA iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovane sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in g. Rudiju za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi domači H Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu £ I tiha, skrita bolečina. ZAHVALA gaL Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, tasta in brata STANKA KOTNIKA iz Griž (26. 4 1941 - 24 4 2003) se v globoki žalosti iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, besede tolažbe, za izrečena iskrena sožalja, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za ganljive besede slovesa, Planinskemu društvu Zabukovica in Ribiški družini Šempeter. Žalujoči: žena Marija, sinova Gorazd in Zdravko z družinama ter vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Tiho se je poslovil od nas naš dragi mož, ate, stari ate in stric JOŽE KORUN - Korunov Pepi iz Kaplje vasi (13. 10. 1916 - 14. 7. 2003). Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in darovali sveče, cvetje ter svete maše. Hvala tudi župniku g. Sercu za opravljen pogrebni obred, govorniku g. Hermanu za besede slovesa, TT Prebold, pevskemu zboru, godbi, praporščakom, gasilcem Kaplje vasi ter pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta CVETA HERCOGA iz Vrbja se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Žalujoči: žena Janja, hči Nina in sin Jernej Ne verjamem, da čas celi rane. Bolečina ostane kot spomin na oporo, ki več je ni, na dobroto, ljubezen, nežnosti. V SPOMIN 17. avgusta je minilo dve leti, odkar smo za vedno izgubili dragega FRANJA OBREZA iz Pemovega. Prisrčna hvala vsem, ki obiščete njegov grob in prižgete svečko spomina. Pogrešamo te: mama Jožica, ata Franc, žena Milena, hčerke Melita, IVIaja in Tamara Iskrena hvala za vso nesebično pomoč družinama Jerač in Oblak ter Mitju Štefančiču. Moral si tako hitro umreti, saj lepo je bilo s teboj živeti. V SPOMIN možu, atu in staremu atu IVANU PINTERJU iz Grajske vasi. Minilo bo deset let, kar v grobu mirno spiš, ne trpiš, saj nič ne vidiš in nič ne veš. Tvoja družina Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina. V SPOMIN 8. septembra bo minilo 5 žalostnih let, odkar nas je zapustil STANKO TRATNIK iz Šempetra (18. 4. 1931 - 8. 9. 1998). Vsem, ki obiščete njegov prezgodnji grob, prižigate svečo ali se ga spomnite, iskrena hvala. Vsi njegovi avgust2003 Zanimivosti Bananovci pod Dobrovljami Srečanje 60-letnikov v Braslovčah Konjeniško društvo Mustang Gomilsko je v Trnavi tudi letos pripravilo veliko konjeniško prireditev, na kateri so se konjeniki pomerili za pokal Slovenije v vožnji dvovpreg, v spretnostnem jahanju in galopski dirki, ki je posvečena spominu na preminulega člana ki) Mustang Gomilsko Leona Ajdnika. Osrednja in najpomembnejša tekma je bilo tekmovanje v vožnji dvovpreg za pokal Slovenije. Progo zanjo, v dolžim 800 m, je postavil Bojan Poljšak. Prva tovrstna tekma je bila pred časom v Novem Celju, za tokratno v Trnavi, o kateri poročamo, je sledila še tekma na Venišah na ranču Burger, finalna pa bo v Celju, kjer se bo odločalo o končni razvrstitvi in osvojitvi pokala Slovenije. Za sedaj najbolje kaže Branku Lešerju iz KD Celje s konjema Bistro in Miško ter njegovemu klubskemu kolegu Andreju Pišeku s konjema Cveto in Gino, ki imata vsak po 32 točk. Na tretjem mestu je v skupni razvrstitvi Ivan Mimik, prav tako član KD Celje, sledi pa mu Anton Puncer iz KK Ganymed, ki je poleg omenjenih najresnejši kandidat za osvojitev pokala. To je dokazal tudi v Trnavi, kjer je skupaj s svojim sovoznikom Petrom Puncarjem in konjema Dodi in Diano osvojil drugo mesto, takoj za vodečim v skupni razvrstitvi Brankom Lešarjem in njegovim sovoznikom Petrom Petelinškom. Pokal za tretje mesto pa sta v Trnavi osvojila Andrej Pišek in njegov sovoznik Sandi Glažar s konjema Cveto in Gino. Na četrtem mestu je bil Ivan Mimik s sovoznikom Andrejem Glažarjem in konjema Izo in Ružo, na peto mesto pa se je uvrstil domačin in predsednik KD Mustang Milan Košenina s sovoznikom Markom Grašinarjem in konjema Meliso in Mišo. V spretnostnem jahanju je prvo mesto zasedel Matic Plešnik s konjem Pik As, član KD Mustang, dmgo mesto si je priboril Dejan Kalan s konjem Lowe Boy iz KD Šmarje pri Jelšah, tretje mesto pa je pripadlo Katji Plešnik prav tako s konjem Pik As iz KD Mustang. V galopski dirki za memorial Leona Ajdnika, v kateri je nastopilo šest jahačev, so bile tri dirke z dvema tekmovalcema. Zmagovalci posamezne dirke so se pomerili še v finalu, kjer je bila prepričljivo najhitrejša Katja Plešnik s konjem Pik As, ki je v tej galopski dirki zastopala barve KK Pirešica, na dmgo in tretje mesto pa sta se uvrstila klubska kolega iz KD Šmarje pri Jelšah Jasmina Kokot in Dejan Kalan s konjema Karlom in Morisom. D. Naraglav Okronan ribiški car Ribiška družina Šempeter vsako Ribiški car Iztok Likar leto organizira tekmovanje v Preserju, kjer ribiči tekmujejo ne samo za kapitalen ulov temveč tudi za krono ribiškega carja. Za leto 2003 je postal ribiški car Iztok Likar iz Latkove vasi pri Preboldu. M. C. Srečanje VW hroščev V parku dvorca Nove Celje je v organizaciji Društva mladih iz Šempetra potekalo 3. mednarodno srečanje lastnikov VW hroščev. Na tridnevno srečanje z bogatim programom je svoje lepotce pripeljalo okrog 70 lastnikov iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. V času prireditve so pripravili dva koncerta (nastopili sta skupini You Too in Mambo Kings) in družabne igre. Pri ocenjevanju vozil so upoštevali starost in njihovo oddaljenost od prireditvenega mesta. Najstarejši hrošč je bil letnik 1954 (na sliki), ki je do Novega Celja potreboval 370 kilometrov. Pripravili so tudi paradno vožnjo, ob koncu pa so najbolje ocenjenim podelili pokale. Prireditev je podprlo več sponzorjev in donatorjev. T.T. Spust po Savinji s posebnimi plovili Letošnje poletje je prirediteljem različnih prireditev vremensko zelo naklonjeno. Doslej so spravili pod streho večino vsega, kar so si zadali v svojih programih. Za novo zanimivost pa so letos poskrbeli v Šeščah pri Preboldu, kjer so organizirali spust po Savinji s posebnimi, doma narejenimi plovili. Prireditev je sodila v okvir praznovanja krajevnega praznika in naj bi po zagotovilih organizatorjev postala tradicionalna. Letos sicer ni bilo veliko zanesenjakov, ki bi se s svojimi plovili lotih kakšen kilometer dolge proge, zato pa več udeležencev pričakujejo prihodnje leto tudi od drugod in ne le iz domačega kraja. Spust so pričeli ob izlivu reke Bolske v Savinjo, v Kotih, kot sotočju obeh rek pravijo domačini, končali pa pri mostu čez Savinjo v Šeščah. Na progo so se podala plovila s po dvema članoma posadke. Vsaka posadka oziroma plovilo je imelo tudi svoje ime. Najhitreje je do cilja priplula posadka Rdečega oktobra, ki je imela plovilo narejeno iz pločevinastega korita in avtomobilskih zračnic, druga je bila posadka Črnega galeba s plovilom iz velike in male zračnice, tretja pa sta bila tekmovalca iz Modre podmornice s plovilom iz dveh med sabo povezanih plastičnih sodov. Vse zmagovalne posadke so ob koncu prejele medalje in priznanja in bile ob tem deležne zasluženega aplavza organizatorjev in gledalcev. D. Naraglav Na začetku še precej izenačeno, na koncu najhitrejša posadka Rdečega oktobra V Podvrhu pod Žovneškim gradom je Stane Irman iz Pariželj pred časom posadil bananovce, ki so v nekaj letih dosegli zavidljivo višino. Res je, da Stane in njegova žena Pavla zelo skrbita zanje, tako kot za vso okolico svoje brunarice, ki jo je Stane sam postavil na polico v skalnati steni pod Dobrovljami. Po strmi steni se na poličkah bohotijo rože, seveda pa so najbolj zanimivi bananovci, ki so lep in zanimiv okras tudi zaradi svoje višine, saj merijo že več kot 5 metrov. Kdo ve, morda bomo čez leta tudi v Savinjski dolini gojili banane, saj nam vremenoslovci in drugi podobni strokovnjaki obetajo velike meteorološke spremembe. T. Tavčar Stane Irman ob svojih bananovcih Braslovče so znane po tradicionalni prireditvi Dan hmeljarjev, lepo urejenem trgu, zanimivih sakralnih objektih, jezeru in še marsičem. Za poletno sobotno dogajanje, ki so mu poseben ton dajali tudi godbeniki pihalne godbe TT Prebold, pa sta poskrbela Ivan Gostečnik in Herman Janežič, ki sta si omislila srečanje vseh občanov rojenih leta 1943, ki živijo ali so kdaj živeli v Braslovčah. Pred starim domom Partizan, kjer so v času osnovne šole imeli telovadbo, se je zbralo 39 šestdesetletnikov, ki so v spremstvu pihalne godbe zakorakali po glavni braslovški ulici do gasilskega doma. Razvrščeni so bili po mesecih, te pa je predstavljalo 12 otrok z napisi, ki so označevali posamezen mesec. Vsak udeleženec - šestdesetletnik je okrog vratu nosil posebno medaljo, na kateri je bil napis 1943-2003. Srečanje, na katerem ni manjkalo obujanja spominov, se je nadaljevalo v turistični brunarici nad braslovškim jezerom, kjer je zbrane pozdravil tudi župan občine Braslovče Marko Balant, za glasbo in ples pa so poskrbeli bratje Dobrovnik. D. N. Skupinski posnetek vseh šestdesetletnikov Dvovprega v Trnavi Konjeniki v Trnavi Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP 1. september 2003 ob 16. uri Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Nudimo tudi zelo ugodne pogoje za opravljanje vozniškega izpita "A" kategorije. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: .Aškerčeva 9/a, (Dom II. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, JKsenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.