Slovensko Berilo
za
osini gimnazijalni razred.
Izdal
*
Dr. Fr. Miklošič.
Velja s platnenim herbtom vezano 42 nov. kr.
V a Dunaju.
V ces. kralj, zalogi šolskih bukev. 1865.
03 oooeshs*
Predgovor.
Če se ravno staroslovensko slovstvo ni razcvelo med «ašimi pravimi prededi, pa se ga vendar smemo lastiti, zato ker nam je narod, med kterim sta sredi druge polovice devetega veka Konstantin z Metodom kerŠčanstvo zasadila, izmed vseh slovanskih narodov najbliži rod : imenoval se je ravno tako kakor mi in govoril tisti jezik, ki je izmed vseh jezikov slovanskih našemu najpodobnejši. Tako sledimo lahko knjigo svojo od sedanje dobe celo do devetega veka.
Iz desetega veka ¡mamo tri kratke spiske svojih pravih prededov. Cesar Karol Veliki je bil ukazal, da i - ?: <? treba nektere cerkvene reči njegovim narodom v materni jezik prevesti; tako so nastali tudi spisi, ki jim pravimo spomeniki brizinski (zato ker so bili najdeni v zavodu brizinskem na Parskem), ter jih ne moremo prečislati, zato ker nam svedočijo očitno, kako si je bila naša slovenščina v rodu z jezikom Slovencov panonskih in mo-ravskih.
Iz petnajstega veka se nam je ohranila spovedna molitev.
Poskušnje šestnajstega veka, kako bi se lutran-ska vera zatrosila tudi med naše ljudstvo, bile so krive, da so napisali nekteri možje več obilnih bukev v našem jeziku: Jurij Dalmatin je prevel celo sveto pismo starega in novega zakona na slovenski jeaik. Ko na-
i *
sprotniki nove vere vidijo, koliko so pomagale nove knjige slovenske, da se je tako naglo razprostirala med ljudstvom, preverijo se na posled, da bodo knjige, v domačem jeziku spisane, tudi najboljši pomoček, s kterim-se utegne nova vera ustaviti in iztrebiti.
Tako se je osnovalo pri nas cerkveno slovstvo, ki se je če dalje bolj naraščalo in napredovalo.
Naše slovstvo je tedaj, kakor ktero si bodi. cerkvenega početka, in mu je bilo do zadnje dobe zvesto.
v
Se le proti koncu osemnajstega veka so počeli posvetne reči po slovenski spisovati.
Središče knjižne delavnosti je bila Slovencom« kranjska dežela, posebno pa njeno poglavitno mesto: „bela Ljubljana" ; ondi so pisarili novoverci; ondi je bilo poslovenjeno dvakrat celo sveto pismo: na svetlo je prišlo Dalmatinovo 1. 1584 v Vitenbergu, Japeljnovo pa 1. 1784—1804 v Ljublani; v Ljubljani je počelo izhajati tudi tretje sveto pismo slovensko I. 1856.
Tako delo kerči po navadi pot edinemu knjižnemu jeziku; pri nas pa se ni tako godilo.
v
Na Štajerskem, na Koroškem itd. so se deržali nekteri svojega domačega neuglajenega narečja, kakor pričajo spisi Danjkovi, Gutsmanovi pa Kuzmičevi. Ni davno tega, da smo se jako pomaknili, ter se do malega zedinili zastran knjižnega jezika.
Slovencom moravskim in panonskim je rabila, kakor terdijo učeni možje sedanje dobe, „azbuka (abeceda) glagoljska." V drugih spomenikih našega jezika naha-
jamo — razun Trubarjevega katekizma pa abecednika, ki sta bila 1. 1550 z nemškimi čerkarni tiskana — samo latinico, s ktero sta najstarejša spomenika (brizinski in spovedna molitev) brez kakega pravopisnega pravila pisana.
Novoverci so iskali pravila, pa ga sperva niso mogli zaslediti. Po nemškem izgledu in vodilu so sestavljali tudi oni in jemali za nektere glase po dve ali po več čerk. Po A. Bohoriču, ki je to vodilo v slovenščini do-veršil in ustanovil tako, da niso pisali za en sam glas več «d dveh čerk (fli-š; sh-ž; zli-č), kerstili so to pisavo: „bohoričica." Zadnjo dobo smo se pa poprijeli po izgledu drugih narodov slovenskih, kterim rabi latinica, vodila, po kterern se deva nad tri latinske čerke s, z, c posebno znamenje, da imamo zdaj (razun Ij, nj) za en glas, za kterega latinski čerkopis nima pravega znamenja, tudi samo po eno p i s m enk o ali čerko : š, ž, č.
Da si tudi ta popravljena pisava ni popolnoma do-veršena, pa vendar ž njo, kakor nas skušnja uči, jako lahko izhajamo.
Po pravici ste se pozabile tedaj puskušnji dveh mož: Pet. Danjka pa Fr. Metelka, ki sta hotela latinico vsak po svoje z nekakimi tujimi čerkami pomnožiti.
Zastran rabe pervega (zgodovinskega) dela tega berila treba opomniti, da ni bil sestavljavcu namen, da bi prebirali učenci vse poskušnje stare dobe; namislek mu je bil le ta, da bi imeli učitelji poskušenj iz vsake dobe in iz vseh krajev slovenskih na izbor, ter da bi mogli učencom razlagati, kako je začela slovenščina v knjigi cvesti, in kako se je razcvetala.
v	•	v	• •
Ce so perve pismene poskušnje našega jezika, maternega okorne, treba pomisliti, da iz one dobe nimamo-boljših. Sestavljavec je porabil izmed tega, kar je za „šolsko rabo" to, kar je najboljšega. Učiteljem in učencom se pa daje tako priložnost, nekdanjo neopi-ljeno slovenščino sedanji uglajeni primerjati in jo — popravljati. Iz pervih nespretnih poskušenj našega jezika se pa tudi lahko uče, kako težko je kak jezik iz početka pisati, dokler mu ne ustanove pravil. Saj vemo, kako so terdili nekteri možje šestnajstega veka, da se slovenščina celo — pisati ne da.
*
Pervi del.
Zgodovina.
I.
Stara slovenščina.
Najstarši spomeniki slovenskega jezika so postali v devetem stoletju v Panoniji, in so bili napisani s pismom, ki se je v tistem času imenovalo slovensko, potlej paglagoljsko. Jezik teh spomenikov, ki mu pravimo staroslovenski, je bil prijet, manje ali več premenjen, za cerkveni jezik od tistih slovenskih narodov, ki h gerški cerkvi spadajo, in je se dan danas cerkveni jezik tistih Slovenov, ki so rimski cerkvi zvesti ostali. Vse razlike med jezikom, ki ga vidimo vnajstarših spomenikih, in med sedanjim slovenskim, izvirajo iz dveh uzrokov: pervič, vsak jezik, ki je po več krajih razprostranjen, se deli na narečja, tako je tudi med jezikom panonskih Slovencov in Slovencov, prebiva-jočih v starem Noriku, že v devetem stoletju bila neka razlika; drugič vsi jeziki se spremenjajo v teku dolgega časa, in tudi nas jezik zdaj ni to, kar je bil pred jezero let. Dasiravno je nas jezik že v devetem stoletju nekaj različen bil od pravega staroslovenskega jezika, in se je od tistega časa do zdaj jako spremenil, se vendar more reči, da je sedanji slovenski jezik staroslovenskemu najpodobnejsi v glasih, v podobah imen in glagolov in v besedah. V bukvah, ktere imajo pokazati pre-membe, ki jih je slovenski jezik od najstarših do naših časov preterpel, ne smejo manjkati izgledi staroslovenskega jezika. Ti izgledi so tukaj natisnjeni s tako imenovanim cirilskim
pismom, ktero je kesiieje postalo kakor glagoljsko, in s kterim se zdaj staroslovenski jezik navadno piše. Pod vsako staro-slovensko l>esedo, pisano s cirilskimi čerkami, je v pervem sestavku napisana tista beseda z latinskimi čerkami: e, a se izgovarja kakor (hohnaje) en, on, in I in u, kakor se na Kranjskem samoglasnik izgovarja v besedah sit, kes; e kakor naše e v besedah vest, lep; y pa skoro tako kakor nemško ii.
a.
1.	Hc lipTiKa CVTKOpH KOI"k llf KO H 3fA\AKn. 3fA\AI3 JK« Is prva sutvori bog nebo i zemlja, zemlja že
2.	K-k HIKH^HiUa H HfOVCTpOKillA. H TKA1A KpTvpif KC^HU. be nevidima i neustrojena. i tima vrhu bezduny.
3.	h a^vjfk k«;khh hoiuaaiik ca Kp-k\-or kot\,"ki. h pete Ror*k : i duh božij nošaaše se vrhu vodv. i reče bog:
4.	r^:j,(tk CK-bttv. h k kICT k CK-feTTv. h rh.vfe KOfk da badet svet. i bvst svet. i vide bog
i». CK-kTTi, HKC ,\*EpO. H pA3A<Y>'(H KCTTv AU;K,\,Ol' CK"kTOAtk H
svet, jako dobro, i raziači bog meždu svetom i t). A\č>Kr\,Or TkAVOhfii. H Hapflf KOI"K ck"kt"K AhHK> H TkA\* meždu timoja. i nareče bog svet din, i tima
7.	HApfMČ HOllITk. H K'klCT"k KiMCfVk, H KT\lCT"k 3A 0\TpA, nareče nošt. i byst večer, i bvst za utra,
8.	A^M* Ki^HH-k. H pfi|f KOI"k: ,1,1» E<*AfTK TKp"K,\K 110 Cp-fe,^
din jedin. i reče bog: da badet tvrd po srede
9.	KO,VW. H KA\r\iTK pA3A/*MAfAVIIITH AVOK^OV" KO,\OK¥v vody. i da badet razlačajašti meždu vodoja
10.	H KOAOh^. H R KICTTi TAKO. H CKTKOpH KOr"k TKp"k,S,k. i vodoja. i byst tako. i sutvori bog tvrd.
11.	H pASA/KMH EOrTv ¡\\t7Kfl,«y KO^Olaf», I.CKf K "k II O,V, "k i raziači bog meždu vodoja, jaže be pod
12.	TKpTvr\HhM, H A\EŽK,\0\- KOr\,Offi», ftlJKf K "k HArV,"K TKp"krS,Hhf\.
tvrdija, i meždu vodoja, jaže be nad tvrdija.
13.	H HApt'16 KOfk TKpTv,\l» HiKO. H KH,V"b KOrTv, HKO i nareče bog tvrd nebo. i vide bog, jako
14.	A^KpO. H K-KICTTi KfMfp-&, H trHlCTIv 3d 0\*TpA, AKHtl dobro, i byst večer, i bvst za utra, din
15.	KTvTOpTvIH. H pf«li KOrTi:	CkHhAUTk KO;V,d nO^Ti.
vutorvj. i reče bog: da se suriimet voda pod
16.	H(K6Cfi«K K "K CkNKA\"H ie,\,HHTi, H C/SV t3KHTk C0\'U1A. nebesem v sunim jedin, i da se javit suša.
17.	H KKICT-K TAKO. H CHNMTk C<ft KOtaiKf IIO.VK i byst tako. i sunet se voda jaze pod
18.	HfKfCfA\h Klv CKIIKAMvl CKObft, M I3KH C/fl CO\'UIA. H nebesem v sunimy svoje, i javi se suša. i
19.	Hdpe«lf KOP"K CO^IU* 3fA\Aiih. A CkCTAKkl KO,4,k-nareče bog suša zemlja, a sustavy vodi-
20.	HT\lbA HApfMi A\0pl3. H KH,vk KOI"k, RKO ^OKtlO. H pf>lf nvje nareče morja, i vide bog, jako dobro, i reče
21.	KOr-K: \a Up03/iSEKfTk 3fA\Aia TpAKA* rklikNA ckhff.-bog: da prozebnet zemlja trava senina seja-
22.	hita c-kavm no po;^ H n<> "0,v,okhw h r\p-bi;o hao-
šta seme po rodu i po podobiju i drevo plo-
23.	^OKHTO TKOp/5\ll!Tf nAO^Tv, ¡€A\0),"Kč c1?A\rtS KSrO KTv
dovito tvorešte plod, jemuže seme jego v
24.	H16A\k 110 pOAO\* HA 3čA\AVI. H KkICTTv TAKO. H lipOSMKf njem po rodu na zemlji, i byst tako. i prozebe
25.	3fA\AI3 TpAK/T. cbtlkHA cklifclllTA cfeA\/ft 110 pO^Ol," H zemlja trava senina sejašta seme po rodu i
26.	[10 nOr\OKHIO H ^,p-bKO IIAO^OKHTO TKOpAlllTf riAO^Ii, po podobiju i drevo plodovito tvorešte plod,
27.	K-;AxoyM;s c-bA\A iero k-k HteA\k no por\o\* ha 3«a\am. h jemuže seme jego v njem po rodu na zemlji, i
28.	KH,vb KOrii, I3K0 A5"5?0- H KTiICTTi REMfpiv, H KTiICTTv vide bog, jako dobro, i byst večer, i byst
29.	3A 0\TpA, Akhk TptTHH, H pčlf EOP"k: rV» E/Tv,!,'™ za utra, din tretiji. i reče bog: da badeta
30.	CldiTHA-fe HA TKpTvA" HčKtCKll"kil UpOCK-felllTATH 3fA\Ah&
svetile na tvrdi nebesinej prosveštati zemlja
31.	H pA3A/R'IATH AUJK^V r\KHfmh H HOUITHKR. H
i razlačati meždu dinem i noštija. i da
32.	G/Ti^iTA KTv 3HAA\fHHia H KTv Kp-feA\čHA H KTv ,VKHH H
badeta v znamenija i v vremena i v dini i v
33.	a-kra. h e^jta ktv npocK-feiimhhie ha tkptv,v,h
leta. i da badeta v prosveštenije na tvrdi
34.	H(BfCKH*kH «KO CK"fcTHTH 110 3£A\AH. H ETvICTTv TAKO. It nebesinej jako svetiti po zemlji, i byst tako. i
35.	CkTKOpH EOl"lv Ofi-fe CK-bTHA-b KfAHU-fcH, Kf AHK0I6 CR-fc-
sutvori bog obe svetile velieej, velikoje sve-
36.	THAO KTv HAM/ftTTvKTv ,V,hHH H CK"feTHAO AUvHMIJiKS KTv HA-
tilo v načetuk dini i svetilo minišeje v na-
37.	■IATTvKTv hoiiith, h 3k-fe3,v,Tvl. h i10ctakh ha koi"k ha
četuk nosti, i zvezdy. i postavi je bog na
38.	TKpTv,V,H HfEfCMI-kH, HKO CK"fcTHTII 110 3fAXAH H KAA-
tvrdi nebesinej, jako svetiti po zemlji i vla-
39.	AATH AKI,e'uh H NOIUTH«; H pA3A/tvMATH AU>K,V,0\* CK"fe-
dati dinem i noštija i razlačati meždu sve-
40.	TOAMv II MfiK^OV ThA\0lifc. H KHrV,-k GOrTv, I3K0 ^OKpO. H
tom i meždu timoja. i vide bog, jako dobro, i
41.	KkICTTv KfMfpTv, H KTvICTTv 3A 0\"TpA,	MiTKpTv—
bvst večer, i byst za utra, din četvr-
42.	TTvIll. H pcif ECTTv : H3Kf^,Y.TK KO,\,'KI TA^TvI ,\,0\TII/ft
tyj. i reče bog: da izvedat vody gady duše
43.	IKHKOTKHKI II IITvTHIl,/i\ HAp/ftlllT/A HA 3fA\AH 110 TKpTv^H
životiny i piitice parešte na zemlji po tvrdi
44.	HfKfCkll-feH. H KKICTTv TAKO: H CKTKOpH ROI"K KHTTvI
nebesinej. i byst tako: i sutvori bog kity
45.	KEAHKTvibft H RkCAKAv ^O^llli* iKHKOTKH.K l'A,\Tv, bAJKf
velikyje i visaka duša životina gad, ježe
46.	H3Kf,V,OIU<ft KOrV"KI HA pO,yivl HJfTv, H KKCAKA; IITvTHU,* izvedoše vodv na rody jih, i visaka putica
47.	A"feTAIifvlllT/T> HA pO^Til. H KH,yk EOI'Tv, I3K0 rV,0BPc-
letajašta na rody. i ride bog, jako dobro.
48.	II EAArOCAOKH IA EOrTv TAArOAbft: paCTHTf CA, H i blagoslovi je bog glagolje: rastite se, i
49.	A\Ts.HOHIHTč CA, h HCIlATvHHTC KO,\ivl KTv AiOpHJflv. H
munožite se, i isplnite vody v morih. i
5)0. il"kTHH,/A r\A 0\\WkH0>K<ftTk C/ft 110 3EA\AH. H KkICTTv putice da umunožet se po zemlji, i byst
51.	Kflfpli, H KTUCTTv 3A 0\"Tpa, r\K,,K H/ftTklH. H pt'16 večer, i byst za utra, din pety,j. i reče
52.	eoi-k: r\a H3Kt,\,fTk 3fAVAia rv,o\,*iii,* ;i:ii!wi> na por\>u bog: da izvedet zemlja duša živa na rody,
53.	«jiTKp-bnora h ra^ni h 3K-fepH 3CA\AkH'kii>ft Ha po,VKi. četvrenoga i gady i zveri zemljlnyje na rody.
54.	H ETvICTTv TAKO. H CkTKOpH KOI"k 3K"fepH 3iA\AklCklbA i byst tako. i sutvori bog zveri zemlinyje
55.	HA pOrV,"k HJfk H CltCThl Ha pO,V,'k H\"k H KkC/ft l"A,Vkl na rod jih i skoty na rod jih i vise gady
56.	na poA™- 11 kh,vfe koi"k, rai;o	h pfifkork: na rody. i vide bog, jako dobro, i reče bog:
57.	C"kTKOpHA\"k MAOK-blia 110 0Kpa30\* HaillfA\0\* H HO HO-
sutvorim človeka po obrazu našemu i po po-
58.	,\,OKHIO. " M 0KAa,\,aK5TK p'klKaA\H A\OpkCKklHA\H H dobijn. i da obladajet rybami moriskyimi i
59.	ICKTHHAAVH HSK(CkHklHA\H. H CKOTkl H KkCffcft 3fA\AK?W», puticami nebesinjimi. i skoty i viseja zemljeja1
00. H KKcbAiH ra,^' lipfcCAVklKAHRCTHIIANH C/ft nO 3<A\AH. H i visemi gady presmjkajaštiimi se po zemlji,
61.	CkTKOpH G0I"k MAOK-kKA. 110 0Gpa30\" KOJKHIO CkTKOpH sutvori bog človčka. po obrazu božiju sutvori
62.	H. A\AwKA H JKfH/V; CkTKOpH H. H RAAITOCAOKH \a TAA-i. maža i žena sutvori i. i blagoslovi ja gla-
63.	roabft: pacTHTa ca, h a\1vho;khta c/a, h iicna-kUHTA
golje: rastita se, i munožita se, i isplnita
64.	3tA\At% H OKAArV,AHTa MilAi. H OKAA,V,AHTa p'klKAA\H
zemlja i obladajta jej a. i obladajta rybami
65.	A\OpkCK"klHA\H H H"kTHHAA\ll IKKfCkllklHAMI H Kkck'MH
moriskvimi i puticami nebesinjimi i višemi
66.	CKOT*kl H KKCflAk 3fA\AKilA\ H KkckAVH l-A,\,'kl npliCAVkl-
skoty i viseja zemljeja i visemi gady presmy-
67.	KAHVIIITHHAIH CA 110 3fA\AH. H pCIC EOI,-k: Cf ^A)f"k
kajgštiimi se po zemlji, i reče bog: se dah
68.	KAA\"k KkCAKA TpaKi. cfeA\f HHT/Y» ckl^UJTA cki\\/?., vam visaka trava semenita sejašta seme,
69.	iejKf iecTk Kp"kjfoy KKCČIW\ 3fA\AMv, H KkcaKO ,\,p"kKO, ježe jest vrhu viseje zemlje, i vlsako drevo,
70.	l€JKf HA\ATk K"K CfK-fe [IAO,Vk ckiHfllf c"ki\\flIHTd, RAA\Tv ježe imat v sebe plod semene semenita, vam
71.	K^,\,fTK K "K M,\k, H KKcbiUTv 3K"kpfA\Tv 3fA\kHT\IHA\Tv
badet v jad, i visem zverem zeminvim
72.	H KKCkiUTi n-KTHHartMv HfRfCkllklHAVTv H KkCfA\C\* ra,voy i visem piiticam nebesinvim i visemu gadu
73.	Mp-bCAVKIKAliPKUITO^Ol-MOV,' CA 110 3fA\AH, H JKf IIAUTk K"K
presmvkajastuumu se po zemlji, iže imat v
74.	CfK-k	JKHKOTkll/¥>, H KkCA\ T (Id ISA BAA'lkN,Y. KK sebe duša životina, i visa trava zlačina >
75.	U,\,K. II n*l\ICT"K TAKO. H KH,\'k KCTK KkCf, KiAHKO
jad. i byst tako. i vide bog vise, jeliko
76.	ChTKOpH. H Cf ,\,OKpO 3-fertO. H K"K!CT"K KS'lfp"k, H KTvICTK
sutvori. i se dobro zelo. i bvst večer, i bvst
77.	3d 0\"Tpa, ,\KIIK lllfCTkIH. za utra, din šestvj.
h.
A\<michh cknacaieTk ca.
HC^OA-K. K.
K>,VHHA OTk ,vk!iiti|1-K AfKTvCiiHHK pO,\,H A^JKkCKTv llOA*k, H KH^-kiiTvIlK II A^P'1 H A-fellA KpkllllA H TpH A\-fccAU,A. H5AkA\A MU llf A\C;KAA\',¥. 0\'Kp'klTH 161*0, K"k3/i\T'k ANATH ¡6!"O KOKTs.1fJKkll,k CHTOKTv, H IIOCA\OAH H llkKAOA\k, H K"kAOJKH OTpOMA K "k lik. H IIOAOJKH II K'k A/T.'IHH/V. Ilpll Kp-k3*k p-fcKtl. H KAK\vkauif cfcrpa lero h 3-k ^artiia, ,\a kh^htk, «ikTO KA,v,ftk
I6A\0\'. Ilpllll^f JKf ,\T\IIITH 4>ApAOHOKA H3A\'klT"k CA HA p"kiyk, pAKklHIA JKf Hilrfl	IIOrV,A-kI"k p-feK.lf». H
«^.Sp-feKTilJIH KOS"K>l<JKkll,k KTv A,Vv>IIIHH, IIOCkAAKTUIIH pAKTU-Hbft. pflf K-K3ATH H. OTTvKpTvIKTvIUH JKf 0\'3p-fe OTpOMA IIAAMA-
UITÉ CM KTv KCKTv»lfH<kll,H. H IlôlllTMryk 16 r\"KIIITH 4>ApaOH<>Ka, II pfMf : OT"k ,yfcTHH KiKßfHCK'hlHyk KiCTk Cf. H pf If CfCTpa Kil'O r\,TvlllTípH 4>apaOHOK-fe : yOllITÉIIIH AH, HpH30K,Y; TH ÎKfH/lh. ©Tk WiKpfH, 4,a TH K"k3^,0HTh OTpOMM Cf ; pf'lOKf KiH
4>apa«H0Ka: h,v,h. iiik^tviiih >Kf 4/kKHivk irk3Ka autfpk oTpo-ll/ATf. ßf<lf >Kf KiH (\-klllth 4>ApAOHOKa : OT-k^pailH A\h OTpOIA Cf. H Kk3,v,ch AX H Ki, A3Tv Hi f th rV,aA\k A\k3,\.Y>. h K'kHATk
muha 0tpc"i/s\, h a^raanif le. ktvHava^ka ctpo'iA, h iipHKf,\f Ki ktv rV,klllTfpH «impachok-k. h KTvICTk Mi H lik Ckllia iwfccto. h HapiMf HA\/i\ KiA\0\* íUoHCHH, rAarCAIAiMITH, Id K O OTk KOf\'kl
KkiJ/ftJfTs. H.
C.
HCICH^'K npoA^Kî'M'K KjiaTHiei*.
ETilTHHî. A3. Aft.
HcCHifsTv 'Ait Cf,V,AXH Ha Afc<ÄTf AÍvTTv K-baillf liackl OKkll,rt\ CTkii,a cKCiero ck upa-niiet^ ckckíiav whotoi^ cu, ck ckihiü KaAHH'kl H Ck C'klH'kl 3f A'kijsHIlkl, ;KfHO\* OTkll,A CKOKil'O. llpH-AO;t;HIM/ft íKí Ha HCCH^A	3"kA,Y. K'k IlS^paHAK» OTkll.Ol'
CKOKiAVOy. lildKOK'k JKf AWKAIdAlllf HoCH^A liaif KkC'k\"k CkJ-HOK-k CKOH\"k, IdKC C klH k CTApOCTklIk Ebaillf KiA\Ol\ CkTKOpH ;tu HiA\0y pHH/V, KpACkNA*. KH,\kK klllf Míe KpATHld KíA\0\% IdKO lero OTkHk AMEHTk IIA'lf Kkck\"k CklllOKk CKOH\"k, K"k3HfHa-KH^-klll/A Kil\\ H Hf AlOKaaX*^ raarOAATH K'k. IIKiA\Oy IIH'lkCOJKf A\HpkHA. KH^liKTv ÎKf IÍOCH¿|»Tv CkHTv IICK^V» H KpaTHH CKOI6H, H pe'lf HA\*k : nOCAO\'lliaHTf C klia Cfl'O, HIKf KHrVfcyk> AXkH-fea\"k R'kl Krt\;K/Y>IIITrt\ CIKMIHKi Cp'k.vfc IIOAfd, H K'kCTd A\OÍÍ CHOH"k 0\"llpAKk, K Allí H MCf CHOlICKf OKp kCTTi CTObAllITf KAdlllddJf-lü
ca a\0mia\0v; ciionoy. p-biii/ft ;ké i€a\oy EpaTHid iei'0 : ie,v,a u,-k-CApkCTKOyWl 11,-bcapk eav\,flllH IIAA\'k, HAH kaa.v'kl OEAA,A,ai€lUH na.wh; h npHAOJKHiii/Ä leiiiTf híhakh^th tero ckH-k tero pa^H h p-b'ihh lero parvH. kh^vb îKf AP0V'"Kl"	h no-
K-fc^a H OTkl^Oy CKCI6A\01|' H EpATHH ckoi6h, H pf«lf : Cf KH^'fejf'k ApC\'l"kllí Ckll k aK kl CA"kHkU,f H A\ kc/MI,k H Kir\,Htld lia (\ÉC/ATf 3K-k3Aa nokadhidajfa a\h cm. h .sanp-kTH	0tkii,k tere,
H pf'líieittoy: MKTO leCTK CK H k ck, HIKf l€ch KH,à,"feivk ; .i.'kKílllH AH llpHUIk,VKIllf a3-K H A\<\TH TKCI3 H EpdTHM TKOIÜ I10KA0-HHA\"k cm Tf k"fe r\0 3f A\ Abft ; ktis^pf KKNOKAUI/A 5kí KSAXOl,* KpdTHB
lero, a otkii,k tero CKHaR-k^-fc caoko ce. oth,\oiiim îkf Kpa-
THM «STO liaCTTv OKkll,k OTKHa ckciei'0 K "K ohjfia\"K. H pf'lf Hs^paHAK K-k hochijscu,*: KpATHM TKOia naCATK K "k Ch-JffAVk, \"0,\,H, r\,a T/ft HOi-lllTA KT». M H AVK. pflf JKf I€A\0\*: Cé asTi. pfie /Ké ie<woy hs^paHAK: iiik^Tv kh>k,y,k. auitî c,y>tk CKApaKH KpaTHId TKOM H ckkii./Ä, H HCK-kcH AMI PAACK. H
ncycth h ct-k paa^oahia XfKponotf, h npnhrv,e r-k Gh^wk. h
C-Kp-kTÉ H A\,-k;KK KA/Y»r\MIIITK HA IIOAH. k"KllpOCH >Kf H MMh
raarcabä: 'ikco hiiitéiiih; ck îké peut: kpathim ckokîw» hiuta,
UOK-feîK^K A\H, K-K^f IIACA.TK. pf'lf îKf KÎA\0\" A\.VwKK : OTH-^,0111/ft OT'K C/T^fc, CA KMIIA\"K KO I/Ä rAArOAhSÜIIT/ft : nOH^-feAMv K "K ^«AaHMTv. H H^f HoCH^STi KTv CA-fe^Tv KpATHhft CKOHilA. H ORplíTÉ JA KTv ^OAAHAÍ'b.	111 ÎKf H H3"K r\AAf1A llp-kiK^f
npHKAHÎKÉHHia HÎI'O KTv H H AVK, H C'HK'fclllTdlllA CA <*V,'KHTH H. K*ktllTaU!A ÎKf K"KÎKrV,C> HJfK K "K KpaTOV" CKCI6AVO\*: l6Cf, CKHO-KHr\,KII,k OHTv H,\fTK. H'KIII'k O^KO Jf^A"™, AJ ©VKHKÏAVK H, H K"KKp"KÎKfA\"K H K"K ie,\HH1^ üOTOKTv OTTv CH]pv. H p(MÉA\"K : 3K-kpK 3-KATv H3*kA*K H HÎCTK. H r\A 0\'3pHA\Tv, 'IkTO K/Tv^ATK CKHHia Mil'O. CAKIIIIAKTv ÎKf PoV'KHAVTv H3KAKH H OTTv pAKO\' HJf'K, H pf'lf : Hi 0\'KHMA\Tv KSI'O K K	pflf ÎKf HA\"K
KHA\"K : HÉ lipOA-bHTf KpTvKH, K'KKp'KS'feTf H KT\ llOTOKTv CfbA fl^-CTWHIA, pAKOlf ÎKf Hf K"K3A0îKHTf HA HK. I3K0 r\a H3Ka-KHTK H OTTv p,T>K«\' HJfK, H OTTvNOyCTHTh H K"K OTKHO\* l€rO. K'KICTTv ÎKf, ierrV,a llpHH,\,{ HoCH^Tv KTv KpATHH CKOI6H, CKKA"fc-KOLIIA hoch^a ck pH3'KI KpaCKHKIIA. HÎKf r'k Ha HI6A1K. H IICHAMvUlÉ H K-KKpTvrOlllA ktv pOKTv, iiotok"k ÎKf T"K K"fe TTvIIITK, KC.VKI Hf H.H'klM. rbrV,CIII/ft JKf raCT"K \"A'kKA, H K"k-3p*kK'Klllf OMHAia CKCHA\A KHA"lîmi/î\, H Cf, n^TKHHUH FÍ3A\a-hakt-bhf h,vbap^ ot"k TaAaa^a, h kf akK/Y,,\,h Hjfii iiak m m th-
AUiraNa H CAÍOATvl H KOHHAHUK, H.vbAJfA KO KTv 6rO\'llKT"K. pf'lf >Kf HlO.V KpATHH CKOI6H : MkTO nOTpliKKHO, aUITf CH,"KH-leAX-K KpATá CKOierO, H CKKp-KlieAVTi Kp-KKK I6r0 ; ¡fOrV,HTf, H «T-K^a^HAMi H0CH<{iA H3A\dM AKTkllOA\"K CHA\"K. p/TiKOl" JKf
CKOI€K> Hi nOA«»KHA\"k HA Nk, I3K0 EpATTv HAIlIk H HATvTk Haina iecTK. nocaoy'iuauiA JKt EpaTHta iero, h AVHHOKAAjf/Y. av;*>/Kh Mar\HHHf KO\mikii,H, H H3BA*kK0LH A H KTvHTk H3"k nOTOKA, H H h3a\aHAKT-bh0a\-K HA AK0W AfC/ÄT®V 3AATHU,k, H CKKi^OUlA H0CH<j>A KT* 6rO\'llhT-k. KTv3KpATH >Kf CA RHA\"k k"k ll«>toko\% h Hf C^p-fe HoCHijiA kti llOTOU/k, H pAC-Tp"k3A pH3"kl CKOIA, H HpHHA* KTj. EpATHH CK0I6H, H pf'U: «TpCMHIHTA h-fecTK KTv IIOTOH^k, A3"k JK6 KAA\0 H^/Tv; II Klv3KA\'KUI( pH3,TÜ HOCHHOB/* 3AKAAIIJA U03KAHUITK, H OAVA3A-IIIA Kp*KKälh¥» pH3A\ KpACkH,Tf>WFw lei'O. H llOyCTHUJA pH3,Y> OKpTvKAKAKi H/KItY«. H npHHfCOlllA 0TKH,0\* CKOKiA\0\", h p"klHA: PH3/K CHIvh <>Kp-kTCi]fOA\"K HA 1'OpAJfK, II03HAH, ALIITf pH3a C'klllA TKOierC K5CTK CH HAH HH. H R03HA H pf<lf: pll3a ch CklHA a\OierO KiCTk. 3K"kp"k stiatv C-kH-k H, 3K-bpk K-kCJfklTH hoCH^a. paCTp-k3a jkf Hakoktn. pll3"kl CKOtA, II ktisao/kh pH3rkl C'kTOKaHkH'kllA Ha CA, H cklVKdAUli C'klHa CKOI6rC> AkHH a\"kHOr"kl. CkEpAHIA JKf CA CklHOKf HirO KkCH H A^WTfpH, H npHHrV,OIIIA 0\"rfcU]HT1v IßrO, M H£ \'OT-fcaiHi C^'T-buiHTH CA raaroAiA: rai<c> ,\a ckhh^ kt* ckiHoy ckoi6a\o\' rkToyiA K-k A,yk. H nAAKA CA 0 HI€A\k OTkUk lei'O ,4,liHH AVkHOrkl. A\a-AHHHf Hit npHBfr\«>IU/i\ hoCH^a Kk 6rO\-nkTTv, H HpC^AlUA H ülH-kTC^pHIO pAKH'IHUITOV' 4>ApA«HI« ap-k\"HA\AI'HpO\'. H K-feaUlf rocno^k C-k H0CH<|>C>A\k, H K-bailie A\/Yi}Kk pW1*» h K'klCTTv irk	ay rocuoAHHa CKOiero GroyiikT-fcHHHa, h K-k,v,"k<,Uif
rociioA11"^ i6™' raK0 i'ocnoA11 nhaik i6CTk, 11 ksahko TKOpilTk, reenOA^ 0\,'CTparaieTk Kkca K"k pA^KOy Käl'O. I! OKp-feTf HocHi|>k KAar<>A'k'rK np-bA1* rocn©AHH®A\k CKOHAVk, h «\'rajKr\aaiiie m-;a\<jv. h iiphctakh h kkce.uov' ,\c>a\tjv' ckok5a\ch,',
H KkCf, KiAHKO IIAvlvAlUf, A^Tlv pAl^-fe HoCIlijiOK'b. K klCTTv JKf, KirAA IIOCTAKH H HaA^ Aom<,,vik CKOHAVk H HAATi KkC'kAXk. I6AHKO HA\"kaillf, H KAAI'OCAOKH l'OCHOAk Aoav'k 6rO\"llkT-kHHHA HoCH4>A paAH. H KTvICTTv RAAl'OCAOKfHHM5 TO-CIIOAKHie KkCtAVk HA\"bHHH IßrO KTv	H K"k CfA"kx"k,
H llp'bAaCT'K KhCe' I6AHKO G-feaiUf H5A\Oy, KK p/Y>H-b H0CH^0K-k, H HE K-krV,-fcaU]f K-k CKOIßAik HAvkHIIH HH<lkCC»K6 pA3K"k \"A'kKA, HJK( HA'k^UJe CAAlTi.
d.
HAOK-feKTs. tCTipTy HA\"k AKd C'kIHA, H pÉMÉ A\kHHH i€K> OTkll,Olf: OTkHf, AàîKAK 'hh A0^0""'1^ 'lACTk HAvktlllld. H PASAŽAH IIA\kllllKÎ HA\A. H HÉ H« MHOS-fejfk AhMfX"K C"kEpAK"k KkCf A\kNHH CkWk OTHA* HA CTpAH,Yv A'Uf,|f> H T*V PJCTOMH HAl kHHie CKOI6 ÍKHK'kl KA^A^HO. H/KAHKTvlUOy ÎKÉ KiAXOlf KkCí E'klCTTv l'AAA'tv Kp-kll'kKTv IIA CTpdH-fc TO H, H Tk HAHATT\ AH-1IIATH CA, H UlkA'k llpHA-kllH CA K?AHHOA\k OT"k ÍKHTfAk TOIA CTpAHkl, H IIOCkAA H HA CfAA CKO« IIACTTv CKHHHH. K MÎÉAAAUlf HAC'klTHTH 'IpliKO C KO Hi OTTv pOJKkll,k, bftîKi HA^AJf/Y« CKHHHIA, H hhk'kTOHîÉ llf AM"k'w,le KäAXOy. KTv CfE-fe ÎKf llpHÉIIkA'k píMí : KOAHKOy IIAIIA\kllllK'k OTkll,A AXOiei'O HSETvlKAhRTTv Jf A'kEH, 43*k >K6 CkA* l'AAAOAXk rklBAMü. KTiCTAKTv HA^ K"k 0Tkll,0\* CKOKiAXOlf, H peKAi l€MOy : OTkMf, CTirp-kllJHJCTv HA KÍEO H Iip^VH TOEOWr\, H OifHÎÉ H'kcAXk AOCTOHHTs. HApfUITH CA ckih-k TECH. C'kTKOpH AXA I3K0 ICAHHOrO	HAHAXkHHKTv.
CKOHjf'k. H KkCTAKk HAf K"k OTT^O^ CKOKiAXOlf. MÍIIITÍ >Kf Hi.V'.OV'	CA»IIITOV 0\'3p-b H OTkUk Käl'O, H AVHA'k l€AXOy
E'klCTk, M TÉKTv IIAA« HA KTvIlA iei'0, H OKAOBKI3A H. pÉlÉ
5f;e t€a\oy cuihtv: otmié, ckrp-biuhjfk ha iueo h iip-ka^
TOEOIA, H Olj'HU H-kCiUk AOCTOHH'k HApfiilTH CA CklHTv TKOH. pf4č >Ké OTktljk K"k pABOAX*k CEOHAX'k : H3HiC"kTf OAf^A^ Ilp'kK.YvliR, H OEA-fclvkTÉ H, H A^A^Tf Hp-kCTfHk HA pAK.K îei'O H (Aliorkl HA H03-k, H llpHKf^"KIIIÉ TÉAkll,k O^'HHTAH'klH 3AK0AiiTf, Il taA^llii M KfCÉAHAX'k CA, UKO CklHTv AXOH Ck MpTvTKTi E-k, H OJKHKf, H3P klEiA k E"k, H OEp-fcTí CA. H HA-'IAIIJA KfCfAHTH CM. E"k >Kf CklHTv MÎI'O CTdp-klí HA CÉA"k. H GJKO l'p/ftA'W (lpHEAHšKH CA Kk A°AXOX', CATilHIA ll"kHHie H AHK'kl, H MpHHKAK'k I6AHH0I'0 OTTi. pAK'k KTillpAlHAAHIÎ H : »IkTO Olj'EO CH CA»Tk; OIITk ÍKf piMf K3A\0\" : lit KO EpAT"k TKOH IipHHAi, H 3AKAA OTkll,k TKOH TiAkl|,k 01,'IIHTAH klH, I3K0 C"kAP«>K'> H HpHIATTi. pA3l'H-kKA JKf CA, H Hi J^OT kAHIf K"kHHTH. OTkl|,k >KÉ iei'0 npHlllkA'K AlOAHAllli H. OH"k >Kf OT'kK'kuJTAK'k p«M6 OTkU.01,' CKOKiAXOr : Ci, TOAHKO A'kT'k pAKOTAM» TiE'k, H A\'kH'k HHKOAHH;é H{ A<tA*kl€CH K03kAATf, r\á Ck ApOI,T'kl CKOH.VXH K-k^KfCfAHA-k CA E	l€rAA »f CklHTv TKOH Ck, H3"kA'K|M
TKOie HiM-fcNHte C"k AWECA*feHU,<»iV\H, lipHH^f, 3AKAA TCAkl^k riHTOAVklH. OH-K JKf ptMf	^A®, "TKI RkCíPAd CK
M-kHChS. leCH, H KhCd AV0I3 TR0I3 CA»Tk, KTv3R(CfAHTH >KÉ CA H R"k3APdA®BATH nOA^EAAllie, I3K0 EpdT"k TROH Ck MpTvTKTv E-b, H OJKHRf, HSrklEATs. B"k, H CKp-fcTf CA.
e.
E e c h a.
H3"k I pHrcpHra EerecA0Eku,<i.
liklMM NfEO CK-fcTA-feie, trkiII13 CATvlIkU^f RTvICOMdie H SAdTOOEpaSktrfcie, 11'hill M AOrilMt'Ivlil Kp^r-k np03pAMktl*kH H 3R-b3AkHTilH AHK"k IHCT'feH, HklllM K"k ItOAlOpHieAl-k RATvtThJ npHA\Hpl3li\Tk CA, CATvtlkU,01f JKf OEAAK'k, RT^A^')^* JKí K-bTpH, 3fA\AH CALORÉ, CAA^Ki >Kf B*k30pC\', H'KI ti M OlfEO HCTOMktlHU,H CR-kTA^bie HCTHM,VTk, HkltlM ÎKt tlAMf p^KTil CHAktrbie, 3(A\kH-klHX"k Ck/*3Ti pdSAP'kuiHR'ktllf CA, H TpdRk-KHHH EAarOIttHtATk. H CA^H HHMATK, H JKkHKJTk CA TpdRd, H ArHkHH HrpAlATTi ©y 3fAfHTv HHR"k. HKIHI3 >Kč KOpAEAk CT-k IIPHCTAHHI4JA H3K0AHTK CA Ck IIORf A"fetlkA\H H CHA\H riAlf BOrCAWEktl'kl, H l34,P0A\k 0KpHAI3l6Tk CA, H HPpdlCTk AfA^HH-k (pklEA i\\0pkCKAI3, MwKÉ npOSTvIRdfcï.T'k CRHHHI3, CH EC 3HA\-fe Hf R-kCJfOAHTk, HTv R'k RtCtffe HdtkHíTk iWkTdTH CA Rp'kJf'îV	R^ATvipi® AK'kl CAdA^KO S^AO H KT^C-
riCVUlTdieAVk H OTTj.n©\'UITdlA KOpAEAkllHK'ki Ck BAdr©-A«yUIkCTROA\k. ""Mura pdTdH pdAC nOIWkBAHieTk, l'Op-fe R'k SHpdlA H nAOAOA'4KKUd npil3klRdlA. H R'k (3pkA\Tv npHRO-AHTk ROATi OpkH'klH, H fipOMpTvTAKSTk CAAA^E/Tilif» Ep A3 A'*, H NdA^AdAXH RfCfAHTk CA. H'klHrd ÎKÉ HACTO\")fk H RpdRdpk CkCTpdldt^Tk CRHp-bAH, H nACT^'lllkCICklH CRHpAlllTč TAdCk H CdAOK'kl H KdA\f HHKSAlk RtCHOyBRTk CA. Hklltld JKf CdA"K rpdAApk a'ka<*,€tk> " HAUAkNHKTi TpTvCTH TROpHTk, h R"k3H-pdteTk R-bHI3, H llp-kA«YKC!,'ieTk llfpô IfkTHMHHO, H p'klEApk rA/T>EHH/t» lip<J3HpAI€Tk, H AXp-fejK.Ti OMHlUTAICTk, H HA KA-AUIIHH cfcA»Tk. N'hlIlM <M,'BC A^AC,rtWKHKdta ETvMf Ad KpHAO npHRA kKTillIH H OT"k ROUlTHIITs. B'kCTdR'kLUH CR0IÄ M^A" Sloreosko Berilo *a VIII. gim. razred.	2
pOCTk U0Kd3dS€Tk, H TpaKkHHKTil IlOlldpiaieTh, H C"K6Hpai6Tk HK-feTTvI H CH JKi CTv^-feAOKdieTk CkTHte O UlfCTH Ami, H t-fcllpOTHKk AfJKAlllTfKi CkTHie HCT"kK/T»UITH, np-femOte >Kf airrt-kl npHiM-feNrabftUJTH,	"-k KO^-ii-K A®KpOT-k! h Hf-
CkKAAHvNKiHNM, CH JKf Mf^Tv K "k Kp©K-k\"k nOAArateTk, H cv,-fertOKaieTk liaK-k^rfiiiiTo^ovAiov nao^-k cAd\,"kK-h h neo-paH-k, MKOJKf lk\\0sm)o H HdAVk ypHCTOK'feA\'k KTiMtAdAATv, h tak/¥k npHieAVkUJi m^apocth h awKO^-kranHra iipHT-km^;. HTiIHrd JKf l'H-fe3A<5 IITvTHHA KA3iTk, OKA HCJO^HTk, A AP®V~ rara K-kCfAtdi€Tk ca, ona eicp-kCTk napHTk, a ,4,piyraia orAAUiAieTk a^r-k, h OK-kuiTAKaieTh MAOK-bua. Kkca Gora nOfcfcTk H CAAKATk rAdCTU HCH3rAarOAAHl\l.
II.
Spomeniki Brizinski.
Najstarejši ostanki slovenskega jezika so tri spiski starega rokopisa, ki je bil najden leta 1807 v knjižnici Menihovski (Monakovski), kamor je bil dospel iz knjižnice brizinske (Freisingen) na Parskem; zato pravimo tem trem spiskom „spomeniki brizinski", ki so nekako čudno pisani z latinico, iu nam kažejo, kako nespretna je bila perva poskušuja t. j. raba latinskih čerk za slovenščino, zato ker latinska abeceda nima v sebi vseh glasov našega jezika.
Slavni Dobrovski je bil te misli, da je najstarejši III. spomenik (spovedna molitev), za tem da je po starosti I. spomenik (očitna spoved), za le tem pa II. spomenik (homilija). Dozdevalo se je temu učenemu možu, da je le ta (II) najmlajši, češ, ker se nahaja v njem nekoliko čeških in drugih neslovenskih oblik. V gibal je, da j^ spisal to spovedno molitev škof Merseburški Boson leta 970, da jo je prenaredil sv. Vojteh (Adalbertus) za Cehe, po češki besedi pa da jo je poslovenil Slovencom škof brizinski leta 1020. Una dva spomenika sta bila po njegovi misli spisana leta 950 ali pa že leta 900.
Naš učeni rojak Kopitar pa je zvedil, da je I. spomenik v tem rokopisu pisan ravno tako, kakor neke besede v latinskem darilnem pismu (donatio) pripisane, kijih je napisal sam Abraham, nekdanji škof brizinski (od leta 957 — 994), samo da so slovenske zbog drugega peresa ali pa zbog različne starosti pisarjeve malo debelejše od unih. Tedaj spada, veli Kopitar, I. spomenik v 10 vek.
Zastran II. spiska je sodii Dobrovski po oblikah „vygnan" (namesto: izgnan), po „modliti" (namesto: moliti), da je bil, kakor smo že slišali, naposled prevedan iz češčine na slovenščino; Kopitar pa je spričal z Jarnikovo knjigo, ki je prišla leta 1834 v Celovcu na svetlo pod napisom: „Etymologicou linguae slovenicae per Austriam interiorem", da rabijo Slovenci koroški v sestavljenih besedah predlog vy (vi) namesto „iz" še dan današnji, tako tudi dl prav po češki govore v besedah: sidlo, kridlo, motovidlo namesto: šilo, krilo, motovilo.
Po vseh okoliščinah, ki jih našteva Kopitar v svoji knjigi „Glagolita Clozianus", v kteri se nahaja tudi rokopis brizinski z latinico in cirilico natisnjen, sodi le ta rojak naš, da je pisal vse tri spomenike ali škof Abraham sam, ki je bil Goratanee (Carantanus), ali kak učenec ali pa učitelj njegov, posebno pa terdi Kopitar to, daje pisala, nemara po Abrahamovem narekovanju („Abrahamo dictante"), II. in III. spomenik ravno tista roka njegovega (nemškega) učenca, ktera je pisala neke druge latinske pisma Abrahamove, zato ker se zamenjuje v le teh (latinskih) spisih soglasnik b pogostoma s soglasnikom p ravno tako, kakor na več mestih II. in 111. spomenika. Po Kopitarjevem izhajajo tedaj vsi tri spomeniki brizinski, ki nam oznanjajo še dan današnji govorico naših očakov, iz desetega veka.
Monumeuta frisiugeusia. (IS«)
1.	Ecce bi detd nas ne zegresil, te vueki gemu be siti, Eče by ded nas ne sugrešil, te v veky jeinu be žiti,
2.	starosti ne prigemlioki, nikolige se petsaii ne imugi, ni starosti ne prijemljači nikole že pečali ne irauj, ni
2*
3.	slzna teleze ¡moki, nu u vueki gemu be siti. bo ne se «Izna tèlese imači, na v vèky jemu bè žiti. po nje že
4.	zavuiztiu bui nepriiazninu uvignan od szlauui bosige, po zavistija buj neprijaznina vygnan od slavy božije, po
5.	tom na narod zlovuezki strazti i petzali boido, neimoki i bz tom na narod élovécïsky strasti i pečali ~ poida, nemoči i bez
6.	zredu zemirt. i pagi, bratriia, pomenem ze, da i zinouue crèdu sùmrt. i paky, bratrija, pomenem se, da i synove
7.	bosi naresem ze, bo tomu ozstanem zich mirzcih del, ese božiji narečem se, po tomu ostanem sih mrzùkyh dèl, ježe
8.	sunt dela sotonina, ese trebil tuurim, "bratra oclevuetam, sat dèla sotonina, ježe trèba tvorim, bratra oklevetam,
9.	ese tatua, ese raszboi, ese pulti ugongenige. ese roti, choi se ježe tatva, ježe razboj, ježe pili ugojenije, ježe roty, ky se
10.	ih ne pazem, nu ge prestopam, ese nenauuizt. nizce teh ih ne pasem, na je prèstapam, ježe nenavist. nište tèh
11.	del mirzene pred bozima ozima. mosete po tomu, zinzi, dèl mrzïnèj prèd božijeina očima. možete po tomu, synïci,.
12.	uvideti i zami razumeti, ese bese priuuaezlouuezzi u liza videti i saini razumeti, ježe bèse prvèj človeei v lica
13.	tazie, acose i mui gezim, tere nepriiaznina uznenauvidesse, tacije, akože i mùj jesïm, tere neprijaznina vùinenavidèse,
14.	a bosiu uzliubise. da bo tomu nine u circuvah ich clanam a božija vuzljubiše. da po tomu nynê v crkuvah ih klanjam
15.	ze, i modlim ze im, i zesti ich pigem, i obeti nasse im se i modlim sç im, i čisti ih pijem, i obéty naše im
16.	nezem o zcepasgenige telez nasich i dus nasich. tige se nesem o supasenije teles naših i duš naših, tije že
17.	mosem i mui este buiti, ecce tage dela nasnem delati, iase oni možem i muj ešte bûjti, eče taje dèla načinem delati, jaže oni
18.	delase: oni bo lasna natrovuechu, segna naboiachu, bozza dèlasç: oni bo lacïna natrovèha, žejna napnjaha, bosa
19.	obuiachu, nagaodeachu, malomogoncka u ime bosie bozze-obujaha, naga odêjaha, malomogača v ime božije posè-
20.	kacho, mrzna zigreahu, stranna bod crovvi zuoge uvedechu, čaha, mrzïna sugrèjaha, stranina pod krovy svojç vuvedèha,
21.	u timnizah i u zelezneh vvosich uclepenih bozcekaehu,
v timinicah i v žeiezineh važih vuklepenjh posečaha,
22.	i u ime bosie te utessahu. temi, temi ti ze deli bogu bri-i v ime božije ty utešaha. temi, temi ti se dely bogu pri-
23.	plisaze. taco, zinzi, i nam ze modliti tomuge vuirchne-bližaše. tako, svnici, i nam se modliti tomuje vrhnje-
24.	mo otzu gozpodi, dosda ni tamoge vzedli v zezarstuo mu oticu gospodi, doze da ny tamoje vusedli v cesaristvo
25.	suoge, ese iest ugotouleno iz coni do coni izvvolenicom svoje, ježe jest ugotovljeno is koni do koni izvoljenikom
26.	bosiem. i gezm, bratria, bozuuani i bbgeni, egose ne mosem božijem. i jesm, bratrija, pozvani i pobejeni, jegože ne možem
27.	niki se liza ni ucriti, ni cacose ubegati, nu ge stati pred sto-nikym se lica ni ukryti, ni kakože ubegati, na je stati pred sto-
28.	lom bosigem ze zopirnicom našim, ze zlodgem starim, i lom božijem su saprnikoin našim, su zlodejem starym, i
29.	gest ze pred bosima osima vsakomu zuoimi vzti i zuoim jest se pred božijema očima visakomu svojimi usty i svojim
30.	glagolom izbovuedati, ese ga ne sem zuete chisto stuoril, glagolom ispovedati, ježe je na sem svete kyždo sutvoril,
31.	iibo bodi dobro libo li zi zlo. da c tomu dini, zinzi, muzlite, libo badi dobro libo li si zlo. da k tomu dini, synlei, myslite'
32.	ide ne eamo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati i ide ne kamo se ukloniti, na je pred božijema očima stati i
33.	zio prio imeti, iuse gezim bovvedal. nas gozbod, zueti cruz, sija prja imeti, jaže jesim povedal. naš gospod, svety krst,
34.	ise gest bali telez nassih i zpasitel dus nassih, ton iže jest balij teles naših i supasitelj duš naših, tun
35.	bozzledine balouvanige pozledge pozstavvi, ucazal ge, posledinje balovanije posledi postavi, ukazal je,
36.	imse ze nam dozstoi od gego zavuekati i gemu ze oteti. imže se nam dostoji od njego zavečMi i jemu se oteti.
37.	preise nassi zesztoco stradacho, nebo ie tepechu metlam1 prej še naši žestoko stradaha, nebo je tepeha metlami,
38.	i prinizse ogni pecsacho, i metsi tnaehu, i po lezv i prinizuše ogni pečaha, i meči tinaha, i po lesu
39.	vuesachu, i selezni cliusi ge raztrgachu. a to bac irnii
vešaha, i zelezíny ključi je rastrgah^. a to pak müj
40.	ninge nasa praudnu vuerun i praudnv izbovuediu toie nynje naša pravídína vera i pravidína ispovédija toje
41.	mosim ztoriti, ese oni to vnelico strastiu stuorise. da
mozim sütvoriti, ježe oni ta velika strastija sütvorise- da
42.	po tomii, zinzi, bosi raba prizzuause, tere im grechi po tomu, syníci. božija raba prizvavüse, tere im gréhy
43.	vuasa póstete, i im izpovvedni bodete grechov uuasih.
vaš$ pocitéte, i im ispovédlni badéte grehov vaših.
Manj znane besede:
bali medicus.
balovanije medicina.
créd series, ordo: bez čredu
sümrt. doze da doneč, glagol verbum. k on: iz koni ab initio. krst Christus. kyzdo quisque, malomogači aegrolus. metla virga. natruti, natrova nutriré, neprijaznin diaboli. obet donum, sacrificium. oklevetati ealuinniari. ostati (otüstati) abstinere.
pasti se cavere. pečal cura.
pit caro.
pobéditi compellere.
pos eča ti visere.
prinlzuše admoventes.
prja causa.
rota iusiurandum.
saprnik adversarius.
sotonin satanae.
stra dati pati.
strast passio.
süpasenije salus.
teti (tnacha) caedere.
treba sacrificium.
ugoj enije (ugoditi) gratum facere.
vygnan expulsus.
z a v é c a t i renunciare.
zlodéj inimicus.
ž es to k o graviter.
III.
Petnajsti vek.
1.	Ya ze odpouem chudiczu ynu nega deylam ynu vsy nega Ja se odpovem hudiču ino njega delam ino vsi njega
2.	hofarti,ynu ze yzpouem vnu daisan dam nassymi gospudi ete. hofarti, ino se ispovem in dolžan dam našimu gospodi etc.
3.	Ya ze dalsan dam, kyr sam to prelomil, kar sam oblubil, Ja se dolžan dam. kir sam to prelomil, kar sam obljubi!,
4.	kadar sam karst prie'l, kyr sam se od buga obarnvll ynw kadar sam krst prijel, kir sam se od boga obrnil ino
5.	od nega zapuwidy, kyr sam boga zatayll s meymi chu-
od njega zapovedi, kir sam boga zatajil z mojimi hu-
6.	deymi deyli, ynw sam ze yolnw wdall ty oblasti tyga
dimi deli, ino sam se voljno vdal ti oblasti tiga
7.	chudicza, kygar sam se odpoueydall, kadar sam .karst
hudiča, kogar sam se odpovedal, kadar sam krst
8.	pryell; tymw sam ye do seyga mall z meymy greicliy prijel ; timu sam ja do sega mal z mojimi grehi
9.	wolnw slussil: tyga ye etc. voljno služil : tiga je etc.
10.	Ya ze dalsan dam, kyr sam wosye vese po reydkym Ja se dolžan dam, kir sam v božje veže po redkim
11.	zehodill, kadar sam tw prissall, z mallo andochtyo bredko, .. zhodil, kadar sam tu prišel, z malo andohtjo predgo,
12.	reywo mevga zareza zam tw will, kar sam tw slissall revo mojiga srca sam tu bil, kar sam tu slišal
13.	pridigwyocz od buga, od zwete Marie, od drugich swetikow
pridigujoč od boga, od svete Marije, od drugih svetikov
14.	ynw od meych greychw, zazversmah), ynw nister neyssim ino od mojih grehov, zaveržmahal, ino ništer nejsim
15.	meyga lebna po nym popravili : tyga etc. mojiga lebna po njim popravil: tiga etc.
16.	Yaze dalsan dam. kvr swete nedele. sv ete snbotbf veezeri Ja se dolžan dam, kir svete nedelje, svete sobote večeri,
17.	druge swete dny ynw veezeri neyssam nykuly taku pras-druge svete dni ino večeri nejsam nikoli tako praz-
18.	nowall ynw czastill, kadar y wy ye to po praudy morali
noval ino častil, kadar i bi ja to po pravdi moral
19.	dyati ca. swety post, swete quatri, drugue postne dny,
djati etc. sveti post, svete k v s tri, druge postne dni,
20.	moyo pokuro neyssam taku ezystu dopernessl, kakur sam mojo pokoro nejsam tako cisto dopernesel, kakor sam
21.	ga dalsan: tyga etc. ja dolžan: tiga etc.
22.	Ya se dalsan dam, kyr ye wogu desetino meyga syuota Ja se dolžan dam, kir ja bogu desetino mojiga života
23.	ynu meyga szanya, moye syvinicze nikuly neysam takw ino mojiga ..... moje živinice nikoli nejsam tako
24.	sweystu dali, kakur wy to po praudy morali dyati: tyga etc.
zvesto dal, kakor bi to po pravdi moral djati: tiga etc.
25.	Ya se dalsan dam, kyr ye moyga otsze, moya mat, moyo Ja se dolžan dam, kyr ja mojiga oce, mojo mat, mojo
26.	gosposcino, meyga farmaystra, meyga dwchwniga otzo, gospošcino, mojiga farmajstra. mojiga duhovniga očo,
27.	meyga pridigarja neysam nykuly taku czastill ynu ym
mojiga pridigarja nejsam nikoli tako častil ino	jim
28.	pokorn will, kakur wy tiga po praudy dalsan will;	tya pokoren bil, kakor bi tiga po pravdi dolžan bil;	tiga
29.	meyga blisniga neysam nykuly taku lubiga ymill ynw	tak mojiga bližnjiga nejsam nikoli tako ijubiga imel ino	tak
30.	y ssvest will, kakur sam seby: tyga ye meny etc. i zvest bil, kakor sam sebi: tiga je meni etc.
IV.
Šestnajsti vek. i.
Primož Trubar.
Odkler je potihnila stara slovenščina, poslej ne nahajamo razun edinega spiska XV. veka celó do leta 1550 nobene knjige po slovenski pisane. Nova vera tiste dobe zbudi — kdo bi si mislil! — na Slovenskem novega pisavca. Le ta je bil Primož Trubar, nekdanji korar Ljubljanski, iz Rašice na Dolenskem (Kranjskem) doma, sin ubogih, pa poštenih starišev. Hodil se je 1. 1508; v Šolo je hodil v Reki 1. 1521; v više
šole pa v Solnogradu in na Dunaju. Leta 1530, pa tudi 11 še 1. 1532 je bil za kaplana v Celju, kjer je počel pervič, novo vero po malem in na tihem oznanovati (I. 1530); po tem je prišel blezo najprej v Loko (na štajerski strani blizo Rateč), na to pa v Laški Terg (Tufler) za fajmoštra; v Ljubljano za korarja je utegnil priti okoli 1. 1544, in počel ondi novo vero očitno oznanovati. Zato so ga prestavili v Št. Jernej; od ondot je pa pobegnil I. 1547 in prišel blezo najprej za slovenskega pridigarja v Terst. Leta 1547 je pa moral bežati na Nemško, , .1. 1548 pa vnovič v Virtemberk pobegniti. Ondi ga izbero za pastorja Rotenburškega (Rotenburg). V tem kraju napiše berž dvoje bukvice po slovenski s tako imenovanimi nemškimi čerkami, namreč: Kerščanski nauk („Anu kratku podučene" itd.) in abecednik s kratkim kerščanskim naukom vred („Ane bukvice,.iz tih se ti mladi inu preprosti Sloveni mogo lahku . . . brati naučiti. V teh so tudi" itd.) Oboje so bile natisnjene v Tibingi (Tubingen) na Virtemberškem 1. 1550 z zmišljenim podpisom, da jih je tiskal Jernej Skurjanic na Sedmograškem. To so perve bukve, ki so bile spisane po naše. Trubar je bil tedaj pervi, ki je počel pisati po novoslovenski, t. j. tako, kakor se govori do malega še dan današnji, samo da je malo preveč nemčeval in vcepil slovenščini celo nemški člen, da si ni ljudstvo govorilo nikdar tako. L. 1553 ga izvolijo za fajmoštra "
T- 11	■ | " ■ 1
Kemptenskega na Svabskem. Ondaj se je seznanil s P. P. Vergerijem (Vergerius), nekdanjim škofom Koperskim (Capo dTstria), ki seje bil tudi preveril in se sestal s Trubarjem v Vitenbergu, kjer sta se posvetovala. Trubar seje lotil zdaj sv. pisma, in poslovenil najprej evangelij sv. Matevža, ki je prišel? na dan 1. 1555 v Tibingi, in to z latinskimi čerkami natisnjen. S takimi čerkami je bil natisnjen ravno tisto leto tudi njegov abecednik s kratkim kerščanskim naukom vred. Tako so mu tiskali poslej vse druge bukve slovenske. Z mu je bil - c; zh-e; f-s; fh - š; s-z; sli - ž; fzh - šč; veliki S pa mu je rabil za S in Z; tako tudi Sli za S in Z; pa tudi fin s, fh in sh je mešal: lahko pa, da je bil tudi tiskar kriv! I» in n» ni topil; u je pisal za n in za v; i za i in za j; za
Mat? V	IS-uv	* -t flA
r»< J, - vJu- , a 2 ^
v	-	i
h.	(J t^j	i-k- '.v	._,.-.

srednji spol d (dobrn vino) pa dolenski namesto o. „Ena 1\ V molitov tih kerščenikov, kir so zavolo te prave vere prega-nani" („Oratione de' perseguitati e forusciti etc.") je prišla menda tudi tistega leta (1555) na svetlo. Slovenska beseda se pripisuje Trubarju, laška pa Vergeriju. Dve leti pozneje (1557)je bil natisnjen pervi del Novega Zakona („testamenta"), namreč: štirje evangelji in djanje „jogrov" z obilnim nemškim in slovenskim predgovorom in s slovenskim „kolendar-jem" zad pa z „registrom" m s kratko razlago prazniških evangeljev; drugi del Novega Zakona pa na štirikrat. Pervi zvezek (1560) tega dela ima v sebi list sv. Pavla Rimljanom, )i v drugem (1561) sta lista Korinčanom in Galatom, v tretjem (1567) je drugi del listov sv. Pavla, v četertem (1577) pa 6) poslednji del novega „testamenta".
Že poprej je bi! nakanil Trubar take knjige tudi Hervatom in Serbom v njihovem jeziku po glagoljski in po cirilski natisniti dati. Ker pa ni znal po hervaški ali serbski niti govoriti niti pisati, najme za ta posel Istrana, Stepana Konzula, ki jo je bil tudi zbog nove^vere na Nemško potegnil. Glagolico so si vlili 1. 1560 in jo prenesli v Tibingo; cirilico pa so si naredili v mestu Urahu I. 1561. Prišel je Konzulu pomagat tudi Anton Dalmatin (Dalmata), Trubar pa za pastorja v Urah. Že iz Kemptena so ga klicali (I. 1560) spet v Ljubljano za pridigarja, ker se je bila začela božja služba po Lutrovem nauku v Ljubljani že leta 1553v„špitalski cerkvi pri mostu"; pa se je vernil še le iz . Uraha (I. 1562) domu na Kranjsko in pripeljal s seboj tiskarja Mandelna, ki se je pa moral kmalo spet na Nemško preseliti. Tistega leta (1562) je spisal „artikule ali dele te prave stare H' vere" itd. Ker so ga preganjali, zato se je odpravil na Goriško in oznanoval v Rubii (Rubia) novo vero očitno; pa se moral tudi od ondot pobrati (1. 1564). Poterli so mu tudi cerkveni red, ki je bil leta 1564 v Tibingi po slovenski natisnjen. Na to pride za pastorja v Laufen (Laufen am J Neckar), in da potem na svet „ta celi psalter Davidov" v Tibingi 1566. Preden mine leto, prestavijo ga v Derendingo (Derendingen), ki ni daleč od Tibinge, da bi bil bliže tiskarnice.

Ugodni glasi, da prosijo novoverci Ljubljanski velikega vojvoda Karola pismeno zanj, privabijo Trubarja spet na Kranjsko; ko pa vidi, da gospodi ni po volji, da je prišel, preden jim je "bila prošnja uslišana, zasede konja in odjezdi, pa vzame s seboj tudi M. Popoviča in J. M. Maleševca, staroverska duhovna, ki sta bila neki eden iz Serbije, eden pa iz Bosne doma. Tudi jim je prišel pomagat iz Kranjskega J. Juričič. L. Merčerič se je bavil ravno tedaj v Vitenbergu in pomagal tudi sv. pismo itd. za Hervate in Serbe „tolmačiti" (prestavljati). Pod predgovorom katekizma, 1. 1561 po cirilski natisnjenega, so podpisani: „Primuž Kranac", „Anton Dalmatin" (Dalmatinec), pa „Stipan Istrijan" (Istran). Le ta „Kranac" (Kranjec) je bil potem takem Trubar, ki je pisal nekterim hervaškim knjigam tudi predgovore (po nemški). V obeh hervaških katekizmih (v glagoljskem in cirilskem 1. 1561) je tudi Trubarjev govor od vere (sermo de fide) po hervaški „stolmačen". Tudi njegovo „dolgo predgovor" *) pervega dela sv. pisma in še nekaj drugih reči so pohervatili.
Razun naštetih bukev je dal Trubar 1. 1567 natisniti kerščanski nauk z nekoliko psalmi in „duhovnimi" pesmimi vred. Ponatisnjene in pomnožene so bile te bukvice v Ljubljani 1. 1579. To knjigo je pomagal Trubarju tudi Krel z nekterimi '2/ drugimi možmi izdelavati. Mahom drugo leto (1580) je poslal Trubar na Kranjsko poslovenjen spisek, ki se mu pravi: „formulae concordiae" po sinu Felicijanu, ki je ostal potem ondi za pastorja vsaj do I. 1595, po tem se pa vernii na Nemško. L. 1582 je prišel v Tibingi na svetlo „ta celi novi vj testament" Trubarjev, drugič natisnjen. V drugem delu te knjige jemlje Trubar slovo od „Slovenov". Umeri je v Derendingi-28. junija 1586 po kratki bolezni. Dva dni poprej na smertni 'lH postelji je bil poslovenil zadnje verstice „hišne postile" Lutrove, ki je pa prišla poslovenjena še le po njegovi smerti (1595), tudi v Tibingi na svet. Na drobno so popisali življenje Trubarjevo ali vsaj spise njegove Valvazor, Schnurrer (v svoji
*) Trubarju je bil predgovor ženskega spola (po nemški Vorrede).
knjižici: Slav. Bücherdruck in Wurtemberg ira 16. Jahrh. Tübingen 1799), pa Kopitar (v prikladi svoje slovnice. Lai-bach 1808). Nekoliko zmot Schnurrerjevih je popravil P. Hicinger v „Novicah" 1. 1858 po starih izvirnih pismih in po bukvah novovérske dobe.
a.
Iz predgovora k Evangelju Sv. Matevža.
Lubi Slovenci! Vom inu nom je vedejoč, de le ta naša slovenska beseda do seh mal se nej z latinskimi, temuč le ta krovaška s krovaškimi puhštabi pisala. Iz tiga vsaki more vejditi, de nas le tu pisane inu tolmačovane (kir nemarno pred sebo obeniga nauka oli exempla) zdaj na pervu težku stoji. Ob tu aku katerimu le tu naše pervu delu se cilu popelnoma ne zdi, ta zmisli, kaj vsi modri govore, kir pravijo, de sledni začetik je težak inu nepopelnom. Mi smo, Bug vej, dosti zmišlovali, s kakovimi puhštabi to našo besedo bi mogli prov po tej ortografiji štaltnu inu zastopnu pisati, de bi preveliku puhštabov ali konsonantov k ani silabi ne jemali, koker ti Peami inu drugi deio, kateru je gerdu viditi. Taku mi ne smo mogli zdaj v naši zastopnosti drigači najti, temuč se ta h za ch, ta v za pul f pišejo inu postavijo, inu de se ti stymovci izrekö po šegi našiga jezika. V ti viži se nom zdi, de ta naš jezik suseb z latinskimi puhštabi se more prov lahku inu zastopnu pisati inu brati.
b.
Iz Evangelja Sv. Matevža.
Inu pole, eden stopi k nemu, inu pravi: Dober mojster, kaj imam dobriga djati, de jest morem imejti ta večni leben? On pravi k nemu : Zakaj mene imenuješ dober? Nišče nej dober, samuč ta jedini Bug. Hočeš Ii pak ti v ta večni leben priti, taku derži te zapuvidi. On pravi k nemu: Katere? Jezus pak pravi: Ti ne imaš ubijati, ti ne imaš prešuštva ti, ti ne imaš • krasti, ti ne imaš krivu pričo vati, poštuj očeta inu mater,
inu ti imaš lubiti tujga bližniga koker sam sebe. Na tu pravi ta mladi k nemu: Le tu vse sem jest deržal od muje mladusti, kaj meni še manka? Jezus pravi k nemu: Hočeš li popelnom biti, taku pujdi kjakaj, prodaj vse, kar imaš, inu daj tim bozim, inu bodeš imel en šac v nebesih, inu pridi, tar hodi za meno. Kadar ta mladi to besedo sasliši, gre proč žalosten od nega, zakaj on je imel dosti blaga. Na tu Jezus pravi k sujim jogrom: Risničnu vom povejm, de en bogat težku pride v tu nebesku kralevstvu, inu spet vom povejm, de ena kamela lažej gre skuzi ušesa ene jegle, koker de en bogat pride v tu nebeško kralevstvu. Kadar tu nega jogri zaslišijo, se silnu prestrašijo, inu pravijo: Du more tedaj ohranen biti? Jezus pak na ne pogleda, inu pravi k nim: Per ludeh je le tu nemogoče, anpak per Bugi so vse riči mogoče. Peter tedaj odgovori, inu k nemu pravi: Pole, mi smo vse zapustili, inu smo hodili za tebo, kaj nom tedaj za tu bode? Jezus pak pravi k nim: Risničnu vam povejm, de vi, kir ste za meno hodili, v le tim drugim rojstvu, kadar ta sin tiga človeka bode sidil v tim stoli nega gospostva, bote vi tudi sideli na tih dvanajst stolov, inu bote sodili te dvanajst žlahte Izraelske. Inu en vsaki, kir zapusti hiše oli brate oli sestre oli-očeta oli mater oli ženo oli otroke oli nive zavolo mujga imena, ta isti bode za vsaku samostukrat prijel, inu erbal ta večni leben. Anpak nih dosti, kir so ti pervi, bodo ti pusledni, inu ti pusledni bodo ti pervi.
c.
Iz predgovora k pervemu delu Novega Zakona.
Kakoviga jezika je ta beseda Evangelium, inu kaj v sebi derži? Ta beseda Evangelium je ena gerška beseda, ta se more v to slovenščino tolmačiti enu dobru selstvu oli en dober glas oli eni dobri veseli marini, od katerih ti ludje bodo veseli, od nih z veseljem govore, radi poslušajo inu drugim pravijo; koker de bi zdaj en le tak dober risničin glas inu marin k nom prišal, ti Turki so od našiga gospudi krala inu od nega sinov iz vseh slovenskih, krovaških inu vogerskih dežel, iz Bosne inu iz Konstantinopola cilu pregnani, za tu mi inu vsi
naši otroci se ne bomo vže več bali Turkov, bomo žiher, inu inir imeli pred vsemi našimi sovražniki, ne bomo več štiur dajali, ne težkih tlak delali, inu bodo naprej vže vselej dobra, rodovita lejta; oli kadar se enimu lačnimu oli žejnimu pravi, 011 bode imel eno dobro večerjo, jejsti inu piti zadosti; oli enimu, kir v ječi za život sidi, 011 bode na jutrišni dan prez vse martre inu štrajfinge prust ispuščen; oli enimu bolniku, kir velik betež ima, inu na smerti leži, on bode čez dva dni spet cilu zdrav etc. Takim dobrim veselim inu troštlivim marinem vsem bi mi mogli tudi reči inu dati tu ime Evangelium.
d.
Iz Evangelja Sv. Lukeža.
Inu on pravi: E11 človik je imel dva sinu, inu ta mlajši vmej nima je djal li tiniu očetu: Oča, daj meni ta dejl blaga, kir meni sliši. Inu on rezdili nima tu blagu. Inu ne kar dolgu potle ta mlajši sin je vse v kupe spravil, inu je vlekal deleč na ptuje dežele, inu je tamkaj suje blagu zadjal z nezir.asnim prosanem. Inu potle, kadar je bil tu suje vse zapravil, vstane v ti isti deželi ena velika lakota, inu začne sam potrebovati. Inu 011 gre, inu se pertisne k animu purgarju te iste dežele, inu ta isti nega pošle na sujo pristavo te svine past. Inu je želil suj trebuh le z mekinami napolniti, katere so te svine jejle, inu ne mu nišče nej tih dal. Tedaj on spet gre sam v sebe, inu pravi: Kuliku najetih delocev mujga očeta imajo obilnu kruha, jest pak nierjem od lakote. Jest hoeo vstati gori inu pojti k mujmu očetu, inu hočo [reči k uemu: Oča, jest sem grešil v tu nebu inu pred tebo, jest vže ne sem vreden biti imenovan tuj sin, sturi mene koker eniga od tujh najetih delocev. Inu 011 vstane gori, inu pride k sujmu očetu. Inu kadar je on še deleč bil, nega oča ga je zagledal, inu se je usmilil čez nega, inu teče k nemu, pade okuli nega garla, inu ga kuša. Ta sin pak pravi k nemu: Oča, jest sem grešil v tu nebu inu pred tebo, jest ne sem vreden več biti imenovan tuj sin. Na tu ta oča reče k sujim hlapcem: Pernesite sem aj
uno pervo dolgo sukuo, inu ga oblecite, inu postavite ta per-stan na nega roko inu črevle na nega noge, inu perpelajte unu debelu tele, tar zakolite, naj jejmo inu se veselimo, zakaj le ta muj sin je bil mertov, inu je oživil, je bil zgublen, inu je najden. Ta stariši nega sin pak je tedaj bil na puli, inu kadar on pride, inu se perbliža h ti hiši, zasliši on tu petje inu te plesi, inu on pokliče eniga od sujih hlapcev, inu upraša, kaj bi tu bilu. Ta pak nemu povej: Tuj brat je prišal, inu tuj oča je zaklal tu debelu tele, za tu de je on nega spet zdraviga prijel. On se je pak reserdil, inu nej hotel noter pojti. Na tu nega oča gre vunkaj, inu ga prosi. On pak odgovori, inu reče h timu očetu: Tulikanj lejt jest tebi služim, inu nesem tuje zapu-vidi nigdar prelomel, inu ti nesi meni nigdar dal le eniga kozliča, de bi se jest bil zveselil z mujemi perjateli, anpak kadarjeletatuj sin prišal, kateri je tuje blagu požerl, ti si nemu zaklal unu debelu tele. On pak pravi k nemu: Sin, ti si vselej z meno, inu vse muje je tuje, ti bi pak imel vesel inu dobre vole biti, zakaj le ta tuj brat je bil mertov, inu je spet ožil, je bil zgublen, inu je najden.
Sebastijan Krel.
Valvazor piše, da je bil Krel 1. 1563 pomagavec Trubarjev, ondaj, ko je bil Trubar novoverski pridigar v Ljubljani, umeri pa da je 1. 1569. Da je pomagal Trubarju spisovati tisto knjigo, ki je prišla pervič I. 1567, drugič pa 1. 1578 na svetlo, t. j. kerščanski nauk s psalmi i t. d., to smo že slišali. Poslovenil je tudi „postilo" Spangenbergovo. Pervi del M. je izišel 1. 1567 v Ratisboni (Regensburg) pod napisom: „Postila slovenska, t. j. karšanske evangeliske predige verhu vsaki nedelski evangeljon i t. d.u, in ga ni menda več nikjer drugje, kot v c. k. dvorni knjižnici na Dunaju. Vsa njegova postila je bila pa natisnjena v Ljubljani 1. 1578. Kedaj in kje se je rodil, to se doslej še ni moglo zvediti. Jezik mu je malo boljši od Trubarjevega; člen se ne nahaja tako pogostoma.
Tudi pisavo Trubarjevo je popravil: fu in su je odkazal vsakemu svojo službo; tako ločil tudi fh od sh; namesto Trubarjevega z« je pisal c; vendar je obderžal njegov zh za č; razun tega je pa počel tudi pisati ch za c: mogoche, moch (mogoče, moc); za topljen 1 in n je deval i, (kruliav, jagnie), ali pa dve pičici na naslednji samoglasnik: krulav, iagne, z ognom, liibezan (beri: kruljav, jagnje, z ognjom, ljubezen); celo ogan, nan nahajamo v njegovi postili za „oganj", „nanj"; pa tudi fkadan po španski za skedanj (skedenj).
Za srednji spol se piše o v drugem natisu postile njegove (1578) še natančneje kot v pervem; da se pa mešata v tem natisu fh pa sh, temu je menda kriv prepisovavec ali pa tiskar. Krel je imel veče kolo Slovencov pred očmi kot Trubar, zato je malo bolj hervatil in pisal: fam, kada, fkadan namesto: fem, kedaj, fkedenj; zato je vvel nemara tudi ch (c), ki se pa nahaja tudi po Slovenskem n. pr. v Bistrici na Notranjskem.
Iz postile.
Izvoleni karščenik, imaš, hvala Bo^j, Joanna Spangen-berga karšansko postilo v naš slovenski jezik tolmačeno inu posneto. Ne moti se pak, ako bode lih mnogi na to naše pismo merdal inu se obrezal: edan sentencije, drugi besede, tretji puhstabe, četerti tipfelne ali čarke, peti, ne vem sam kaj si, grajal. Zakaj hudičova natura je, da ne more obeno ni božje ni karšansko delo prez tadla pustiti. Inu navada je par ljudeh, da znajo bulje opravljati kakor popravljati, inu berž v druzih očeh bil, kakor v svojih trame vidijo, da se tudi včasi kruljevac za kruljevcom posmehuje. Inu gdo oče ali more vsim ludem, vsakateri glavi vstreči?
Le to ortografijo slovenskiga pisma smo mi z vestjo inu z dobrim svitom zastopnih bratov tako postavili. Inu spomislili tudi na več našiga imena inu jezika ludi, kir so okuli nas, Dolence, Istrijane, Vipavce i. t. d., kateri skoraj povsod čisteši slovenski govore, kakor mi po Kranju inu Koroški
deželi, do polu nembški. Inu so edni navajeni na to staro slovensko, hervatsko ter curilsko pismo.
Bog otel pak, da bi to isto, zlasti c'urilsko lepo pismo mogli spet v ljudi perpraviti. Kadar pak nej dobro mogoče za ubuštva stran, zavoljo turške sile, inu kar so ta vekši del slovenskih dežel puste inu vže turške, inu smo tako začeli največ z latinskimi puhstabi pisati inu drukati, taku moremo v sili, kakor Nemci govore, stole inu klopi na mizo postaviti ali saj gledati, da se latinski puhstabi namesto naših starih slovenskih, kolikor je mogoče, v glihi moči postavijo, inu ta ortografija derži, katero našiga jezika idioma inu natura potrebuje, nekar kakor oče vsaki v svoji vasi ali mestu imeti. Zato sam spred to staro abc po imenih inu pruti latinske puh-stabe postavil, ako kateri hervatsko pismo zna, da nas tim bulje zastopi.
Ti pak, kir ne zastopiš, kaj je ortografija, kaj proprietas liuguae, inu si se navadil na gospod Truberjovo kranščino, beri le precej le to pismo, kakor sice druga bereš: tebi nej veliko ali skori nič preminjenu.
Carkom se ne pusti irati, kakor da bi ne bile, ch za zh, s za ss včasi beri inu c za c, nekar za k, taku se ne bodeš skuzi inu skuzi ništar blaznil. To diferencijo ali razlotak mej s inu f, mej sh inu fh bodeš sam dobro zamerkal, inu naš jezik oče ga imeti.
Prosim tada vsakateriga dobriga karščenika (za špotlivce ene marim), da si pusti le to pismo inu naše zvesto delo, č tih popolnama ni, saj nekuliko dopasti. Ako pak kateri noče, laku si sturi eno drugo sebi bulši, inu pusti nam le to naše zmirom. Bog zna, de nesmo naše lastnp, tamuč Božje časti, obeniga svojga prida, tamuč gmajn karšauskiga nuca iskali inu spomislili. Če je pak ki kaj sice res pregledanu, kakor obeno človeško delo nej skuzi celo, to Bog inu brumni ludje z gnado popravijo. Tim istim se pohlevno, Bogu z vero, karščenikom z Ijubezanjo poročim. Amen.
Slovensko Berilo za Vili. giiu. razred.
3
K»
/i	u
Krvi* i t
3.
Jurij Dalmatin.
Le ta mož je bil pervi, ki je poslovenil vse sveto pismo i - starega in novega zakona. Najpoprej je bil natisnjen „Penta-teuch" 1. 1578 v Ljubljani. Natisnil ga je tiskar Mandel, ki se je bil vernil. To je bil menda drugi spis, ki se je tiskal v Ljubljani. Pervi je bil Jezus Sirah I. 1575. Vse sveto pismo Dalmatinovo je pa prišlo v Vitenbergu" I. 1584 na svetlo, pod napisom: „Biblia, tu je vse svetu pismu stariga in noviga testamenta, slovenski tolmačena, skuzi Jurja Dalmatina." Tistega leta je bil tudi tiskan ravno ondi njegov slovenski molitvenik („Bethbuch"), pa tretji natis Trubarjevih „duhovnih pesmi", ki ga je on oskerbel.
Dalmatinova slovenščina je čistejša od Trubarjeve; veliko j'- 1 (vtj Trubarjevih zmot je popravil, marsikaj pa tudi popačil. Vendar je rabil člen tudi on. da si ne tako pogostoma kakor Trubar. Doma je bil iz Kerškega na Dolenskem (Kranjskem); umeri je zadnji dan avgusta mesca 1. 1589 v Ljubljani, kjer je bil pridigar, v Turjaku blizo Skocijana pa fajmošter. Pokopali so ga že drugi dan pri sv. Petru v Ljubljani. Na koncu svetega pisma Dalmatinovega se nahaja pregled (register) nekterih besed, ki so po različnih krajih različne, s pomenom vred, kako se pravi namreč ti ali uni reči po „kranjski", „koroški", „slovenski" (Ali „bezjački", „hervaški", „dalmatinski", „istran-ski in „kraški". Iz tega pregleda se vidi po besedah, da se je velelo nekdaj Slovencom hervaškim tudi Bezjaki, ki jih jemlje z „bezjačkim" jezikom vred tudi Trubar v misel. Se dan danes jim pravijo nekteri Štajerci tako.
it^ju-uJ^ «ju
Iz Mozesovih bukev.
Jakob pak je prebival v tej deželi, v kateri je njegov oča ptuji bil, v deželi Kanaan. Inu le tuje Jakobov rod: Jožef je bil sedemnajst lejt star, kadar je živino pasel s svojemi bratmi,
inu ta hlapčič je bil per Bilhe inu Silpe, njegoviga očeta ženf otrucih, inu je njih očetu pravil, kadar je kej en hud glas čez nje šal. Izrael pak je Jožefa več lubil, kakor vse svoje otroke, za tu kir je on njega v starosti bil rodil; inu je njemu sturil eno lepo pisano suknjo. Kadar so pak njegovi bratje vidili, de je njih oča več njega lubil, kakor vse njegove brate, so ga sovražili, inu neso mogli ž njim obene prijaznive besede govoriti. Jožef je tudi imel en krat eno sajno, od te je on svojim bratom bil povedal, za tu so oni njemu še več sovraž bili. Zakaj on je djal k njim: Prosim vas, poslušajte, kaj se je meni sajnalu: meni se je zdelu, de smo snope vezali na puli, inu pole, moj snop je gori vstal, inu je stal, inu vaši snopi okuli so se poklajnali pred mojim snopom. Na tu so njegovi bratje k njemu djali: Boš li ti čez nas krajloval inu čez nas gospodoval? Inu so ga še več sovražili za volo njegove sajne inu njegovih besed. Inu njemu se je še ena druga sajna sajnala, to isto je on svojim bratom povedal, inu je djal: Pole, meni se je še ena sajna sajnala, meni se je zdelu, de je sonce inu luna inu enajst zvezd se pred mano poklajnalu. Ino kadar je le tu njegovimu očetu inu njegovim bratom bilu povedanu, je njegov oča njega svaril, inu je djal k njemu: Kaj je tu za eno sajno, katera se je tebi sajnala? Bom li jest inu tvoja mati inu tvoji bratje prišli inu se bomo pred tabo poklajnali? Inu njegovi bratje so njemu nidig bili, ali njegov oča je le te besede obranil. Kadar so pak njegovi bratje bili šli svojiga očeta živino past v Sihem, je Izrael rekal k Jožefu: Ne pasejo li tvoji bratje živino v Sihetni? Pojdi sem, jest hočem tebe k njim poslati. On pak je rekal: Le tu sim. Inu on je djal: Pojdi inu pogledaj, ako tvojim bratom dobru gre inu živini, inu povej mi spet, kaku stoji. Inu on je njega poslal iz doline Hebron, de je šal v Sihem.
Inu en mož ga je našal, de je bil zašal na puli, ta ga je vprašal, inu je djal: Koga iščeš? On je odgovoril: Jest iščem moje brate, prosim te, povej mi, kej pasejo? Ta mož je rekal: Uni so od le tod šli, zakaj jest sim slišal, de so djali: Pojdimo v Dotan. Inu Jožef je za svojimi brati šal, inu je nje našal v
3 *
Dotani. Kadar so oni vže njega vidili od daleč, prejden je blizi k njim prišal, so se zuper njega svejtovali, de bi ga vmorili, inu je eden h drugimu djal: Poglejte, ta sajnavec gre semkaj; zdaj tedaj pridite, inu naj ga vmorimo inu v eno jamo veržemo, inu hočemo reči, de ga je ena huda divjačina snedla. Taku se bo vidilo, kaj so njegove sajne. Kadar je Ruben to slišal, je hotil njega iz njih rok odteti inu je djal: Nikar ga ne vmorimo. Inu Ruben je spet rekal k njim: Ne prelite kri, temuč verzite ga v to jamo, katera je v puščavi, inu ne položite rok na njega. On pak je hotel njega iz njih rok odteti, de bi ga svojimu očetu spet perpelal. Kadar je vže Jožef k svojim bratom prišal, so oni njemu njegovo suknjo inu to lepo pisano suknjo, katero je on na sebi imel, slekli, inu so ga vzeli, inu so ga v eno jamo vergli: taista jama pak je bila prazna, inu nej bilu vode v njej, inu so doli k jedi sedli. Mej tem so oni svoje oči vzdignili, inu so vidili eno množico Izmaeliterjev pridejoč iz Gileada svo-jemi kamelami, te so nesle korenje, balzam inu miro, inu so šli doli v Egipt. Tedaj je Juda rekal k svojim bratom: Kaj nam Pomaga, de našiga brata vmorimo, inu njegovo kri skrijemo! Pojdite, naj ga Izmaeliterjem predamo, de se naše roke nad njim ne pregriše, zakaj on je naš brat, naše mesu inu kri. Inu oni so njega sluŠali. Inu kadar so madiauiterski kupci mi-mu šli, so oni njega vun iz jame izvlekli inu so ga Izmaeliterjem predali za dvajseti srebernikov, ti so ga v Egipt perpelali. Kadar je pa Ruben spet h tej jami prišal, inu nej Jožefa v njej našal, je on svoj gvant restergal, inu je prišal k svojim bratom, inu je rekal: Tiga hlapčiča nej tukaj, kam hočem jest? Inu oni so vzeli Jozefovo suknjo, inu so zaklali eniga kozliča, inu so to suknjo v kri omočili, inu so to pisano suknjo tjakaj poslali, inu so jo pustili svojimu očetu pernesti inu povedati: Le to smo našli, poglej, ali je le tu tvojga sinu suknja ali nikar. On pak je njo poznal, inu je djal: Le tu je mojiga sinu suknja, ena huda divjačina je njega požerla, ena dereča divjačina je Jožefa rezdei la. Inu Jakob je svoj gvant restergal, inu je en žakel oblekel okuli svojih ledovji, inu je žaloval po svojim sinuvi dolg čas. Inu vsi njegovi sinuvi inu hčere so vstali, de
bi ga troštali. Ali on se nej hotel pustiti troštati, inu je djal: Jest z žalostjo doli pojdem v grob k mojimu sinuvi. Inu njegov oča ga je objokal. Madianiterji pak so ga predali v Egipt Poti-faru, faraonovimu kamrarju inu dvorniku.
b.
Iz Salomonovih Pripovesti.
En modar sin je svojiga očeta veselje: ali en norčast sin je svoje matere žalost.
Krivičnu blagu ne pomaga: ali pravica odtme od smerti.
Gospud ne pusti tiga pravičniga duše lakoto terpeti: ampak teh pregrešnikov odertje on rezdeva.
Vtragliva roka ubuštvu dela: ali teh roka, kir so skerbni, bogate dela.
Kateri po lejti spravi a, ta je zastopen: kateri pak v žetvi spi, ta bo k sramoti.
Tiga pravičniga glava ima žegen: ampak teh hudobnih usta bo njih krivica pokrila.
Teh pravičnih spomin v žegni ostane: ampak teh hudobnih ime bo strohnelu.
Kateri je iz serca moder, ta gori vzame te zapuvidi: kateri pak norčasta usta ima, ta bo bijen.
Kateri nedolžnu žive, ta žiher žive: kateri pak nespodobnu žive na svojih potih, ta bo očitovan.
Kateri z očima miga, ta bo mujo naredil: inu kateri norčasta usta ima, ta bo byen.
Tiga pravičniga usta so en izvirajoč studenec: ampak teh hudobnih usta bo njih krivica pokrila.
Sovraštvu obudi kreganje: ampak lubezan zakriva vsaku pregrišenje.
V tiga zastopniga ustnah se modrost najde: ampak na eniga norca herbat ena šiba sliši.
Ti modri navuk ohranijo: ali teh norcov usta so blizi strahu.
Tiga bogatiga blagu je enu terdnu mestu: ampak te uboge ubuštvu slabe dela.
Ta pravični nuca svoje blagu k lebnu: ta hudobni pak nuca svoj perhodak h grehu.
Podvižanje ohraniti je ta pot k lebnu: kateri pak svar-jenje zapusti, ta v zmoti ostane.
Lažniva usta sovraštvu skrivajo : inu kateri druge opravla, ta je en nore.
Ker je veliku besed, tu nej prez greha: kateri pak svoja ustna zderži, ta je razuman.
Tiga pravieniga jezik je izvolenu srebru: ali teh hudobnih serce ništer nej.
Tiga pravieniga ustna njih veliku pitajo: ampak norci bodo v svoji norčiji umerli.
Gospodni žegen bogate dela prez muje.
En nore svojuvolnu dela, inu se še k njemu špota: ali ta mož je modar, kateri gori merka.
v	>	...
Ceser se ta hudobni boji, tu se bo njemu zgudilu: inu kar ti pravični žele, tu jim bo danu.
Ta hudobni je kakor en vihar, kateri čez gre, inu ga več nej: ta pravični pak vekoma obstoji.
Kakor esih zobem inu dim očem deje: taku ta vtraglivi ~iem sturi, kateri ga pošlejo.
Gospodni strah dni gmera: ampak teh pregrešnih lejta bodo okračena.
Teh pravičnih čakanje bo veselje: ampak teh pregrešnih vupanje bo zgublenu.
Gospodni pot je tiga brumniga muc: kateri pak hudu delajo, so slabi.
Ti pravični ne bodo nikuli doli verženi: ampak ti hudobni ne bodo v deželi ostali.
Tiga pravieniga usta modrost perneso: ampak teh spače-nih usta bodo zatrena.
Teh pravičnih ustna pridne riči vuče: ampak teh pregrešnih usta so spačena.
( -- t - f ív
Adam Bohorič.
Da bi bila edinost v pisanju, spiše A. Bohorič, vodnik (rector) stanovske šole v Ljubljani, pervo slovensko slovnico po imenu „Arcticae horulae" (pozimske urice) succisivae de' latino-carniolana literatura ad latinae linguae analogiam accomodata etc. Witebergae 1584> Izgledi za sklanjanje imensko so mu ti le: oča, mati, pismu. Za latinski „ablativ" mu služi naš „genitiv" s predlogom od; domačega „lokala" in „instruméntala" ali „sociala" pa ni še znal. Ondaj je bila latinščina še jezik vseh učenih; zato so merili vse jezike po latinskem kopitu. Se le slavni Dobrovski je zasledil, da sta v slovenščini dva posebna padeža, kijih ni v latinščini.
Bohorič je popravil in vstanovil Trubarjevo in Krelovo pisavo tako le: f, s - s; fh, sh - š; s, S - zr, sli, Sh -Ji, z - c; zh - č. Zato pravimo ti pisavi še dan danes Boho-ričica, ki se je rabila do I. 1844 skoro prav sama.
Razun nekterih drugih reči je spisal tudi bukvice svetih pesmi s podpisom A. B. Pravijo, da je bil iz Dolenskega (Kranjskega) doma; ali od kod, tega ne vemo.
Sedemnajsti vek. > l.
Tomaž Krču.
Ker so bili naši pervi štiri pisavci vsi Lutranci, zato so bile njihove bukve o preganjanju nove vere hudo prepovedane. Po vsi deželi so jih nalašč iskali in sežigali na kupe; maloktera knjižica je ostala v kakem kotu. Tudi v Ljubljani so sežgali Jezviti one slovenske bukve, ki so jih imeli „stanovi". Kolikor jih niso sežgali mahom iz pervine, to je zgorelo 1. 1774, ko je pogorelo v velikem ognju v Ljubljani tudi poslopje jezvitsko.
ky-t

v wbkWjo , VVK
i ™ r
"j vi». , 'j	.i.
ii-vvAv« H y.»,»«»- • ¥«• vi <**■
Po smerti teh možakov je zaspala tudi slovenščina. Najpoprej jo zdrami spet ravno tisti mož, ki jo je velel preganjati zbog vere iz knjig, namreč Tomaž Kren, škof Ljubljanski, s tem, da je poslovenil in dal na svet 1. 1612 evangelje in liste, ki so bili natisnjeni v Gradcu, zato ker je bila tiskar-nica Ljubljanska o preganjanju končana. Drugi natis je osker-bel, več domačih besed s tujkami nadomestivši, Schonleben 1. 1672. Tretji natis je prišel, pomnožen s kratkim katekizmom in s svetimi pesmimi, na dan 1. 1730 v Ljubljani pri založnik« ;t< :' slovnice Hipolitove, in je bil posvečen tedanjemu škofu F. grofu Schratenbachu. L. 1741 so doživele te bukve v Ljubljani četertega natisa, ki je bil spodoben tretjemu. Vsi štirje natisi so bili tiskani z Bohoročico; vendar se nahaja v njih tudi podvojenih 11, mm. nn, ss, tt, za srednji spol u in o (lejtu, kraljestvo) i t. d. Člena je tudi obilno v njih, ravno tako mnogo nepotrebnih tujih (nemških) besed, namesto domačih; to pa zato, ker so se deržali pisavci preveč spačene slovenščine, kakoršna je bila ondaj v poglavitnem mestu kranjske dežele. Zadnji natis je vredil z nekterimi drugimi umnimi možmi (per viros peritos) blezo Japeljnov učenik, Kamniški fajmošter, Paglavec, ki je poslovenil neki še več bukev, na kterih se pa ni podpisaval drugači kot: „skuzi mujo eniga mašnika z gorenske kranjske strani. * Umeri je Kren okoli 1. 1770.
Luk. 10. 30—33.
Je bil en človik, ta je šal od Jeruzalema doli v Jeriho, inu je padel mej razbojnike: ti so ga zlejkli inu stepli, inu so šli proč, inu so ga pul mertviga pustili ležati.
Permerilu se je pak, de je en far po te isti cesti doli šal, inu kadar je njega vidil, je mimu šal.
P»avnu taku tudi en levit, kadar je bil na tu istu mejstu prišal, inu njega ugledal, je šal mimu.
En samaritan pak je potoval, inu je tjakaj prišal, inu kadar je njega vidil, se je on njemu v serci usmilil, je. šal k njemu, je obvezal njegove rane, inu je noter vlil ojla inu vina,
inu ga je vzdignil na svojo živino, inu ga je pel al v ošteriju, inu ga je vardjal.
Ta drugi dan je vunkej vzel dva denarja, inu je nje dal timu ošterju, inu je rekal k njemu: Vardevaj ga, inu aku kaj čez le tu vun daš, hočem jest tebi plačati, kadar zupet pridem.
2.
Gregor Alazia.
(Fra Gregorio Alasia da Sommaripa.) .r' ^ \> -
Ta mož je bil redovnik in je izdal 1. 1607 v Vidmu laški in slovenski slovnik (Vocabolario Italiano e Schiavo), ki ima v sebi (spredaj) tudi kratek narod, kako se nauči človek lahko po slovenski itd.; zadaj pa za priveržek razun vsakdanjih molitev po laški in po slovenski tudi nekoliko cerkvenih pesmic, ki so jih popevali Slovenci ondaj, pa tudi že poprej ob velikih praznikih, imena najnavadnejših denarjev, domač pogovor popotnika s kmetom od najpotrebnejših reči itd. Ta knjiga je v Ljubljanski knjižici med bukvami pokojnega Kopitarja, ki jo je pervi razglasil.
V predgovoru veli pisavec, da ima slovenski jezik 33 glasov (samoglasnikov s soglasniki vred), in da ga ni lahko pisati z latinskimi čerkami. On je pisal nekako po laškem: Duc, tuic, vernic gljudi; rasghi, mnoghega (sic); chiast; cuala itd. namesto: duh, tvojih, vernih ljudi; razžgi, mnogega; čast; hvala itd.
M. .;<'.'/■/ i- ••<:- i j V ■•>■■■■■ v
3.
Prisega iz Štajera.
Vsakatera priča, katera eno pravu učeno resnico hoče storiti inu perseči, ima gori vzigniti tri perste, per tem pervim perstu, to je ta palc, ta zastopiti Bog Oča, per tem drugim perstu Bog Sin, per tem tretjem perstu Bog Sveti Duh; ta druga dva notri v roki ležeča persta pomenita, ta eden, kateri je ta četerti perst, to keršansko dušo, katera je skrita pod tem člo-rejstvam ali životam; inutapeti ali majheni perst pomeni tutelu
koker je tu telu majhino šacati proti te žlahtni duši; pak per ti celi roki se zastopi en sam Bog inu stvarnik zemle inu nebes i t. d.
IV.
Osemnajsti vek.
1.
Marka Pohlin
Pervo slovensko slovnico je spisal Adam Bohorič, vodnik i(, v, stanovskih šol Ljubljanjskih, in jo imenoval „Arcticae horulae succisivae de latino-carniolana literatura ad latinae linguae analogiam accomodata." (Witebergae 1584). L. 1715 je izišla v Ljubljani druga, ki jo je izdal Pater Hipolit iz Novega Mesta pod nazivkom: „Grammatica latino-germanico-slavo-nica."To pa smemo po pravici drugi natis Bohoričeve imenovati. Kakor ni bila perva veliko prida, tako tudi druga ne, ki jo je Hipolit, kakor je podoba, iz une le prepisal in okrajšal. Izgledi za sklanjanje so: oča, mati, pismu; instruméntala in lokala ni med padeži, namesti tega je pa ablativ s predlogom od (tedaj slovenski genitiv). Bohorič íd Hipolit sta mislila ondaj, ko je latinščina zvonec nosila, da mora biti vsak jezik po latinskem stvarjen. V genitivu dualnem se bere pri Hipolitu: tiu očetov, očet vel očov; v dativu pluralnem: očetom, pismam; v dualnem pa: očetama, pisma (namesto: pismama).
Avguštinec P.Marka Pohlin, Ljubljančan, kije dal 1.1765 slovensko abecedo na dan, spiše 1. 1768 tretjo slovnico po imenu „Kranjska gramatika," ki je dočakala I. 1783 drugega natisa, da sije bila sploh slabejša od Bohoričeve. Nemčeval in koval je tako, da nikdar takega. Spisal je n. pr. bukve: „Nauk, zakaj se mora katolška vera vsim drugim pred vleči" (vor-ziehen); za nemško besedo Ursache je skoval „a-reč," češ, Sache je reč, „ur" pomeni iz začetka, a je pa v abecedi tudi iz začetka. Vendar je zasledil v slovenščini instrumental sam ob sebi; lokala pa še ne; lokal plural, ki sta ga štela njegova prednika za genitiv, je bil njemu priveržek ali druga oblika tega
padeŽa. Od 1. 1779 do 1781 je izdajal Po hib „Pisance od
lepeh umetnost," v kterih se bere razun drugih reči tudi A d, ..
nekoliko slabih pesmic, med kterimi so Vodnikove perve „za
poskušnjo" najboljše.
Tudi "je"zbral P. Marka več učenih Slovencov v družbo,
ki jo je kerstil po nase „Ljubljanska družba modrine delavnih" (operosorum) , da bi kerčili in orali ledino „slovenščino." Ta družba je poslovenila veliko koristnih bukev, namreč: „Opravk človeka" (v Ljubljani 1781); „Pridige Janeza Nep. Čupika" (na Dunaju 178S); „Kmetam za potrebo in pomoč" (na Dunaju) in več drugih. Čeravno se slovenščina v teh bukvah po pravilu Pohlinovem še neizrečeno pači, pa se je pn-kupovala ljudem čedalje bolj; iz lete družbe izhajata tudi sloveča pisavca Japelj in Vodnik. To je pa poseben zaslužek P. Marka Pohlina.
2.
Osvald fintsman.
S tem pisavcom, ki se je v svojih „Kristianskih resnicah" (v Celovcu 1770) očitno ustavljal Pohlinovemu samovoljnemu ravnanju, se je počela druga doba slovenske pismenosti. Da bi bila v slovenskem pisanju veča edinost, izdela le ta verli du-hovnik kratko slovnico, ki je ugledala beli dan pervič 1. 1777, po tem pa doživela še veČ natisov. Ker se je prikupila ljudem tako jako, zloži Gustman tudi nemško-slovenski pa slovensko^
nemški besednjak, in ga izda 1. 1789.
Če se je ravno ustavljal Pohlinu, pa nemčuje vendar še silno tudi sam v vseh svojih bukvah. Pa saj ni čuda, ako pomislimo, kaki so bili ondaj časi; ako pomislimo, da misli človek nehotoma raiši v tistem jeziku, kterega bolje zna, in da govori ponevedoma z domačimi besedami po tuje, ako se nauči tujega jezika bolje kot maternega; ako pomislimo na posled, da se godi na svetu vse sčasoma, ne pa mahoma.
Ni planiue brez doline. Kaker si posteleš, tako boš ležal.
Kropliva tudi mladica žge.
Marskaka bukva k svojimu koncu topor da.
Muha, katera perleti, hujši pikne.
Dobre vole mošne kole.
Ta perva obrjest gre za duri sjest.
Vsaki ima svoje lice.
Bodi sebi beseda mož.
Kar betve ne vela, pišovega oreha ne vela.
On bi rad letel, ampak še perje ni zredil.
On bo bogat kaker pes rogat.
Vjem, kam pes nogo moli.
Pijane se preberne, kader se prekucne.
Kir se lohko roti, resnice ni.
Keda vrana vrano piple?
Kolikor ludi, toliko čudi.
Zarečen kruh se rad rježe-
Velik ropotic, ampak malo mele.
Bo plačal kaker vrabel proso.
Mlin mele, kar (se) mu naspe.
Motika kmeta in krala v eno jamo spravla.
3.
Štefan Kazinu-.
Surdanski fajmošter na Ogerskem je poslovenil Novi Zakon za ogerske Slovence po gerškem, in ga izdal pervič v Hali (Halle) 1. i771 ; kasneje je bil še večkrat natisnjen v Požunu (Pressburg), 1. 1848 pa tudi v Kosegu (Giins) in pomnožen z „žoltarjem" Šandorja Trplana. Obema rabi madjarski pravopis; tudi ne rabita pred rom zamolklega e. Bazun nekterih izrek, ki so malo po tujem zavite, nekterih participijev sedanjega časa glagolov doveršnih in nekoliko nepotrebnih „členov" je pisal Kuzmič vse prav po domače, tako kakor ogerski Slovenci govore in izgovarjajo, tedaj tudi ii namesto u: priš«o, prijeto, erkao, spoznao, meo, krsto, namesto: prišel,prije/, reM, spozn«?, imel, krstt7; pokleknoti, povrnoti, namesto: poklekniti,
povrniti. Tudi se nahaja v njegovem Novem Zakonu obilno par-ticipijev preteklega časa s končnico si: spravivši, pokleknovši, slišavši. Spomina vredno je pa posebno to, da rabijo ogerski Slovenci še dan današnji po staroslovenski obliko sedanjega časa glagolov do ver sni h le za prihodni (tudi za preteklo pri- | hodni) čas, in zato ne najdeš pri Kuzmiču lahko doveršnika (verb, perf.) za pravi sedanji čas, kakor v pismih unih Sloven-cov, ki kroje prihodni čas doveršnikov po kroju nedoveršnikov (verb, imperf.), namreč s pomožnim glagolom biti.
Luk. XI. 5 —10. Ci što !) med vami ma prijatela, i ide k njemi o po noči, i erče njemi: Prijatei, posodi mi tri lebe 2) kriiha, ar s) je prijatei moj prišao z poti k meni, i nemam ka pred njega djati. I on z notra odgovorečj erče4): Ne zagliišaj 5) mi, že so dveri zaprte, i deca moja je z menom vu posteli, ne-mrem «) gori stanoti i dati ti. Velim vam: Ci i ne da njemi gori stanovši zato, ka je njegov prijatei, za volo nesramežlivo-sti njegove gori stanovši da njemi, koliko je potrebno. 1 jaz velim vam: Iščite, i najdete; trupajte, i odpre se vam. Ar vsaki, ki prosi, vzeme, i ki išče, najde, i trupajočemi se odpre.
4.
Jurij Japelj
pa
Blaž Rumerdej. ^ ^ p. J) d^i
J. Japelj je bil drugi Slovenec, ki je poslovenil posebno s pomočjo Blaža Kumerdeja vse sveto pismo. L. 1784 je dal na svetlo Novi, od I. 1791 do 1. 1802 pa Stari Zakon.
Razun B. Kumerdeja so mu pomagali tudi J. Rihar, J. Skrinar, Ljubljančan, M. Šraj, A. Traven pa M. Wolf. Rodil seje Japelj 11. aprila I. 1744 v Kamniku na Kranjskem, modroznanske in duhovske šole je zveršil v Ljubljani, in se naučil več starih in sedanjih jezikov: po nemški, po laški in po
J) če kdo. hlebe. 3) zakaj, ker. 4) reče.,5) ne • nadleguj mi.
6) ne morem.
francozki; pečal se je pa tudi z maternim jezikom sam ob sebi jako marljivo. Kaplanoval je najprej v Terstu 12 let; potom si ga izbere škof Ljubljanski zbog učenosti in zbog blagega serca za dvornega kaplana in tajnika.
Del Pohlinovega družtva seje deleži] tudi on; potem se pa lotil svetega pisma. Japelj ni bil le marljiv pisavec, ampak tudi skerban učenik in dušni pastir.
Pri sv. Petru v Ljubljani je bil oskerbnik duhovskega zaloga Šilingovega in vodnik duhovstva. Ondaj ga je vverstil škof tudi med svoje svetovavce. Od leta 1793 do 1795 je bil fajmošter in tehant pri sv. Kancijanu na Jezici (Ješci), na to tehant na Naklem, leta 1799 pa korar Celovški in po tem vodnik mladim duhovrftm v duhovnici, pozneje tudi viši oglednik malih šol kerške škofije. Na posled je bil izvoljen za škofa Teržaškega; pa ga je prehitela smert, preden je zvedil to veselo novico. Umeri je v Celovcu 11. oktobra 1807.
Razun sv. pisma je spisal tudi „Veliki Katekizem" v Ljubljani 1. 1779, ki je bil tri krat ponatisnjen (1787, 1793, 1809), liste in evangelje (1787), ki so bili ponatisnjeni ]. 1792 in 1806 i. t. d. Njegov zadnji spisek je bil „Ribiči ljudi" (piscatores hominum), poslovenjena pesem, natisnjena v Celovcu 1. 1803.
fNenatisnjeni spisi njegovi so ti le: Velika nemško-slo-venska slovnica (Slavische Sprachlehre); „Arcticae horulae Adami Bohorizh .... nune redivivae;" Prestavljena spevoigra (opera) „Artaxerxes" po talijanski P. A. Metastasia in ne-ktere poslovenjene pesmi Mendelsohnove, Gellertove, Kleistove i t. d.
S koristnimi svojimi bukvami in z drugimi blagimi deli si je zaslužil, da ga je osvetinil svetli cesar z zlato svetinjo.
B. Kumerdej je bil iz Bleda doma, ondaj, ko je pomagal Japeljnu sv. pismo poslovenjati, vodnik Ljubljanskih šol, pozneje pa oglednik malih šol Celjskega okroga na Štajerskem, in je napisal 234 pol slovnice, v kteri je primerjal slovenščina
drugim slovanskim jezikom; pa preden jo dodela, prehiti ga nemila smert.
Oba pisavca sta pisala po Bohoričevo, veliko bolje od Trubarja in Dalmatina, pa se vendar nista mogla še členu do dobrega odkrižati, da si je spoznal že Bohorič, da ga ni v slovenščini, kakor ga ni v latinščini; pa tudi Vodnik je mislil menda, da ga je treba v sv. pismu.
Djanje Sv. Apostelnov. XXVII. Postava.
1.	Kadar je pak bilu sklenenu, de se ima Pavi v Laško deželo po morji peljati, inu de ima on z več drugimi jetniki Juliju, enimu stujnimu poglavarju cesarske trume, čez dan biti,
2.	Smo mi v enu adrumetinsko barko stopili, inu smo se začeli okuli krajov Azije voziti, inu smo odrinili, Aristarh pak ta Macedoniar iz Tesalonike je pri nas ostal.
3.	Inu ta drugi dan smo mi v Sidon prišli: Julius pak je Pavla lejpu deržal, inu je njemu perpustil, k prijatelam jiti inu sebe preskerbeti.
4.	Inu kadar smo od ondod odrinili, smo se mi pod Cypram kje pelali, zato ker so nam bili vetrovi zuper.
5.	Inu kadar smo mi v morje Cilicije inu Pamfilije se per-pelali, so mi v Listro prišli, katera je v Liciji:
6.	Inu ta stujni poglavar je tam eno barko iz Alexandrije nešal, katera se je imela v Laško deželo pelati, inu nas je v njo prestavil.
7.	Inu ker smo se veliku dni po času vozili, inu komaj na spruti Gnida prišli, zato ker nam je veter branil, smo se mi pruti Kreti deržali zraven mesta Salmon.
8.	Inu ker smo se mi kumaj memu spelali, smo v en kraj prišli, kateri se imenuje dober brod, zraven kateriga je bilu to mestu Talasa.
9.	Kadar je pak veliku časa prešlu, inu ker ta vožnja ni bila več varna, zato ker je bil tudi vže post minul, jih je Pavi opominal.
10.	Inu je djal k njim: Vi možje, jest vidim, de ta vožnja začne nevarna inu silnu škodliva biti, ne le samu za blagu inu za barko, ampak tudi za naše življenje.
11.	Ta stujni poglavar pak je zadniku inu gospodarju te ladje več verjel kakor temu, kar je Pavi rekal.
12.	Inu ker brod ni bil perpraven, de bi se bilu tam čez zimo ostalu, jih je veči del sklenilu od ondod se proč pelati, ako bi kje mogli v Fenice priti inu tam čez zimo ostati, kateri je en brod v Kreti inu pruti zamorskimu inu za-padnimu vetru leži.
13.	Ker je pak začel jug pihati, so oni mejnili svoje naprej-vzetje doseči, so od Asona odrinili inu so se memu Krete pelali.
14.	Ne dolgu potler pak se je čez njo en viharni veter vzdignil, kateri se imenuje burja.
15.	Inu kadar je bila barka od vetra gnana inu ni mogla zuper vetru jiti, smo jo mi vetrovam čez pustili, inu smo taku plavali.
16.	Mi smo pa v en otok zadeli, katerimu je ime Kauda, inu smo kumaj čolnič uderžali,
17.	Kateriga so oni k sebi vzdignili, inu so vse na pomaganje vzeli, inu so barko prevezah, ker so se bali, de bi na kle-četa ne zadeli, inu so jadre doli spustili, inu taku naprej šli.
18.	Ker smo pak mi bili od ene silnu velike fortune sem ter tje metani, so na drugi dan težo vun metali.
19.	Inu na tretji dan so z svojimi rokami to veči orodje iz barke vun vergli.
20.	Ker se pak niso skuzi več dni ne sonce, ne zvezde vidile, inu je zupet ena ne majhina fortuna naprej stala, smo mi vse vupanje našiga ohrauenja zgubili.
21.	Inu ker so vže dolgu brez jedi bili, je Pavi v sredo med nje stopil, inu je djal: Vi bi bili imeli, o možje, meni bogati inu ne od Krete se proč pelati inu taku le to škodo inu zgubo namesti dobička imeti.
22.	Inu zdaj vam jest svetujem, de imate serčni biti, zakaj obeniga živlenja iz vas ne bo konec, zvunaj barke.
23.	Zakaj le to noč je per meni stal angel tiga Boga, čiger sim inu komer služim,
24.	Inu je djal: Pavi, nikar se ne boj, ti moreš pred cesarja priti, inu pole, Bog je tebi daroval vse te iste, kateri se z tabo pelejo.
25.	Za tega volo, možje, bodite serčni, zakaj jest Bogu verjamem, de se bo taku zgodilu. kakor je bilu meni rečenu.
26.	Mi pak moremo v en otok priti.
27.	Po tem pak, kadar je bila štirnajsta noč prišla, inu kadar smo se mi okuli polnoči po Adriatskim morji pelali, so mornarji mejnili, de eno deželo vidijo.
28.	Inu kadar so globočino zmerili, so jo nesli dvajest sežnov: inu kadar so se enu majhinu od tam proč odtegnili, so jo nesli petnajst sežnov.
29.	Ker smo se pak hali, de bi na skalovje ne zadeli, so oni iz zadniga konca te barke štiri mačke vun vergli, inu so si vošili, de bi dan bil.
30.	Ker so pak mornarji skušali vun iz ladje zbejžaii inu so čolnič v morje spustili s tim zgovoram, de bi hotii od sprejdniga konca mačke doli spušati,
31.	Je Pavlkstujnimu poglavarju inu k žolnerjam rekal: Aku le ti ne bodo v čolni ostali, taku vi ne morete ohranjeni biti.
32.	Tedaj so žolnerji veni tiga Čolnica odrezali, inu so ga pustili pasti.
33.	Inu kadar se je bil dan zaznal, je Pavi vse prosil, de bi jedli, rekoč: Danas je vže ta štirnajsti dan, kar vi čakate inu taš ostanete, de nič k sebi ne vzamete.
34.	Zato vas jest prosim, de bi jedli za vašiga živlenja volo: zakaj obenimu od vas ne bo en las iz glave padel.
35.	Inu kadar je on le to bil rekal, je on kruh vzel inu je pred vsemi Boga zahvalil, ga je razlomil inu je začel jesti.
36.	Ker so pak vsi serčnejši postali, so tudi oni jedli.
37.	Nas je pa bilu v barki vseh vkup dvestu, šest inu sedem deset duš.
38.	Inu kadar so se bili z jedjo nasitili, so žitu v morje vergli inu so barko lahkejši sturili.
Slovensko Berilo za VIII. gim. razred'.
so
39.	Kadar se je pak dan sturil, niso oni te dežele poznali: oni so pak vgledali en zaton, kateri je imel en breg, na katerim so oni mislili, akn bi mogli, barko h kraju spraviti.
40.	Inu kadar so bili mačke gori vzdignili, so se morju čez pustili inu so zraven vozle till zadnih jadrov razvezali, so tu malu jadru pruti vetru oberniliinu pruti bregu deržali.
41.	Inu kadar smo mi na en kraj padli, kateri je od obeh strani morje imel, so oni z barko zadeli, inu ta sprejdni konec te barke se je vtaknil, inu je obtičal, ta zadni konec pak se je razsul od sile tiga morja.
42.	Tih žolnerjov svet pak je bil. de bi jetnike pomorili, de bi kateri vun ne splaval inu ne všal.
43.	Ta stujni poglavar pak, ker je hotel Pavla ohraniti, je prepovedal to sturiti, inu je vkazal tem, kateri bi znali plavati, narpervič se vun spustiti inu vun splavati inu na suhu priti.
44.	Te druge pak so na daskah vun spravili, nekatere na ostankih od barke. Inu taku se je zgodilu, de so vsi živi na suhu prišli
S.
Valentin Vodnik.
Slovenci imamo dosta prelepih narodnih pesmi, ali imena tistih mož, ki so jih nekdaj zložili, smo pozabili. Izmed znanih pevcov je bil sloveči Vodnik pervi, kteri je s svojimi mič-nimi in okroglimi pesmimi pokazal, da ima res pravo pevsko žilo. Ugrele so mu jo pa, kakor sam pravi, posebno narodne pesmi, ki mu jih je popevala mati :
Kar mat' so učili, Me mika zapet', Kar stari zložili, Za njimi posnet'.
Perve pesmi je zakrožil I. 1781 v „Pisancah" Pohlinovih. ¡i Nekaj drugih reči je bil napisal za P. Marka že I. 1774 in 1773; njegovo pervo „delo", ki ga je po naročilu svojiga dobrotnika barona Ž. Cojza in A. Linharta spisal, je pa bila
velika pratika za 1. 1795, 1796 in 1797, v ktero je jemal > razun drugih podučnih stvari in pesmi tudi umetne „vganjke" (zastavice), ki jih znajo ljudje po Kranjskem veliko še dan danes na pamet. V pervi je popisa! tudi sam svoje življenje in kranjsko deželo.
Pervi beli dan je ugledal 3. svečana 1758 v gornji Šiški na Jami pri „Zibertu." Ko je bil spolnil že deveto leto, popusti „igre, luže in dersanje na jamenskih mlakah" in gre volan v šolo v Novo Mesto, kjer ga je učil stric Marcel Vodnik pervih naukov 1. 1768 in 1769. Potem se verne spet domu in zdela tfJ, " šest latinskih šol od 1. 17$). do 1775 v Ljubljani. Tega leta t -/jt. je Šel k Frančiškanom, ali pozneje (1784) ga pošlje škof tfc Herberstein na Gorensko, pozneje tudi na Dolensko, pa spet na Gorensko duš past.
V Koprivniku se je seznanil 1.1793 z učenim rojakom, ple- "i T menitim Ž. Cojzom, ki mu je bil poslej prijateljski, pa pravičen in moder sodniki njegovim pesmim, preden so prišle na svetlobo. Ta je Vodnika tudi spodbodel, da se je vadil ondaj kamenje poznavati.
L. 1796 pride Vodnik, kakor si je sam želel, v Ljubljano \v za duhovnika k sv. Jakobu. Ondi je počel pisati mahom drugo leto (1797) „Ljubljanske novice", ki so izhajale štiri leta; tretje leto, na to (1798) ga izbero za učenika pesemstvu v latinskih šolah Ljubljanskih. Od 1. 1801 je pregledoval in po- /j pravljal tudi Japeljnovo in Kumerdejevo sv. pismo.
L. 1806 so prišle njegove „Pesmi za pokušnjo", 1. 1809 pa „Pesmi za brambovce," ki so jih popevali o fraricozki vojski po vsi kranjski deželi; dve leti poprej (1807) je bil dal tudi slovensko narodno pesem „Pegam in Lambergar" z nemško, besedo J. A. Župančiča vred natisniti.
Ravno tisto leto (1807) je izdelal za šole tudi knjižico ^ „Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebietes von Triest , und der Grafschaft Gorz", kije izišla na Dunaju 1. 1809.
Za francozke vlade je bil Vodnik v Ljubljani vodnik različnih šol (latinskih, obertnih, umetnih in malih). Ondaj (1. 1811) je spisal tudi le te četvere šolske bukve: „Pisme-
\ *
«ost ali gramatika za perve šole", iz ktere so se učili za Francozov slovenski učenci slovenščine v latinskih šolah; „Početek gramatike, t. j. pismenosti francozke gospoda Lhomonda" (poslovenil po Éle'mens de la grammaire française par L'Homond ; „Keršanski. nauk" pa „Abecedo" ali „Azbuko.'c »j Verh tega je poslovenil (I. 1799) celo „Kuharske bukve", 1. 1818 pa Matoškovo „Babištvo ali porodničarski uk". Le te dvoje bukve nam kažejo posebno, kako se je trudil verli Vodnik, da bi ugladil in ušibil slovenščino za vsak nauk.
Potem ko so morali Francozi 1. 1813 iz dežele potegniti, je učil Vodnik v Ljubljanskih viših šolah laški jezik ; tudi je tO ■ poslovenjal poslej cesarske Hkaze in zapovedi. Od 1. 1808 do 1818, posebno pa zadnje dni pred smertjo se je pečal marljivi Vodnik tudi s starmoznastvom. Verh tega vsega je nabiral tudi lepe domače besede za obilen nemško-slovenski besednjak, ki je pa prišel na beli dan po mnogoterih zaprekah, jako pomnožen, še le 43. leto po njegovi smerti na stroške pokojnega škofa Ljubljanskega Antona Alojza Wolfa, ki tudi ni doživel veselja, da bi vidii to imenitno delo popolnoma dokončano.
Umeri je Vodnik na naglem 8. prosenca 1819 v Ljubljani, in počiva pri sv. Krištofu. Prijatelji so mu omislili najprej (1819) kamen z latinskim, 1. 1839 pa s slovenskim napisom.
Vodnik je pripomogel po tem takem veliko, da se je slovenščina tako obrusila in opilila.
Slovenska beseda mu je bila čedalje čistejša, to pa zato, ker je pazil po izgledu Ravnikarjevem sosebno od 1. 1811 vérno, kako govori terd Slovenec. To nam spričuje na pr. pesem od zadovoljnega Kranjca :
(1781)
Men' sonce iz straže hrovaške gor pride, In na Korotanu za hribe zaide.
(1806)
Od straže hrovaške — gor solnce mi pride, U nograde laške — po poldne zaide.
Leta 1816 v rokopisu za drugi natis je pa tako popravil:
Od straže hrovaške — mi solnce izide, V vinograde laške — pod večer zaide.
Tudi v „Veršacu" se bere I. 1816 lepo po naše: Na Veršac mi stop' in sedi,
ne pa kakor poprej:
Na Veršac mi doli sedi.
Vodnik je bil jako poštena duša, učencom dober oea, blagega, možkega, pa vendar veselega serca, toraj v druščini kratkočasen tako, kakor v nekterih svojih spiskih, posebno v pesmicah, ali njegova šala je vedno pristojna. Kaj bodo „Ljubljanske novice" pripovedovale, to oznanuje po domače tako le:
Je kaša zavrela, Se terga kej nit,
Kaj sosed moj dela? Sim prašati sit.
Al' umnost" imajo Po svejti kej več?
Al' drujga kej znajo Ko jabuka peč?
Od tega Novice Lubljanske pov'do.
Za nov' lejt' potice Se take ni b'lo.
V šaljivi pesmici „Vinske mušice" veli:
Zenicam, mušicam Duh vinski je znan;
Od vode jih bode, Je močnik neslan.
Vodnik je razun nekterih drugih veselih in žalostnih poslovenil jako dobro tudi več Anakreontovih, in se poslavil posebno s svojimi različnimi izverstnimi pesmimi, ki niso še vse natisnjene, pri vseh Slovencih tako, da so obhajali o svečnici 1. 1858 v Ljubljani stoletnico njegovega rojstva jako praznično in z veliko častjo. Njemu na čast in na slavo so spisali skoro
sami slovenski pisavci obilno slovensko-nemško knjigo po imenu: „Vodnikov Spominek", ki je prišel z njegovo podobo i t. d. olepšan v Ljubljani 1. 1859 na svetlo, in v kterem je popisano življenje tega slovečega pevca domačega jako na drobno.
a.
Popisovanje Krajnske Dežele.
Krajnska dežela je vojvodstvo po erbšini Estrajskiga vojvoda, kteri je zdaj tudi cesar. Ona leži med Korotanam, Štajerskim, Hrovaškim, Liburnijo, Teržaškim morjem in Fur-lanijo. V svoji narvekši dolgosti od jutra proti večeru ima 30 milj, in široka je od polnoči proti poldne 25 milj. Vse lice ima 214 celih na štiri vogle milj. Leži pod 46 zobam od sredne okolice proti polnoči in pod hladnim pašam. Na krajnskim prebiva okoli 400.000 duš, tedaj pride na vsako miljo 1869 ljudi. Ljudje so skoraj vsi katolške vere, vunder pod Novim Mestam proti Hrovaški meji nekteri Gerki ali staroverci prebivajo. Tudi v Terstu in v nekterih mestih se dosti druge vere ljudi znajde. V Ljubljani je Vikši škofija, za tem so škofje v Tersti in v Gorici.
Krajnci imajo svoj lastni jezik, kteri od slovenskiga zvera, in je v žlahti s Hrovaškim, Pemskim (Češkim), Poljskim in Moškovitarskim. Krajnski jezik se mnogo v ustih prebivavcov, skoraj v vsaki vasi drugači zavija.
Veliki potoki v tej deželi so:
1.	Sava, dereča voda, ktera na dveh krajih izvira, pod Korenam in v Bohinji. Ta dva izvirka pri Badolci vkupaj prideta, potler Sava na polnočni strani dežele, proti jutru na Hrovaško teče. Sava je zdrava in dobro ljudem tekne. Posavci so terdni ljudje.
2.	Ljubljanca, mehka voda, izvira na Verhniki, in se pod Zalogam v Savo zlije. Pod Ljubljano je dereča ino zdravši.
3.	Kerka izvira na Dolenskim, na Kerki, teče v Savo.
ss
4. Kolpa izvira v notrajnim Krajnskim, ino zdajci na Hro-vaško odteče.
Na Gorenskim sta dva jezera: Bleško, per Bleškim gradu. Na sredi okroglo obrašen hribec iz jezera moli, na kterim je lepa cirkev. Drugo je Bohinsko jezero, v kteriga Savica ali izvirek bohinske Save iz 200 seženov široke luknje teče in na enkrat lep padec (slap) od 260 seženov naredi. Spodaj iz jezera bobinska Sava teče. Obudva imata žlahtne ribe, zlasti je bohinsko zavolj svojih postervi imenitno. V notrajnim Krajnskim je cirkniško jezero, v kterim so trije potoki. Po zimi je polno vode, po leti se skoraj vse posuši; v tem času v njem orjejo, sejejo, žanjejo, travo kose in lov imajo. Na jesen se z vodo napolni, ktera iz podzemljiskih lukenj černe šuke sabo pernese. Kadar po leti močno grometi in dež iti začne, tudi po leti voda skorzi nekterih dvajset lukenj hahljati začne, tako silno, de se vse jezero v 24 urah napolni in dostikrat pokošeniga sena spraviti ne vtegnejo.
Krajnska dežela je veči del hribasta. Veliko hribov ino gora je z dobrimi gojzdi, drevjam, sadjam, hišami ino ljudmi napolnjenih. Dosti jih je pak golih in na nekih celo leto sneg leži. Snežniki leže na Gorenskim, med kterimi je imeniten Ljubel zavoljo sterme in vunder dobro čez njega nadelane ceste. Triglav leži med Bohinjam in Bovcam: ta je narmanj 1.400 seženov visok, ina je izmed narvikših hribov v Evropi. Iz njega verha se vidi na Tirole, Hrovaško in v Benetke. Mornarji ga na Beneškim morju narpopred zagledajo, kadar se proti naši deželi peljejo , ino ga dobro poznajo po imenu. Šmarna gora nad Ljubljano ima to posebnost, de je sterma, visoka, in vunder od drugih hribov odločena stoji.
Dolensko ima nižejši hribe, ino veliko zdraviga vina, mar-vin z ¡menam, perdela. Per Savi brodnija veliko dobička prinese.
Notrajno je vse hribasto. Od bohinskih snežnikov notri do Turškiga derže skozi Notrajno debeli gojzdi. Na Krasu pak je vse golo ino skalovito, ino silne burje vlečejo, de dostikrat
fežke voze prebernejo, vunder tam narlepši pšenica raste. Tudi se tam veliko podzemelskih lukenj, preduhov in votlih prostorov znajde, vtkterih so vse sorte kamnite, od kapa okam-nene podobe viditi.
Večidel je povsod dvoja žetev, ker se po sternim ajda seje. Blizo morja rastejo oljke, pomoranče, lemone, mandeljni, fige in drugo žlahtno sadje. Veliko dobriga vina se v Notraj-nim perdela. Cela dežela redi obilno kojn, govedi in drobnice. V Lipici ino Prestraniki ima cesar rejnice za kojne, kjer se narlepši žebeta za vojsko in cesarjov dvor zrede.
Krajnci so imenitni čebelarji, čebele jim posebno veržejo, zato kjer ajdo sejejo; ino se z čebelami tako dobro pečati znajo, de so drugih dežel učeniki v čebelarstvu postali. Divjačine, ptic, rib se veliko v logih, gojzdih, tekočih vodah, v jezerih in v morju _ dobi. Narvekši bogastvo krajnske dežele so rude ino platno. Rude se v več krajih dobe, plavijo in podelajo. Živo srebro, železo, jeklo, svinec se na ptuje prodaja in dnarjov prinese. Platno Krajncam okoli 400.000 goldinarjov iz drugih dežel prinese. Pak tudi v dosti krajih tako pridno po zimi predejo, de komaj štiri ure spe. Zraven tega se tudi veliko vina, olja, živine, mezlana, bleškiga sukna, usnja, polhovih kožic, medu, voska, lesenine, skled, loncov, lesa za barke, sitov na druge dežele proda. Ker dežela dvojo žetev, sterno in ajdovo ima, je z ljudmi silno napolnjena, ino jih lahko redi.
V nekterih krajih se po leti studenci posuše, kakor v Temenci, ino suhi kraji na Dolenskim ino večidel na Krasi ino na Pivki v Notrajnim. Tam morajo več milj dalječ po vodo hoditi ali živino goniti.
Za učenost so v Ljubljani male in visoke šole, tudi v Novim Mestu so nemške ino latinske. Po farah so trivialšole. Veliko Krajncov zna krajnsko brati, škoda de nimajo več dobrih krajnskih bukev!
Gospoda je več del nemške rodovine, kmetje pak slovenske. V zaderžanju, jeziku, živežu, oblačilu je kraj od kraja razločen, ino skoraj vsaka vas ima druge šege, ino se hoče z druzih norca delati.
b.
V e r š a c ,
narviši snežnik za Triglava m.
Na Veršac mi stop' in sedi, Neznan svet se teb'odpre;
Glej med sivih pleš u sredi Zarod žlahtnih rož cvete.
Sklad na skladu se zdviguje, Golih verhov kamni zid,
Večni mojster ukazuje: Prid', zidar, se les učit.
Ak' vihar drevi valove, Beži v skale plašni trop,
Stresa votli glas bregove, Grom maje nebeški strop.
Kmalo sonce čisto seje, Iz jezer sto krat bleši;
Star mecesen redi veje, Vetru, zimi v bran stoji.
Tukaj bistra Sava zvira, Mati pevske umnosti,
Jezer dvanajst kup nabira, Sola zdrave treznosti.
Tje pogleduj na višave, Kir Triglav kipi v nebo;
Štej snežnikov goličave, Kar derži nardalj oko.
Tamkej ravno Forlanijo, Benečansko tu morje,
Dol globoko Hrovatijo, S vaj ca bele gor glave.
Bliz je polje Goratana, Orat' vidim Štajerca, Bližnji sosed mi Ljubljana, Zilska, T'rolska majerca.
Pod velikim tukej Bogam Breztelesen bit' želim,
v
Ciste sape sred mej krogam Menim, de na neb' živim.
c.
Molitva brambovska. Mogočni Bog!
Tvoj dih je stvaril solnca nove, Tvoj dih je v stan' podret' svetove,
Mi molimo pohlevno te, Oberni milost'vi obraz Na brambo našo, in na nas,
Pred sodbo klic* sovražnike, Usliš'nas Bog!
Mogočni Bog!
Sovražnik nas če pod se spravit', Posilit', ropat' in podavit' :
Ak ti nam češ na strani stat', Odbil' ga bomo ročno proč, Iz tebe zvira naša moč
Si raji smert ko sužnost zbrat', Usliš' nas Bog!
Mogočni Bog!
Napuh njegov piezgodej baha, Za te ne mara, nima straha,
Poterdi vude nam tvoj dih, Ti serca šteješ, ne ljudi, Če ta prevzetnik pergermi,
Ko pleve ga škropi tvoj pih! Usliš' nas Bog!
d.
Skeržak.
Po Anakreontu. Skeržak, pač blagor tebi! Na verhu ti drevesa Popiješ kaplo rose, Prepevaš po kraljevo. Lej tvoje to le vse je, Karkol' na polju vidiš, Karkol' po gojzdu raste. Te radi 'majo kmetje, Ničemur ti ne škodiš, Cestijo te vmerjoči, Poletja sladki prerok! Vumetnice te ljubijo, Za ljubo te ma solnce, K' je oster glas ti dalo. Ne tare tebe starost, Sin zemljin, moder pevček, Maš belo kri, si zdravček, Nebeščanam enak ves!
6.
Mihel Andreas.
Pesmi popevati pa zlagati jih, to je dvoje. Marsikdo zna lepo peti, zlagati pa ne; nekteri zna pesmi zlagati, to je, ima pevsko žilo, popevati pa ne zna, in ni za petje, vsi si zatisnejo ušesa, ako le zine. Nekteri zna lepe pesmi zlagati in umetno popevati, skladati pa ne. Mihel Andreaš, sin slovenskih kmetiških starišev, je prinesel ves troji dar s seboj na svet: bil je namreč samouk, ki se je rodil v Bistrici (v Rožu) na Koroškem 28. septembra 1762. Izučil se je najprej tkalčije, potem še le samotež brati in pisati, pa tudi pesme in popevke (viže) kovati. Ob delavnikih je tkal, ob nedeljah in praznikih pa prebiral podučne bukve, in zlagal slovenske pesmi od svojega življenja in druge pobožne in posvetne, pa tudi podučne,
s kterimi je šeškal in zatira! gerde škodljive šege in navade svojih rojakov, ter jih popeval po svojem. Nektere izmed njih so se priljubile ušesom in sercu njegovih rojakov tako, da so nastale narodne. V zadnji zbirki Ahaceljnovi (v Celovcu 1855) so te le: Večerna; Praznost sveta; Razvujzdan svet; Nedelci (soprazniki); Kaj je vojske krivo ? pa Francozka vojska. Dvajset let po smerti tega samoukega pesnika (-j- 1821) je doletela dve izmed njegovih pesmi: „Ve-.. černo" pa „Nedelce" čast, da ju je ponemčil sloveči pesnik J. Gabr.Seidl v časnikuPražkem „Ost und West" (1841, Nr. 75.), in popisal ondi tudi njegovo življenje.
7.
Janez L. Šmigoc.
Šmigoc je bil iz Štajerskega doma, in je izdal I. 1812 za tisto dobo prav dobro slovnico slovenskega jezika podnazivkom: „Theoretisch-praktische windische Sprachlehre." Grätz 1812.
a.
Polsko delo.
Slovenci so iz mladega na žmetno (težko) delo navajeni. Kak berž sneg po njigovih njivah ino lažeh zgine, tak hitro se kmet z svojoj družinoj k deli pripravi: Eni grejo svojih travnikov snažit ino gnoja, kerega so v jesen ali po zimi po njem raztepli, grablat; eni grejo orat ino jarega žita sejat; drugi grejo laza kopat, ino sejajo sočivo ino vse sorte žito; eni grejo vinogradov (goric) opravlat; drugi za živino skerbijo; eni pa doma ostanejo ino za delavce jed pripravlajo.
Orač (ali oratar) napreže vole ali konje k plugi (prime za vojnico, če s konji orje), ino gre s plugom na njivo; če orje, derži plug z rokami za ročnike, ino tak ravna plug: z odkoj odrivava grude ino navaleno jilovico, reže z železom ino čertalom pognojeno njivo, ino dela brazde, z brazd napravi ogon, med kerim razgon puša, da se voda iz ogonov izteka. En drugi pride, ino poseja zorano njivo, kero en tretji z branoj
povlači, da posejano žito pod zemlo pride. V tistih krajih, v kerih so jilovnate njive, se more poprej njiva nakopati, ino potlej se povlači. Zdaj rase žito ino se zori. Če se je enkrat žito zizorilo, pridejo ženci in žnice, ino ženjejo zrelo žito z serpom," devajo v šake porezano žito na kup, zvežejo ali sami pozete kupčeke z povezlami v snope, ali pa to drugi, keri ne ženjejo, delajo. V povezle zvezani snopi se na njivi pušajo, ali pa se v kozle zvozijo, da se posušijo. Eni kmeti žito na njivi pustijo, drugi pa je taki k domi zvozijo, da se suši. €e je žito že suho, pridejo mlatci, ino mlatijo suho žito (to je snopje) s cepeom na gumni; strosijo slamo, da se sernje odloči; potlej vejajo zernje z vejnieoj, da se pleve odločijo; po tem spravijo čisto žito.
Kdar na travnikih trava dorase, pridejo kosci, ino pokosijo s kosoj zrelo travo ino detelo; po tem bo trava raztepena, da se leži suši, za tega volo se ona tudi more večkrat ober-niti; suha trava se imenuje seno, seno se tudi v kopice (v navale) deva, da se prek ino prek ne zmoči, če dež pride. Celo suho seno se na vozih v garicah domu vozi, na kere se z ra-soliami nalaga.
V goricah je to pervo delo, da se tersje obreže ino po-groba; če se je to zgodilo, grejo kopači z motikami kopat, kaj se perva kop imenuje; vsaki skerbi, da svojo gorico perle skopa, kak obalči (oči) jako ženejo. Po pervi kopi mine en čas, da v goricah nej enega dela; zdaj pride prekapanje, to je druga kop, pri toti se tak globoko ne kopa kak pri pervi; pri pervi kopi se tudi malo korenje s tersa poreže, da ono (korenje) tersa iz zemle ne spravi. Če že na tersji velike rozge zrasejo, poveže se tersje, da veter rozg ne polamle, ino da je vinograda lepše viditi. Po vezi se gorice podkašajo, to je, trava. kera je v njih zrasla, se z serpmi pokosi. Tersje rodi grozdje, grozdje je belo, černo, modro ino druge sorte. V jesen se grozdje iz tersja v škaf z nožom reže, iz škafa se v puto vsiple, putari nosijo grozdje v prešo, kej se grozdje spreša grozdje prešano se imenuje tropine. Vino se spravla v polov-niake, sode ali pučele.
b.
Živinska reja.
Nekda so krali ino imenitni ludje na poli delali ino živino pasli, zdej pa je to narnižeših ludi delo. Volar ali kravar trobi v rog, ino vabi živino iz hleva na pašo, kero on potlej v lesi ali na požetih njivah ino pokošenih travnikih pase. Ovčar ali črednik žene ovce na pašo, on ima pišalko (žveglo), s keroj piska ino si čas krati, tudi pastirsko palico ino torbo, v keri si strošek na pašo nosi; on tudi psa ima, keri se z gre-benicoj (z bodečim ogerljom) svojoj volka brani, da mu ovce vrača. Svinjar pase svinje z prascmi, v poletji po ledinah ino po takih krajih, v kerih svinje rovati smejo, kajti one rade ro-vajo ino korenje išejo; v jesen pa se svinje v žir gonijo, to je, v hrastje ino v bukovje, tu si one žalod in bukevco zbirajo, kero njim jako hasni, ino so v kratkem zlo debele. Ce si kdo eno ali več svinj podrediti hoče, da bi debela bila ino debelo slanino, mast ino mastno meso imela, tak jo v hlevi z ti-kvami, z repoj, kera se z mokoj žamete, ino tudi z žitom redi. Keri kmet ali gospod svinskega pastira nema ali zadosti prostora za pašo, redi svinje svoje doma v dvoriši, ino se od trave, kera v dvoriši rase, redijo, ali pa se njim iz korita jesti da.
8.
Leopold Volkmer.
Le ta stari častiti basnik in pevec veselih Slovenskih Goric je bil rojen 13. oktobra 1741 v Lotmerku na Štajerskem. Pervi vinograd gospodov, kije bil mlademu duhovniku 1. 1765 odkazan, je bil pri sv. Ožbaltu zunaj Ptuja, drugi pa 11 let pozneje v Ptujskem mestu, kjer je skerbel 15 let verno in modro za telesno in dušno srečo svojih ovčic.
Vsa zaprašena in z mahom obraščena je spala ondaj slovenščina, posebno pa po Koroškem in Štajerskem. Domači so seje sramovali, zato ker so jo drugi čertili in zaničevali; kaj čuda, da ni bilo slovenskih knjig. Res, korenjaškega serca je moral biti Slovenec, ki se je prederznil tedaj v zaničevanem maternem jeziku knjige pisati in jih na svetlo dajati.
Na Kranjskem je storil to tačas J. Japelj, na Koroškem O. Gutsman, na Štajerskem pa L. Volkmer, ki je spisoval slovenske basni in pesmi, ter jih dajal med ljudi, ki jih popevajo še dan današnji.
Beseda mu, res da, ni uglajena, pa je prijazna in domača, kakor jo slišis v Slovenskih Goricah. Ni bilo domače veselice poštene, da je ne bi bil oveselil s kako kratkočasno pesmico, ki so jo ljude berž pobrali, prepisovali in razpošiljali, čeravno ni veliko pevskega ognja v njih; ali ravno take pobira narod najrajši. Zadnja ura mu je zaklenkala 4 svečana 1. 1816 v 75 letu.
Njegove „fabule in pesmi" je dal A. J. Murko 1. 1836 v Gradcu natisniti.
Pesem od lipe.
Pusti, lipa! da zapoje Tvoj prijatnik pesme tvoje, Pesmi so ljubezni guč. Pevca kerv, kak vsp.ki reče, V serčne kamre žgeča teče, Kak če v serce priti žuč?
Lipa! ti spiš celo zimo, Se ne gibleš, gda grem mimo,
Krivec *) včasi te zbudi. Pa da žvengli se glasijo, Snežne muhe v te letijo, Rečeš: Lipa, le še spi.
Kader pa mladletje pride, Zimi praviš, da odide;
Sonce sneg no led tali. Kader krivca jug premaga, No oblake z megle žaga, No s toplotoj podredi.
Krivec: sever Nordwind. 2) Žvengel: Eiszapfen.
Kader viže vsak te svoje Po Ieseh veselo poje,
Detel J), kos no levica 2), Kader doli na dvoriši Se kokošji smeh zasliši. Da na gnezdi jajce ma.
Te si oči gor odpiraš, No toploto v se požiraš: Te se mertva izbudiš. Ci z oblaka rosa kapie, Zemla spije njene kaple, Ti od nje se podrediš.
Tota mati te nadaja, S sladkoj mezgoj te napaja,
Piješ, kel'ko pit' želiš. Sita berst s) skoz oka rivaš. S bersti cvet no listje šivaš, No košata tam stojiš.
Sladek duh iz tvoje cveti Sopi, no diši po sveti:
Vsa živad ga zasledi, Muhe, no posebno pčele, Obletijo te vesele,
K vsaki rečeš: Sedi. pij!
Pijejo, da so pijane; Neka celo noč ostane,
S kerčme k domi pot ne zna. Veter ali dež se vleje, Vboga pčela omedleje. No na lipi konec da.
Pavuk sliši šomotanje, On ne misli več na spanje,
Detel: berglez Specht. 2) Levica: zeba, Šinkovec Fink. s) Berst: popike Knospen.
Gre po noči niti prest Z niti verše si napravi, No po lipi nje nastavi,
Eno, dve, tri, tudi šest. •
Pčela sama na se zabi, Verša jo za noge zgrabi,
Mili glas z perotmi da. Pavuk, ker na lov je strega 2), Hitro teče dol iz brega,
Z giftom vbije voznika s).
Lipa! či daš pčeli piti, Pavuki prerezi niti,
Da ne najde v slaji smert. Skoda je za vsako pčelo, Mi skoz njeno kunštno delo Mamo vosk, no mamo sterd.
Lipa! kaj sem tebi spel, Sem iz moj'ga serca vzel,
Kader sem pod toboj stal. Dugo let nam lipa rasi, Naše pčele srečno pasi: Vsaka med nam piti da.
VII.
Devetnajsti vek. l.
Matevž Ravnikar
si je priljubil milo slovenščino, da malo kdo tako, ter jo pilil neprenehoma. Zato je pa bilo vse, kar je napisal, prav po domače — čista pšenica brez ljulike. Njemu se je tudi zahvaliti, da je dobila Ljubljana 1. 1816 pervega očitnega uče-
i) Verša: mreža Netz. 2) Strega: stregel. s) Voznik: Gefan-gener.
Slovensko Berilo za VIII. jim. razred.	5
nika za slovenščino. Rodil se je na Vačah na Kranjskem ID 1. 1776. Leto 1802 je pel novo mašo, in pri ti priči so ga postavili za učenika dogmatike v Ljubljani. Od I. 1805 je bil tudi verski učenik v sedmi in osmi šoli, potem vodnik Ljubljanskega seminišča, za Francozov 1. 1809 „kancelar" vseh šol, i potler pa vodnik sedme in osme šole; 1. 1827 so ga povišali za svetnika pri c. k. primorskem poglavarstvu v Terstu. Razun peterih Mojzesovih bukev, ki pa niso bile še natisnjene, je poslovenil „Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi" (natisnjene v Ljubljani 1.1815.1816.). Čeravno mu je slovenščina tako čista, da ni mislil in pisal tako lepo po domače nekdo poprej, celo Vodnik ne; pa si je vendar niso hteli priljubiti, zato ker se nahaja' vmes tudi drugi particip preteklega časa (rekši, zagle-davši itd.), ki je potihnil po Kranjskem že malo da ne popolnoma. Zato niso menda ugledale tudi Mojzesove bukve belega dne. Zbog posebne učenosti in pobožnosti je bil izvoljen 1. 1830 za škofa Teržaškega, kjer je tudi umeri 1. 1845.
a.
Če v kakšino besedo v teh hukvah zadenete, de je precej ne vumeste, nikar berž ne recite, de je izmišlena. poprašajte koga drugiga. Krajnske so vse, in tu ali tam po Krajnskim doma. Pač redka ktira je nova, pa lohka vumeti. Ves krajnski jezik bi mi obožali, ako bi nobena beseda v bukve ne smela, če le v kaki vasi ni domača. Nektire besede so bol po Goren-skim, druge po Dolenskim ali po Notrajnskim v navadi. Zakaj bi mogla le gorenska, dolenska ali notrajnska obvelati? Nismo vsi Krajnci? Pa, reči po pravici, nisim jih besedi veliko jiskal ne po Gorenskim, ne po Dolenskim, ampak po svojim si m pisal, kakor sim jih se nekadaj v svojimu kraju pastir še na-vučil. Torej pa tudi mislim, de me bote otroci in pastirji od vučenih veliko bol vumeli. Od otrok in mladenčov svojiga kraja sim se tega zvest. Vi imate še bol nepokaženo Krajnšino; vu-čeni radi nemšino, latinšino ali lahovšino vmes brodijo, in tudi clo krajnsko besedo tako po ptuje stavijo, de praviga Krajnca všesa bole. Večidel pravijo po kmetih takim, de pre-
vučeno govore. Drugim, ktiri se lepši Krajnšine derže, pra • vimo, de jo po domače povedo. Pa tudi med kmečkimi ljudmi je že veliko zbrodene krajnšine, in clo kmet se sčasama te kolobocje tako pervadi, de misli prav lepo povedati, če postavim namest: „Sim spoved opravil", reče: „Sim spoved dolj položil". Skorej bi ga vprašal, kam jo je položil, na tla ali pod klop? Ta kolobocjaves krajnski jezik obruzda, in ga ptujim Slovencam perostudi, in Krajnca po nedolžnim v zaničovanje spravi. In če pojde tako, nas bo tako deleč ta kolobocja perpravila, de ne bomo zadnič znali ne Kranjskiga, ne Nemškiga. Vam na čast tedaj, ljubi moji mladi Krajnci! sim se tiste zbrodene krajnšine ogibal. Ne le mi Krajnci, šestdeset milijonov ljudi govori slovenski jezik, in vsim pridejo naše bukve sim ter tje v roke, in gerdo je, jelite, če nam očitajo, de smo Krajnci vso besedo skazili? Torej vsaki pametni Krajnc more sam želeti, de se v bukvah sej čista krajnšina perhrani. Res je scer, te moje bukve niso zavolo krajnšine, ampak zavolo lepiga navuka pisane. Pa, kdo nima raji, de se mu koščik tudi beliga kruha iz lepe rute po i perilu, kakor iz vmazane nagnusne cunje poda? Jelite, otroci še jedli bi ga ne? Ravno tako spakdrana beseda še taki lep navuk, če vam ne, pa drugim Slovencam perskuti. Ravno zato, ker je lepi navuk meni in vam le teljko per serci, tudi mislim, <te ga moremo v lepo, čedno besedo obleči.
Nekteriga izrečovanja pa tudi ne smem tajiti, de res po Krajnskim ni kaj navadno, postavim, kadar pišem: „Te bukve zbravši bom kmalo druge dobil," namest reči: „Po tem, kadar bom te bukve zbral, bom kmalo druge dobil." „Jurja živlenje mi otevšiga bom z vsim perskerbel," namest reči: Jurja, ktiri mi je živlenje otel, bom z vsim preskerbel." „Andreju toljko hudiga prebivšimu se bolj zdaj godi", namest reči: „Andreju, ktiri je toljko hudiga prebil, se bolj zdaj godi". Take izrečovanja, pravim, res niso kaj zlo po Krajnskim v navadi. Pa v duhu so Krajnskiga jezika, tako govore vsi drugi Slovenci, tako so naši krajnski spredniki vsi govorili, kar se iz starih nekdajnih krajnskih bukuv pokaže; tako je sveti Ciril pred devetimi vekmi ali devet sto letmi že pisal v našim jeziku;
tako govore in pišejo še zdaj kmalo unkraj Stajerskiga; tako so zadnič sploh začeli pisati tudi po Koroškim in po Štajerskim, in povsot je to prav, zakaj bi le nam Krajncam ne bilo? Krajnska beseda se tako grozno lepo okrajša, in kar je še več vredno, je dobičik, de bomo sčasama tudi drujih Slovencov bukve lohka vumevali in naše oni. Iz Pemskiga, iz Duneja, od vsih krajov nas Krajnce hvalijo zavolo teg*a. Zakaj bol skerbti drugi Slovenci za nas in naše besede lepoto, kakor mi sami za se. Ni kaj lepo to, pa res je. Pa zmiraj ne sme biti taka. Vsaki narod, kadar se začne nekoljko otesavati, začne to per svoji domači besedi, de jo očedi. Ako tedaj tudi mi tako storimo, ktiri pametni Krajuc bo marnje delal? Tega braniti se pravi Krajnce v nič tlačiti in pot jim do veči vuma zaperati. Mene tega Bog vari! Ne le vam, otroci in mladenči! ampak tudi odrašenim Krajncam sim to le hotel povedati.
b.
Tobijovi nauki za sinu.
Sin! poslušaj besede iz ust svojiga očeta, in v dno svo-jiga serca jih s korenino posadi.
Pokopaj moje truplo, kadar loči Bog mojo dušo.
Dokler živiš, spoštuj svojo mater, in pomni, kaj vse so zavolo tebe prestali. Kadar ti pa vmerjejo, jih zraven mene pokopli.
Boga imej v serci vse svoje življenje, vari se pervoljiti v kak greh, ali kaj storiti, kar hi bilo čes božje zapovdi.
Vbogajme dajaj od premoženja, in ne obračaj od vbozih oči, tudi Bog ne bo oči od tebe obernil.
v
Pomozi vsakimu, koljkor uterpiš. Ce imaš veliko, daj veliko, če imaš malo, daj tudi koljkor malo iz dobriga serca. Tako si veliko založiš na čase ob sili.
Kdor je svojimu bližnimu milostiv, se sme z veliko svestjo na Boga, njega Narvišiga, zanašati in vupati, de bo milostiv tudi on njemu. Vari se vse vse nečistosti, moj sin! m skerbi,de si ne boš imel nikolj nič napčniga očitati v ti reči.
Ne daj prostora napuha ne v svojimu sercu, ne v svojih besedah; začetik je on vsega pogublenja.
Precej mu plačaj, kdor ti kaj dela; nikolj ne prederžuj zaslužka najemniku.
Kar nočeš, da bi se tebi storilo, tudi ti nikomur ne stori.
Svoj kruh delji z lačnimi in potrebnimi, in oblači nagce s svojimi oblačilmi.
Pametniga moža vprašaj vedno za svet.
Hvali vsaki čas Boga, in prosi ga, de naj vede tvoje delo in nedelo; vse svoje sklepe va nj operaj.
Nič ne maraj, moj sin! vbožno scer živimo, pa veliko do-briga bomo vender le imeli, če se Boga bojimo, greha vaije-mo in pa prav storimo.
c».
Izreki Sirahoviga sinu.
Že mladenič, pravi, sim z ravnim in zavupnim sercam modrost prosil od Boga. Iz serca sim se trudil po nji, in storiti tako vse si perzadeval. Moje serce je po nji hrepenelo, in veliko bogastvo sim dosegel nad njo. Nekoljko časa si mi je vperalo, in siliti sim se mogel. Pa mir in pokoj sim najdel per nji. Prejmite te riavuke kakor srebra velik zaklad, kakor kup zlata jih hranite.
Boga ljubiti je nar lepši modrost.
Boga se bati je korenina, modrosti njeni odganjki zelene vekomaj.
Voda puhteči ognj gasi, božji dar vbožcu podan pa greh izbrisuje.
Vsmilen bodi sirotam, kakor bi jim oče bil, in njih materi, kakor bi ji mož bil, sin boš taki veliciga Boga, in raji kakor lastna mati te bo imel.
Nikar ne reci: Grešil sim, pa kaj se mi je hudiga zgodilo? Bog je počasen, pa gotov povračnik.
Zvest prijatel je velika obramba, kdor ga najde, najde velik zaklad. Zlato in srebro ni nič proti njemu.
Ne stori nič hudiga, in ne bo ti nič hudiga.
Ne oponašaj nikogar, ktiri je v britkosti. Bog, ktiri vse vidi, on je, de ponižuje in povišuje.
Desiravno ti je na rokah delati ali kmetovati terdo, ne prijema naj se ti, Bog je obernil tako.
Bolnikov objiskovati ne bodi tožliv.
Z jezičnim se nikar ne prepiraj, derva na ognj nositi je to.
Pobolšavšiga se nikar ne zaničuj, in ne očitaj mu grehov.
Izid imej na misli per vsim, kar počneš, in vekomaj ne boš grešil.
Nov prijatel in pa novo vino: postara naj se, morebit de ti bo všeč.
Začetje napuha je vstop od Boga.
Ne hvali nikogar po lepoti, ne zaničuj nikogar po zvu-najni malosti: čebela je majhin tičik, pa presladik nje sad.
Ne odgovarjaj, preden si slišal, in ne govori vmes, dokler uni ne izgovori.
Iskra dostikrat velik ognj zažge: gola besedica je ne-zdušniku kri prelivat velikrat že dosti.
Stori dobro bogaboječimu! poverneno ti bo obilno, če ne od njega, sej od Boga.
Kdor smolo prijema, se pomaže. Kdor se z ošabnikam pajdaši, se sam poošabi. Kdor se z hudobnimi peča, se sam popači: gotovo se ga kaj prime.
Z mogočnejim od tebe in bogatšim se nikar ne znani. Kaj ima neki lonec per kotlu opraviti? Ce terčita, vbil se bo lonec.
Kakor bi se volk z jagnetam prijazni), ravno taka je, kadar se nezdušnež bogaboječimu perdružuje. Vari se njego-viga tovarštva.
Kakor se drevje osiple, in v novič poganja, tako odmirajo rodovi, in nastopajo drugi. Prejdlive reči prejdejo vse.
Z lastnim perstanam zapečatene vse eno Bog ohrani božje darove vbogajme dane, in vsmilene dela, kakor zerklo lastniga očesa.
Kar je kaplica vode v morju, kar peska sernice med peškam ob morju, to so (in pa še tega ne!) na zemlji človeške leta proti večnosti.
Kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda; kaj, od veliciga daru boljši je lepa beseda; pravi človek da po oboje.
Drevi vtegne marsikaj drugač bili, kakor je davi bilo. Ako si tedaj bogat, postavim, misli de lohko obožaš. Prevzetnost pa prešernost ti bo to odvračalo.
Kdor se na spridene ženske tvezi, hudobnež bo taki. Gnjilatevinčervigabodoplačvali, in vsahnil ljudem na strah bo.
Če kaj slišiš čez svojiga bližniga, v tebi naj vmerje beseda. Ne bo te razgnala ne, če jo v sebi zaderžiš.
Gerd madež je lažnivost; lohka sprideni, hudobni ljudje se spoznavajo po nji.
Greh je v dve plati oster meč. Ne zaceli se rana njegova. Ne igraj tedaj z njim.
Kdor z ptujim blagam zida, si nabera kamnje za grob.
Pred ognjam se dim in soparca perkadi, po oponašanju prede pretep.
Bodi še tako draziga kaj, memo čiste duše ni nič.
Kamen, kdor ga nakviško luča, mu na glavo perleti, in kdor drugim jamo kople, sam va njo pade.
Zlato svoje tehtaš na vago, raji tehtaj na njo svoje besede.
Vbožic nima drujiga živeti kakor svoj koščik kruha. Kdor ga ob nj perpravi, je vbijavic.
Božje zapovdi dbržati je narobilniši daritev; greha se varovati nar blajši daritev; milost skazovati prava zahvalina daritev; greh zapustiti lepa spravna daritev.
Ne prepahnuj si želodca z mnogimi osladnimi jedrni, in ne jej prepožrešno v se. Veliko jih je zavolo svoje neizmer-nosti vmerlo; kdor pa živi po meri, si živlenje podalšuje.
Velki Bog daja zdravila rasti iz zemlje, pametni jih torej ne zaničuje.
Kdor dela greh vpričo svojiga stvarniki — na samši in skrivaj, ki ga zgol sam Bog vidi, in vganja hude in gerde reči — zdravlivcu on v roke pride.
Kdor na delu živi, in ki mu je ob manjšim zadosti, ima pohlevno in mirno zivlenje, bogastvo čez vse bogastvo.
2.
.Jernej Kopitar.
Slovensko Berilo VII. 62.
3.
Verban Jarnik,
rojen 11. maja 1784. r.a Potoki v Zilski dolini na Koroškem, učenec Gutsmanov, je spisal najpoprej „Zber lepih vukov za slovensko mladino" (v Celovcu 1814), ktera razun lepih podukov tudi pobožnih pesmi, povesti in nekoliko basni v sebi ima; 1. 1817 „Sadjorejo" (poslovenil); 1. 1822 „Kleine Sammlung solcher altslavischer Wörter, welche im heutigen windischen Dialecte noch kräftig fortleben"; 1. 1832 „Versuch eines Etymologikons der slovenischen Mundart in Innerösterreich"; verh tega pa še nektere druge bukvice in spiske, izmed kterih so bili nekteri že natisnjeni po raznih časnikih, nekteri pa še ne. Med temi je tudi nekoliko pesmie. Pozneje se je lotil jezikoznanstva. Svojega slovenskega besednjaka ni mogel na svetlo dati, kakor bi ga bil rad: štiri pole so bile že natisnjene, potem se pa zboji založnik s tiskarjem vred prevelikih stroškov. Rokopis ostane na „cedilu", in se sčasoma razgubi.
Jarnik je bil učen, priljuden in jako dobrega serea. Ka-planoval je najprej v Čanjčah, potem pod Kernosom in v Celovcu, na to je prišel za fajmoštra v Šent-Mihel, na zadnje pa v Moosburgu na Koroškem. Na uni svet se je preselil 11. junija 1844, zveršivši 60 let.
Izgled: Slovensko Berilo VI. 117.
4.
# Janez Kosezki (Vesel).
Janez Vesel, iz Kosez blizo Ljubljane, je počel že za Vodnikove dobe slovenske pesmi zlagati; živo se je pa poprijel
tega še le po tem, ko so počele izhajati (1. 1843) „Novice", ki so razglasile veliko njegovih pesmi, nekoliko izvirnih, največ pa takih, ki jih je poslovenil po Schillerjevih; Ilijado itd. Izvirne so te le: „Slovenija caru Ferdinandu pri njegovem prihodu v Ljubljano", „Visoka pesem", „Vojaška" itd. Posebej je prišla na svetlo „Divica Orleanska", in kos „Mesinske neveste."
Izgledi: Slovensko Berilo V. 57, 136: VI. 182: VII. 175.
5.
Valentin Stanič.
Staničeve „Pesmi za kmete in mlade ljudi" so prišle na dan 1. 1822 v Gorici; 1. 1826 „Pristavek nekterih cerkvenih in drugih pesem", i. 1838 pa „Drugi pristavek starih in novih, cerkvenih in druzih pesem". Imenitnejši je ta verli domorodec sam po sebi po prevelikih zaslugah, kot po preprostih pesmih svojih, iz kterih ti pa veje posebna priljudnost in serčna dobrota. Leta 1819 je bil postavljen za korarja Goriškega. Ker ni bilo ondaj v Gorici slovenskih bukev dobiti, počne Stanič iz golega domorodstva duhoynom sam potrebnih slovenskih bukev omišljati. Ko so ga bili izbrali (I. 1828) za višega ogleda malih šol Goriških, potem je bil pa pravi duhovni oča šolam in šolarjem. Prodaval, celo vezal je v sili sam šolske knjige, iz ljubezni do šol in do šolske mladine. Dal je za šolarje na svetlobo tudi pesmi, katekizem in več drugih reči. On je opravil tudi, da se je počela v Gorici (1842) šola za neme, in se poganjal, da bi se osnovala tudi pri nas „družba miloserč-riosti do živali". Pa še veliko več dobrega je storil; posebno živo je priporočal svojim rojakom dobre slovenske knjige in časnike, in jih razplodi! po sto in sto. Stanič je bil jako vsmi-Ijenega in ponižnega serca, vedno priljuden in vesel, rad se je šalil in kaj poštenega pel. kakor nam kaže sledeča pesem, ki jo je zložil štiri leta pred smertjo. Umeri je leta 1847.
Dvala vinske terte.
Slišal sim, tertica, un dan hvaliti
Tvojo dobrotljivo žlahno lastnost; Pesem tud jest ti želim pokloniti,
Močno pa vstavlja me siva starost. Dvajsetkrat tri ino zraven deset Štejem življenja preteklega let.
Stvarnik je tebi šibkost scer odmenil,
Dal ti pak čednost, ki vredna več je, Jest tud šibak, sim pa vender le sklenil,
Kakor premorem, povzdigniti te. Bom scer le vstarane strune glasil, Morde pa močniga pevca zbudil.
Nimaš ko Evino drevo lepote,
Ktero že pervi je človek častil; Pojem pa tvojiga grojzdja dobrote, Sladko je Noe že vinčice pil. In že Melhizedek zidal oltar, Kruha in vina prinesel je v dar.
Kakor naržlahniši sad so kazali
Mozesu daleč poslani možje: „Grozdje, lej! tako je tam, so mu djali,
Kjer nam dežela obljubljena je!" Tak se clo zemlja v pušavi časti, Ki te, precenjena terta! rodi.
Vino — prav' pismo — serce st'ri veselo,
Šibki in trudni se z vinam krepča, Kak bi brez vina veselo se pelo ?
Tudi bolniku se kapljica da. Pavel že zdavnaj je Tita učil, Sladko brez skerbi naj vince bi pil.
Tebe lepo so že nekdaj hvalili,
Revno če tudi le drevice si, Vino so sveti možaki že pili,
Vino vsakteriga serce zbudi, Nimaš lepote, ponižno živiš, S sadam pa svojim dost dobriga st'riš.
Pozno začenjaš bersti poganjati,
S perjem pokrivaš svoj ljubljeni sad Nočeš se v cvetni lepoti kazati,
Nočeš ko drugi v nji hvale iskat'! Ti si, kot v pismu besede reko, „Vsakdo po sadji spoznaval se bo".
S perstenci zvesto se germa oklanjaš,
Ki v podporo je tebi bil zbran, Težka se grozdja na njega oslanjaš,
Dok ne prebliža se terganja dan. Tačas se grozdje na sonci zori, In kar je le živiga, se veseli.
Terta s sladkostjo si svet veselila,
Vdaj se pokoju, ker jesen je tle, Šibkim in starim iu trudnim si bila
Moč in tolažba in pa veselje. Kdor je tek spolnil dobrotljiv ko ti, Zime pokoja naj se veseli!
Mirno počivaj, dobrotljiva mati,
V zimi, ki stvarnik u pokoj je dal, De boš zamogla tud h letu nam dati
Dobriga vinca obilni bokal. Ako jest starček v tem času zaspim, Tebe še v smerti hvaležen častim.
France Metelko,
Trinajst let po slovnici Kopitarjevi izide nova pod napisom: „Lehrgebäude der slovenischen Sprache" (Laibach 1825), ki jo je izdelal po enaki češki slovnici slovečega Do-brovskega učenik slovenskega jezika, France Metelko, in dal natisniti, kakor Danjko, tudi z nekterimi posebnimi, tode drugačnimi čerkami. Le nekoliko šolskih in duhovskih bukvic se je pisalo do 1. 1837 z „Metelčico", potem se je pa morala z „Danjčico" spet „Bohoričici" umakniti. Na koncu te slovnice je nekoliko poslovenjenih basni. Bazun nje, abecednika za slovenske šole in male po nemški pisane slovnice, ki je narejena in okrajšana po uni, je dal na svet tudi „Razlaganje evangelija sv. Matevža" 1. 1849, in nekoliko spiskov po časnikih. Nekdaj je poslovenjeval tudi razglase c. k. deželnega poglavarstva v Ljubljani.
a.
Lev i n o lisica.
Lev je v starosti obnemagal, preslab si je bil živeža iskati; za to si posebne zvijače zmbli. V svojim berlogi, kakor umirajoč bolnik, stegnjen leži; vse štironoge živali ga hodijo obiskat ino milovat, ali zaporedama jih je davil ino žerl. Ko je že veliko žival požerl, pride tudi lisičica k berlogu; pa vne obstoji, ter skerbno okoli sebe ogledava. Lev jo vpraša, zakaj de k njemu ne perstopi. Ali odgovori mu: Za to ker vidim veliko stopinj proti tebi obernjenih, nazaj pa nič.
Kdor je moder, kmali spozna stopinje proti nesreči, de se je ve ogniti.
I).
Gad ino belouška.
Gad je bil žejin, ino gre k studencu pit. Belouška (povodna kača) mu pa vodo prepove. Dolgo se prepirata ino besedita, oba se vnameta, ino si čez tri dni boj napovesta.
Zabe, belouški gorke, gredo gada podpihovat, ino mu obljubijo svojo pomoč. Zde se začneta, ino se hudo bojujeta; žabe perskačejo, ter po svoji šegi pomagajo regljaje. Gad v boji premaga, ino potle žabe krega, de mu neso po storjeni obljubi pomagale; ali odgovore mu: Sej smo pomagale, naša navada je namreč samo z glasam pomagali, ino ne dergači.
Kdor le samo z glasam pomaga, malo pomore.
7.
Matija Vertovec.
Drugi dan septembra mesca 18ol nam je pokosila nemila smert tega jako marljivega pisatelja, ki sluje najbolj po svoji „Kmetijski kemiji", ki jo je spisal po slovenski, ko je bil za fajmojštra v Sent-Vidu nad Ipavo, in ki je prišla v Ljubljani 1. 1847 na svetlo, potem ko so bile prinesle Novice njegovo lepo „Vinorejo" za posebno priklado, in razglasile 17 spiskov njegove občinske kemije, s kterimi je pokazal, da se da tudi po naše kaj učenega napisati, ko so mislili poprej, da ni mogoče. Njegove učene besede v vseh njegovih kemijskih spisih so skrojene skoraj vse iz domačega korena in do malega prav po naše; zato so se pa tudi naglo prijele. Ker je spisana kemija posebno priprostim, ne pa učenim Slovencom, zato je pisano vse po domače, kolikor se je dalo; da pa nobeno pervo delo ni „popolno", to je spoznal pisavec sam v predgovoru in pravi nadalje: „Pot smo pa vendar le pokazali, po kteri naj drugi za nami napredujejo in modro popravijo, kar je pre-mankljivega v naših bukvah ostalo." V „Novicah" je napisal Vertovec tudi kratko „Zvezdoslovje." Po „Novicah" je prišlo na svet tudi njegovo poslednje delo „Občna povestnica'% ki je pa ni dokončal, ker ga je prehitela smert.
a.
Od pokoja in spanja.
Človek k delu vstvarjen, naj z veseloserčnem in natanj-kozvestem spolnovanjem dolžnosti svojega stanu, v kterega je
poklican, opravlja, brez da bi se pri tem kaj presilil ali pre-tegnil; torej naj se pri težkih delih vstavi, da se ne zasopi, in naj se oddahne in spočije: prenapet lok rad poči. Narzdravši so take dela, ki se z več udi, ali ob enem ali pa zaporedoma, zdaj s temi, zdaj z unimi, opravljajo; tako so večidel vse kmetijske in mnoge rokodelske dela: mizarsko ali kovaško je veliko zdravši od šivarskega. Ložji dela, če se še verstijo, se dajo skorej brez počitja opravljati: tako vidimo mnogo pridno go-spodinico zlo mnogoverstne dela neprenehoma od jutra do večera delati, in takim delavnim mamkam se šcasoma zdravje tako uterdi, da posebno visoko starost dočakajo. Dušne dela al napenjanje možganov so zlo utrudljive; prevelike skerbi ne belijo marsikteremu samo las, ampak ga še vsega posuše', mnogem so se že s tacem napenjanjem možgani zmešali, da so clo ob pamet prišli. Vsim, ki z dušo bolj de'ajo in s tem svoje možganne žile bolj napenjajo, gre do živega svetovati, da bi svoje dušne napenjanja z mnogoverstnem telesnem gibanjem ali s kakimi ložjimi deli verstili; takim, kakor tudi šivarjem, je sprehajanje pod milim nebom koristen počitik.
Ako si človek še toliko pokoja da, vender to ni še zadosti, svoje po več potili zgubljene moči namestiti: k tomu je še spanja potreba. Kakor bi brez zraka, jedi in pijače ne mogel živeti, tako tudi ne brez spanja; naj počne, kar koli hoče, da bi ne spal, vendar ga bo zadnjič spanje premagalo, da bo zadremal; tudi bi za nj zlo škodljivo bilo, in sicer za dušno in telesno moč, ko bi si preveč spanja kratil. Ves živež, ki ga človek k sebi vzame, bi mu brez spanja nič ne teknil: ni zadosti, da se ta v želodcu prekuha, v čevah raztopi in v kri spremeni, zdaj mora še spanje čez nj priti, da gre živež iz kervi v organe, ki so se na dušne velenja delj časa, morebiti 12, 24 ali clo 36 ur, gibali, s takem gibanjem ali napenjanjem so organi marsikaj spuhteli, zgubili, se utekli, slabeji in šib-keji postali. Da bi se pa to v njih iz kervi zopet namestilo, potrebujejo počitka in pokoja; tacega pa le sladko spanje čez nje zlije.
Vsi kemikarji, vsi zdravniki in mende tudi vsi razumni ljudje so popolnoma prepričani, da le med spanjem si človekovi organi zgubljeno moč iz kervi namestujejo in zopet okrepčajo. Kaj bi dal bolnik, ki že tri noči ni očesa zatisnil, le za štiri ure sladkega spanja? in ko je jel spati, se močnejšega čuti in srečnega čisla, zakaj zdaj so še le šle okrepčavne zdravila po njegovih organih. Poglejte močno trudnega in spanja potrebnega : njemu ni mar za bogato obloženo mizo, krasno večerjo, veselo družbo, godce; vse bo popustil, in zaspal kot čok. Sladko spanje razpodi človeku prazne misli, odžene nepotrebne skerbi, pokroti njegovo žalost in strah, ga okrepča na duši in telesu, da z novo močjo — pomlajen — vstane, in zopet lahko dela. Kam bi neki bilo s človekom, z njegovimi skerbmi, strahom, žalostjo i. t. d., ko bi spanja ne bilo!
Nepokojno spanje malo tekne, malo nove moči da. Bog je vstvaril dan za delati, noč za počivati. Otroci, ki rastejo, bolniki in stari, ki več moči potrebujejo, naj za potrebo tudi čez dan spijo, vsim drugim ljudem se pa mora čezdanjsko spanje grajati, da bi jih k lenobi ne nagibalo, da bi svojih večkrat potrebnih del ali opravil v nemar ne pušali, in da bi si s tem ponočnega spanja ne kratili. Bolnikom, starim ljudem in vsim, ki niso prismojeni, gre posteljo zrahljati, da bi se na nji kaj bolj odpočili. Hlapčon prav dobro razumi, da voli se bodo na mehkem bolj ko na terdem odpočili, jim tedaj njih ležiša nastelje, sam pa se zavali kot klopic v lož, ne mehkejši od zajčjega!
Neumno je predeleč v noč delati in v jutro pospavati, še neumniši cele noči, ki so odločene in namenjene od modrega stvarnika v počitje skore vsake gibljejoče stvari, z nepotrebnimi poti, s praznem šeptanjem, z gostovanjem, s plesanjem ali z drugimi še večimi norostmi zapravljati. Veliko tega, kar je čez dan spuhtelo in se kviško v podnebje vzdignilo, leze na večer in ponoči nazaj na zemljo, toraj je zjutranji in čezdanjski zrak veliko zdraviši od večernega in ponočnega; ogibaj se tedaj tacega škodljivega zraka, in idi na večer zgodej spat, da boš v jutrajšnem boljem veselo svoje dela opravljal. Poglejte kako na
gospodskem plesišu po polnoči ali proti jutru že vse sveče kla-verno in mertvo gorijo; ali je prav mladost v takem spridnem in okuženem zraku, kjer že luči žugajo vgasniti, delj časa pustiti ?
Učeniki zamorejo v šoli s perstom pokazati na slednjega učenca, kije bil noč zapravil; tako tudi mojstri na delavca ali gospodarji na posla i. t. d. Ponočni pohajači kermežljivo gledajo; iskrenost izgine iz njih oči kakor cvetečnost iz njih obličja ; niso za nobeno, ne dušno, ne telesno, delo, dokler se ne naspijo. Ponočne nerodnosti ali napčnosti zaplodijo v mlado kri nevedoma strup, ki mlade sivčike počasi, pa gotovo veliko pred časom na tavžente v grob spravlja.
Odrašenemu in zdravemu človeku gre po 6 do 7 ur spati, v kterih navadno pred ta dan zgubljeno moč zadobi. Nikar se ne vadi po delj časa pospavati; to te bo naredilo lenega, bolj mertvega na duši in telesu; moč želodca in cev ti bo pojemala in opešala, in premasna kri te bo debelila, da boš bolj sodeiku kakor človeku podoben in mertudu podver-žen. Spi v prostorni, slednji dan s čistim zrakom napolnjeni stanici, v kteri niso navadno ljudje čez dan prebivali. Z mladega se navadi, da, kakar te že dremota prime, se boš vselej na desno obernil, da bi tako spijoč serca ne tlačil, ampak da bi na levi od zgorej prosto bilo. Tudi jo vsi zdravniki zedi-njeno terdijo, daje posebno možkem zlo škodljivo znak spati. Nevleži se nikoli z natlačenim želodcom.tudi ne preveč nalitem s cveteno pijačo. Ni čuda, da tacega človeka mora tlači, kaj pa je mora druzega, kakor z jedjo ali pijačo nabasan trebuh, ki kri vstavlja, da se ne more prosta po celem truplu stekati? Ogerni se prav, kakor tvoje zdravje in letni čas potrebuje; preveč gorke ali pernate postelje, posebno pa take spodglavja niso zdrave, preveč kri razganjajo; pretežke odeje tlačijo človeka s strašnimi sanjami, in ga preveč potijo, kar je nezdravo.
Nikoli naj zdrav človek z bolnem v eni postelji ne leži; če je moč, naj ima tudi vsak zdrav človek svojo posteljo. Za učence po mestih je clo od cesarja postava dana,
da ne smeta po dva in dva skupej ležati, sicer bojo gospodinje in gospodarji, ki čez to postava ravnajo, ostro kaznovani. Otroci naj nikdar pri starih ljudeh ne ležijo: starem to močno tekne, mladem pa škodje; iz tacih zdravih otrok puhti neka gorkota in moč življenja; iz starih pa puhti hromost in bolehnost, ki ne more nikakor otrokom tekniti. Pred ne veliko leti je imela neka mati blizo Dunaja pet lepih, krepkih in zdravih otrok, kteri nekoliko odraseni, so vsi po versti pri stari materi ležali, pa tudi vsi na sušici ali hiranji pemerli; zdravniki so spoznali in se sicer prekasno prepričali, da so otroci staro mater grejoč od nje oslabljeni bili tako, da se je pri njih sušica po versti, kakor so pri nji ležali, začela, in jih tudi po versti spravila. Matere! naj vam bo to zlat nauk!
b.
Tretja križanska vojska.
Ker so vojvodi in knezi na sveti zemlji iz velike nevošlji-vosti in lakomnosti se vedno med sabo prepirali, je bilo Turkom kar lahko če dalje bolj od vseh strani jih stiskati; v takih okoljnostih pošiljajo pogostne nove prošnje in pisma v Rim za novo križansko vojsko, pa iz Rima jim le lepe besede dajejo. Jeruzalemski kraljic Ralduin IV. umerje; zdaj se ti drugi tamkejšnji vojvodi med sabo hudo prepirajo, čigavo da bo kraljestvice, dasiravno ni bilo nič nad njim: dobi ga Gvidon Luzinjanski, pa ne za dolgo. Saladin, ki se je bil po pravici meča egiptovskega sultana storil, Sirijo, Mezopotamijo in Arabijo pod se spravil, je Gvidota, posled-nega Jeruzalemskega kraljica, v zmagljivi bitvi pri Tibe-riadi v daril in vjel, in 2. kozoperska 1187. leta Jeruzalem po 33 dneh obleženja po pogodbi dobil. On da kristjanom z denarjem se odkupiti; ubogim pa, vdovam in otrokom je milo podaril 220.000 zlatov, in jih ukazal do Tira s potrebn o stražo spremiti, da bi jih ne bil nihče obropal. Tir in mnogi drugi tabri ali obzidane mesta še kristjanom ostanejo, tudi Gvidota Luzinjanskega Saladin prostega spusti na prise-ženo obljubo, da se ne bo več nikoli ž njim vojskoval; v Je-
Slorensko Berilo za VIII- gim. razred.	6
ruzalemu ukaže pa vse cerkve, v kterih so 88 let kristjani Kristusa molili, v muhamedanske tempeljne premeniti.
Novica, da sv. mesto Jeruzalem je Turku v roke padlo, celo Evropo, zlasti pa bolj večerne kristjane v grenko žalost in strah pripravi; povsod se govori, da je treba božji grob, tedaj Jeruzalem, iz rok Turka oteti. Malo popred bi ne bili papeži za to nič opravili, ali zdaj, ko je bil božji grob zgubljen, sta papež Gregor VIII. in njegov naslednik Klemen III. po minihih, ki so povsod ljudi na križansko vojsko nagovarjali, in terdili, da ni vreden deleža v božjem kraljestvu, kdor bi nam ne pomagal gospodove lastine „božjega groba," iz rok nevernikov rešiti — večerno stran cele Evrope s tako gorečnostjo spodbodla, da je skoraj vse od kraja pripravljeno bilo v jutrove dežele se vzdigniti in za gospodov grob se pognati. Kakor pri izhodu Izraelcov iz Egipta so stali možje, žene in otroci, stari in mladi s torbo in palico na hišnem pragu, berž stopiti pod bandero izvoljenih vojvodov.
Trije najslavniši in mogočniši evropejski vladarji si vzamejo voditev te tretje križanske vojske na glavo: Friderik L, tudi rudečobradec imenovan, nemški cesar in brambnik sv. katoljške cerkve, Bihard, ki so ga tudi le-vovo serce imenovali, angležki, in Filip Avgust, francozki kralj. Vse Beneške, Genveške in Pizanske barke na srednjem morju, pa tudi vse Severno-nemške, Danemarske, Norveške in Švedske so imele ali s prepeljevanjem križancov ali njih orodja ali potrebnega živeža v jutrove dežele zlo veliko opraviti, in ti mornarji so delali pri tem take dobičke, da marsikteri so bili grozno obogateli. Po celi Evropi je bilo veliko gibanje: sv. vera, prevzetnost, nečimernost, vitežka junakost, kupčijska samopridnost, vse to in enako je čudno pripomoglo, da vsa večerna evropejska stran je bila vun in vun enemu semnju podobna. Od kar se ve, je bilo to edina prigodba na svetu.
Friderik I., ki je po svojem stricu Konradu III. nemški cesar postal, je bil možak visokega in nevstrahljivega duha; Lombardom, zmirom puntarskim, je bil Milan, jih po-
glavniše mesto, tako razdjal, da se je z drevesom brazda čez nj storila, in ga je s soljo potrosil. On se v letu 1189 pervi na vojsko poda, in vodi loO.OOO dobro oroženih nemških križancov ; ima v svojem spremništvu pet posvetnih zlo mogočnih vojvodov in pet slavnih knezoškofov, potepuha pa nobenega saboj ne vzame, slednji križanec je mogel imeti saj 70 goldinarjev srebra. Friderik, ki je že bil enkrat s svojim stricom Konradom na božji poti v Jeruzalemu, in ki je za vse nevarnosti take vojske vedil, stori zaveze in pogodbe z ogerskim kraljem, gerškim cesarjem in še celo z ikonij-skim turškim sultanom; vsi mu obljubijo prijazno in odperto pot čez svoje dežele na sv. zemljo ali v Palestino. Po Oger-skem ga nepričakovano visoko spoštujejo in slavijo; Izak Angel, gerški cesar, pa mu očitno iu skrivaj strašno zabavlja, da je Friderik primoran bil mu nektere mesta vzeti in druge obropati; nasproti so pa Gerki ostrupovali moko in vino, ki so jo njegovim vojakom prodajali, in jih patriarh pridiga v Carigradu, da vsako moritev zamore človek spokoriti, če pet teh nemških križancov ubije. Zadnjič mora vendar Izak z dragimi darmi Friderika potolažiti in mir od njega si kupiti: obljubi obilno živeža za njim pošiljati, in prepelje na svoje stroške per Carigradu vso njegovo armado na uni kraj čez vozko morje; potem, ko so bili že vsi prepeljani, stopi tudi Friderik v barko, in pridši na uni breg reče tem svojim: Ljubi bratje! Pokorite in veselite se, vsa dežela je zdaj v naših rokah!
Cesar se je pa v tem le močno zmotil, zakaj med gorami male Azije so njegovi križanci grozovitne lakote in žeje ter-peli; tudi ikonijski sultan mu ni možki ostal, in gaje sovražno sprejel. Friderik mora vsaki dan se s sovražniki biti in mnoge druge velike zopernosti premagovati; tako pride vendar blizo sv. zemlje. Njegova armada gre po mostu čez neko reko, on pa, da bi bil berže naprej k pervim prišel, skoči 10. kimovca 1190. leta v reko, upaje jo preplavati, ali valovi ga vzamejo in naprej neso; tu skočijo nekteri berž v vodo, in ga vun — pa mertvega — potegnejo. Križancom zdaj serce tako močno
6*
upade, da se jih veliko na dom verne, ti drugi zvolijo njegovega sina Frica vodja, in pridejo čez Antijohijo v Tir, ker cesarja z veliko slovesnostjo pokopajo. Križanci, ki jih ni bilo zdaj več čez 8.000, gredo še malo naprej, pa človeška kuga ali mor jih naleze, strašno davi, in tudi njih vojvoda Frica umori, da jih celo malo živih ostane, ki so tam francozkih in angležkih križanskih armad pričakali. Friderik, ti mogočni cesar, ni tedaj s svojo veliko in junaško armado za otetje božjega groba iz rok Turka tudi nič opravil. Zaslišimo zdaj, koliko sta pa francozki in angležki opravila.
Rihard angležki in Filip Avgust francozki kralj sta se zastran Normandskega hudo vojskovala; dasiravno oba si močno nevošljiva, prevzetna in časti lakomna, sta vendar — se lože na križansko vojsko podati — mir storila, si še celo besede dala vkup iti in enake sreče ali nesreče, enake časti in slave deležna biti. Na grobu sv. Martina v Turi na Fran-cozkem vzame Rihard križ in romarsko palico; ker je pa bit močan in težak, se mu je berž zlomila, in v St. Dionizu vzame drugo. Tu prideta s Filipom Avgustom vkup, kjer je Filip na sv. Ivana dan 1. 1190 na grobu svojih očakov romarsko palico prijel in Oriplamen — bandero francozkega kraljestva — vzdignil. Do Liona gresta v družbi, potem se pa ločita: Rihard gre v Marsilijo, Filip Avgust pa v Genovo, da bi bila tam s svojima trumama v barke stopila, zakaj p« morju sta hotla svoje armade v Palestino spraviti.
V Mesini na Sicilijanskem se spet snideta, pa med Angleži in Francozi oživi staro sovražtvo, zajedanje in zaničevanje. Francozi se pervi prepeljejo do Akra, Angleži, kterim hudi viharji strašno na morju nadlegujejo, pa za njimi. Pri Akru, v kterem so bili Turki že zdavnej od kristjanov obsedeni, se vsi križanci snidejo, kterih je bilo 300.000 mož, zakaj tudi Nemci, kar jih je bilo še ostalo, so se ž njimi združili. Med Gvidotom Luzinjanskim, poprejšnjim Jeruzalemskim kraljičem, in Konradom, Tirskim knezom, vstane veliko in sovražno prepiranje, čigav da bo Jeruzalem, med tem, ko je še bil v turških pesteh: eni potegnejo s tem,
drugi pa z unim. Pa tudi med Angleži in Francozi se vname in raste dan na dan hudo sovražtvo in strašno zaničevanje. Jutrovi kristjani časte bolj francozkega kot angležkega kralja, pa sam Filip je bil tudi Rihardu zavoljo njegove neverjetne junakosti in občinsko znane vojniške slave grozno nevošljiv. Zadnjič se pomenita, da pri napadu in naskoku Akra se hočejo Angleži s Francozi dan za dan verstiti. Aker se jim po treh letih obsedanja 1. 1191 proti temu poda, da Turki prosti vun grejo, in da Saladin obljubi na vojniških stroških kraljema dati 200.000 gerških zlatov.
Ker pa Saladin ni mogel ti hip denarjev poslati, ukaže Riliard 600 Turkov, ki so ravno iz Akra šli, s sabljami posekati; francozki kralj je bil take ljutosti žalosten in hud, pa to nič ne pomaga. Rihard se dan za dan čez vse povzdiguje, in nadležniši postaja tako, da Filip, francozki kralj, vojsko popusti in se domu poda. Da bi se mu pa ne moglo očitati, češ, da je svojemu prijatelju nezvest, in da mu besede ne derži, pusti vojvoda Burgundskega s potrebnimi denarji in 10.000 možmi Rihardu v pomoč.
Tudi Nemce je Rihard zelo razžalil, zakaj bandero, ktero je bil pri naskoku Akra Leopold, avstrijanzki vojvod, pervi na mestno ozidje nasadil, je ukazal dol vreči in ga v blatu potap-tati. To mu Nemci tako zamerijo, da hočejo z mečem na nj planiti: ker jih je pa celo malo bilo, jih Leopold pokroti, se ž njimi od Riharda odterže, in gre domu.
Rihard se zdaj sam s trikrat močnejim Saladinom vojskuje, ga v zelo kervavi bitvi, v kteri se Angleži z nedopovedljivo junakostjo obnašajo, premaga, in gre proti Jeruzalemu; pa nova nesreča se mu pripeti: vojvod Burgundski se nanaglim s svojimi Francozi oberne, in gre domu. On sam se večkrat prederzno in celo nepotrebno v mnoge nevarnosti podaja, v majhnih, pa neštevilnih bojih po veliko ljudi zgubiva, da se armada zmiraj zmanjšuje. Med njegovo lastno trumo vstane zadnjič prepiranje, razpertije in sovraštvo, tako da, kedar je že Jeruzalem pred očmi imel, ga njegovi lastni knezi in grofi primorajo se verniti. On oberne svoje oči od mesta in reče
s solzami v očeh: Kdor nima serčnosti Gospodovega groba rešiti, tudi vreden ni ga viditi. Zdaj naredi s Saladinom pri-mirje za tri leta, tri mesce in tri dni, zgovori kristjanom mirno posest morskega brega od Tira do Jope z nekimi tabri, od-perto, mirno božjo pot v Jeruzalem, in se kimovca 1. 1192 na pot proti domu poda. Sest mescov potem umerje Saladin. egiptovski sultan, junaški vojšak in slavni premagavec, ki se je bolj pošteno od kristjanskih veljakov obnašal. Na smertni postelji reče svojemu sinu Abdalu: „Časti Boga; spolnuj njegove zapovedi, ki so korenika vsega dobrega; ne prelivaj kervi, da ti kri na glavo ne pride; pridobivaj si serca svojih podložnih z ljubeznijo; in nobenega ne sovraži, zakaj vsi bodo morali umreti." Umiraje je volil še velike milodare turkom, judom in kristjanom. Ti turk je bil kristjanom vselej mož beseda, kristjani pa njemu niso bili vselej možki.
Rihard je bil na poti proti domu prav nesrečen: hudi viharji ga zaneso v Adrijansko morje, da v Ogleji na suho stopi, in po romarsko oblečen hoče čez Nemško na dom priti, na Dunaju pa se je troše veliko denarjev sam ovadil. Leopold, avstrijanski vojvod, ga spozna, in- spomnivši se oskrunjenja in osramotenja svojega bandera pri Akru ga ukaže ujeti in v ječo vreči. Nekoliko kasneje ga za nekaj denarjev cesarju Henriku VI. izroči. Papež žuga zdaj cesarju s cerkveno kletvijo, če Riharda ne osvobodi, zakaj po cerkvenih postavah ni bilo pripuŠeno križancom kake škode storiti. Pri vsem tem so ga morali Angleži, če so ga hotli imeti, s 150.000 librami srebra rešiti.
Filip Avgust, francozki kralj, je bil v Palestini, pred ko se je domu vernil, na sv. evangelji prisegel Rihardu, da mu bo njegove dežele pri miru pustil, dokler ga domu ne bo; na tako prisego pa francozki kralj pozabivši napravi Janeza, Rihardo-vega brata, da se je angležke kraljeve oblasti polastil in ž njim Bihardovo premoženje na Normandskem razdelil, med tem ko ti le čez 15 mescov po ječah tiči. Izpušenemu Rihardu se mora sicer brat Janez s kraljevega sedeža uganiti, ki ga zdaj Janeza brez dežele imenujejo; nad francozkim
kraljem pa se ne more maševati, ker Angleži se ne morejo s Francozi vojskovati; pa tudi denarjev ni bilo take vojske začeti, zakaj Angleži so jih bili z veliko težavo toliko spravili, da so svojega kralja bili iz ječe rešili.
8.
France Prešeren.
Dr. France Prešeren je doslej najslavnejši pevec slovenski, ki sluje po izverstnih svojih pesmih po vsem Slovenskem. Znal je strunam glas, da nikdar takega, in prekosil Vodnika, ki je zaostal daleč za njim. „Poezije doktorja Franceta Prešerna", ki so prišle, v knjigo zbrane, L 1847 v Ljubljani na dan, kažejo očitno, da je bil naš France za pevca rojen. Ne moreš se načuditi, prebiraje jih, njegovim novim, visokim mislim, ki ti jih razgrinja z merjeno besedo tako po domače. Beseda je od kraja do konca čista, in zvoni tako lepo, da se človek ne more naposlušati; poganjal se je pa tudi vedno za čisto slovenščino, vendar je pikal v dveh posebnih pesmicah tiste, ki se vseh tujih besed ogibljejo, in ni zametal tistih tujih besed, ki so občno-evropejske. Bes, da so zavite nektere misli še malo po tuje, ali pevcu ni toliko zameriti, ako šine letaje po neznanih višavah včasih prek domače meje. Saj tudi solnce ni brez madežev. Med njegovimi pesmimi se nahaja skoro vsake mere in vsake verste liričnih pesmi. Prešeren se sme meriti z najslavnejšimi pesniki slovenskih narodov. Na žalost vsem Slovencom ga je pobrala nemila smert 8. svečana 1849, potem ko je doživel malo več kot 48 let. Rodil se je 3. grudna 1800 pod Verbo na Gorenskem. Tisto leto pred smertjo (1848) so ga bili izvolili za pravdnika in poslali v Kranj. Ondi je tudi umeri, ondi so'mu postavili na čast in slavo domorodci „spo-minje" s sledečim slovenskim napisom:
Ena se tebi je želja spolnila, V deželi domači de truplo leži.
a.
Nova p is arij a.
Učenec.
„De zdej — ko že na Krajnskim vsak pisari, Že bukve vsak šušmar daje med ljudi, Ta v prozi, uni v verzih se slepari, —
Jez tudi v trop — ki se poti in trudi, Ledino orje naše poezije, — Se vriniti želim, se mi ne čudi.
Prijatel! uči mene pisarije:
Kako in kaj ušeč se Krajncam poje, Odkrij mi proze naše lepotije."
Pisar.
„Ak' so, pisar postati, želje tvoje, Moj zlati uk poslušaj in zastopi, Zapiši terdno ga v možgane svoje!
Ak' hočeš kaj veljati v našem tropi,
Besed se ptujih boj ko hudga vraga, Ak' kos si temu, koj na perste stopi.
Naj proza tvoja bo lepote naga,
Minerve nič ne prašaj, poj po sili, Pisarjam proza bo in pesem draga.
Češ biti v krajnskih klasikov števili, Debelo po gorjanski jo zarobi, Vsi bomo tvojo čast na glas trobili;
Ak' rovtarske vezati znaš otrobi,
Nov Orfej k sebi vlekel boš Slovene. In pozen vnuk poroma k tvoj'mu grobi
De krajnšina zaklad ti svoj odklene, Zapusti ročno mestne mi sosede, Tri leta pojdi v rovtarske Atene."
Učenec.
„Al' žlahtne krajnske tam cveto besede, Ker govoriti dosti več ne znajo Pastirji samski ko imena cede?"
Pisar.
„Tam, kjer po stari šegi še drekajo,
Kjer ne zmajejo dost' al* nič jezika, Besed nemškvavcov gerdih ne poznajo."
Učenec.
„O srečne rovte! v vas me iti mika:
Al' se bojim, per rovtarji, per kmeti De bera besedi ne bo velika."
Pisar.
„Pečene, ljubčik! pišeta na sveti Nikomur niso v gerlo perletele; Brez truda večno se ne da živeti.
Besede zrašene, besede zrele
Ne v rovtah, po planjavi ne kmetije, Nikjer ne bodo ti na nos visele.
Poslušaj ga, kako jo on zavije, Jezika sol, lepota, de le zine, In pravo ti vezanje se odkrije.
Tam puljo besedi se korenine;
K tem deni konec: ača, išče, uha, On, ovka, ovec, druge pertikline,
To terdno skupaj zvari; permaruha!
Lahko boš v kozji rog ugnal Slovence, In proti tebi bo Dobrovski — muha."
Učenec.
„O zlati uk! adijo mestne sence!
Apolon drugi bom jez sred kozarjov Si v rovtah pletel nevmerjoče vence.
Al' naše ljudstvo nekdaj ni oltarjov Minerve in Apolona imelo, Od gerških, od latinskih so pisarjov
Dobili starši učenost v deželo,
In z njo besede ptuje, — razodeni, Al' saj se bode tih poslužit' smelo?"
Pisar.
„Bog tega varij! po nobeni ceni,
Jezika naš'ga z njimi ne ognusi!"
Učenec.
„Sej tudi drugi to store Sloveni:
Sej vemo, de turčije Serb, de Rusi Tatarijo, Poljak de francozuje, De včasih verli Ceh nemškvati musi."
Pisar.
„Lej, v knjigah njih je tolkanj lul ke ptuje Med lepo, čisto slavš'no zasejane, De je noben purist več ne izruje;
Al' bukev naše Krajnšne spakedrane Pešičico denimo na ognjiše, Prerojen Fenis čist de z ognja vstane."
Učenec.
„C'mu bo nam, prašam, prazno pogoriše? Al mutasti počakamo zijali, De z njega zrase novo besediše?"
Pisar.
„Slovensko lul'ko bomo rešetali,
Hranili dobro zerno, in kar zmanjka, fz svojih bomo to možgan dodali."
Tčenec.
„Te čudne zmesi stariga ostanka
In iz novink Slovenic v Koratani, Ne bo razumel Stajarc, ne Ljubljanka."
Pisar.
„Gorjačarji, tatovi in cigani
Po svojim govore; koga za silo Nam v bukvah jezik svoj imeti brani?"
Učenec.
„Gorjačarsko, cigansko kaj berilo
Ro čudno vam pisarjam pomagalo,
Ak' bo se vse drugači govorilo;
Sami svoj uk spoštujete premalo,
Več ptujk clo tebi, ne zameri, vjide, Zakaj bi se jih moje žnablo balo?"
Pisar.
„To govori se, kar na jezik pride,
Pogovor, ko na všesa več ne bije, Ko zjutrejna megla se v nič razide;
Kar v bukvah je natisnjen'ga, upije,
To, bratec! med učene gre linguiste, In priča od jezika lepotije.
Slovenci bodo brali bukve čiste,
Ak' nas ne hval'jo, naj me vzame zlodi! Cel svet posnemal krajnske bo puriste.
Kar noč'te vi umeti k svoji škodi, Kar ne dopade vaši slepi buči, Častili bodo pozni to narodi."
Učenec.
„Peržgal si, mojster! žark mi nove luči; Na delapust de sodniga jez dneva Slovim, še to, kaj pel bom, me poduči
Pisar.
„Horaci dulce et utile veleva,
Kaj prida sliš'jo všesa naše rade; Nam utile je zerno, dulce pleva."
Učenec.
„Romance zdej pojejo in balade, Tragedija se tudi nam obeta, Sonete slišim peti pevce mlade."
Pisar.
„Od mene pesem vsaka je prekleta, Ki nima prav slovenskega imena, Naj še tako prijetno bo zapeta."
Učenec.
„Bog ti zaplati uk, po tvoji volji
Bom pel, gosence kaj na repo varje, Kak perdeluje se krompir narbolji, Kako odpravljajo se ovcam garje,
Preganjajo ušivim glavam gnide, Loviti miš' učil bom gospodarje."
Pisar.
„O zlati vek zdej muzam Krajnskim pride!"
b.
Verba.
O Verba! srečna draga vas domača, Kjer hiša mojiga stoji očeta; De b' uka želja me iz tvoj'ga sveta Speljala ne bila, goljfiva kača!
Ne vedil bi, kako se v strup prebrača Vse, kar serce si sladkiga obeta; Mi ne bila bi vera v sebe vzeta, Ne bil viharjov notranjih b' igrača!
Zvesto serce in delavno ročico Za doto, ki je nima miljonarka, Bi bil dobil z izvoljeno devico;
Mi mirno plavala 1« moja barka, Pred ognjam dom, pred točo mi pšenico Bi bližni sosed varoval — svet Marka.
c.
Memento mori!
Dolgost življenja našega je kratka, Kaj znancov je zasula že lopata! Odperte noč in dan so groba vrata, Al' dneva ne pove nobena prafka.
Pred smertjo ne obvarje koža gladka, Od nje nas ne odkup jo kupi zlata, Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, ne pevcov pesem sladka.
Naj zmisli, kdor slepote ljubi sveta, In od veselja do veselja leta, De smertna žetev vsak dan bolj dozori.
Zna biti, da kdor zdaj vesel prepeva, V mertvaškim pertu nam pred končam dneva Molče trobental bo: „memento mori!"
9.
fflihal Verne.
Umeri 29 julija 1861.
a.
Čudo človeškega glasa.
Človeški glas je eden narvečih čudodel Stvarnikovih. Naprava njegova je tako čudovita, da je vredna, da jo premi-šluje vsakdo.
Od kod nek pride, da si v stanu glas od sebe dati? To dela naprava tvojega gerla. Majhen predor, ki v sapnik pelje, dela glas, ko se zrak naglo po njem požene. Sapnik je iz okroglih hrustancev, ki so s kožo med seboj zvezani. Na svojem predoru ima pokrovček, ki se odpre, da zraku, ki se ima iz te cevi pahniti, pot napravi. Odpira pa se bolj ali manj, kakor je treba, da se glasovi ali zvuki glasa spremenč in pomnože; in se zapre, kadar požiramo, da jed, ki čež nj skoz požiravnik v želodec derči, v sapnik ne more. Skušnja uči, da človeški glas lahko dvanajst polnih glasov ali zvukov daja. Po ti različnosti mora tudi sapnik v dvanajstero enacih delov razdeljen biti. In ker ste strani precepljenega sapnika nek za deseti del palca saksebi, se da iz tega zrajtati, da glas lahko razdeli polni zvuk v sto druzih, in da je človek v stanu 2.400 različnih glasov od sebe dati, ki jih uho še razloči.
Al' po ti dasiravno čudopolni napravi smo še malo pred živaljo. V tem še le se pokaže prednost človeka, da zrak lahko tako stiskamo in svoj glas tako vpodobljamo, da s tem čerke in besede izrekujemo. K temu pomagajo nebo, zobje in ustnice.
Zanimivo je razne glasnice premišljevati, ki jih usta po-polnama priprosto izrekujejo. Ko se čerka a izreče, je zvuk ali glas ves drugačen, ko kadar se čerke e ali o ali i ali u itd. izrekvajo, čeravno pri vsih v enacem naglasu ostanemo. Uzrok te različnosti je nezapopadljiva skrivnost narave. Da se te razne čerke izrečejo, je treba ustno votlino razno vpodobiti. In k temu so naše usta pred usti vsih žival posebno napravljene. Celo nekteri ptiči, ki se nauče človeški glas posnemati, niso nikdar v stanu raznih glasnic popolnoma razločno izreči. Zato je njih posnemanje v tem obziru sila nepopolno. Soglasnice izreko-vati nam pomagajo trije telesni udje: ustnice, jezik in nebo. Pa tudi nosa je k temu močno treba. Če se zatisne, ni moč nekterih čerk izreči ali saj ne razločno in razumljivo. Očiten dokaz čudovite naprave naših ust, po kteri smo v stanu besede izrekovati, je brez dvoma tudi to, da se človeški umetnosti še ni poneslo, človeški glas s kakošno mašino do dobrega posnemati. Petje se posnema, toda brez vsega včleno-vanja zvukov in brez vsega razločka raznih glasnic. V mnozih orglah je neka pišal, ki ji „človeški glas" pravijo: al' navadno daja le zvuke, ki se glasnicam ai ali ae bližajo. In vsa človeška umetnost ni v stanu ene same besede človeškega glasu ponoviti.
Je tedaj neprecenljivo dobro glas človeški. Kako žalostna bi bila človeška tovaršija na svetu, kako malo sreče bi vživalo človeško družtvo, ako bi ljudje daru ne imeli, si svoje misli vzajemno razodevati in skrivnosti svojega serca prijatlom zaupovati! Kako žalostna bi bila tvoja osoda, prijatel moj, ako bi med tacimi reveži bil, ki so nemi (mutasti) rojeni!
b.
Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah v letu 1857.
Ko tovarši po Galileji potovajo in omenjene toliko zanimive kraje ogledujejo, odrinemo ostali štirje 23. aprila ob šestih zjutraj iz Jeruzalema po ravno tisti poti, po kteri smo bili tje prišli, čez judovske hribe spet v Ramle in v Jafo nazaj. Vreme je bilo lepo, toplo in jasno, pot pa, kakor sem že prej nekje opomnil, zlo gerda in slaba. Dasiravno pa je pot slaba in težavna, se mi je sedaj vendar veliko kratkočasniša zdela ko pred tremi tedni, ko sem sam v deževnem vremenu v Jeruzalem potoval. Ta dan je bilo namreč gotovo čez 3.000 gerških, armenskih in koptiških romarjev na poti iz Jeruzalema domu, in od svetega mesta do Ramel je bila dolga dolga, le sem ter tje pretergana versta pobožnih potnikov iz raznih dal-njih krajev.
Nas Franke je spremljal spet priljudni pater Andrej. O poldne počivamo po navadi na pol poti v neki prijetni dolini pod lepimi oljkami v sredi velike množice neznanih romarjev, in se okrepčujemo z jedili, ki smo jih iz Davidovega mesta seboj prinesli. Ob eni odrinemo dalje, in pridemo še pred šesto uro zvečer v Ramle, kjer nas verli postrežljivi frančiškani spet prijazno sprejmejo.
Naslednje jutro se podamo tudi že ob šestih po krasni saronski planjavi spet na pot, in dospemo kmalo po deseti uri v Jafo, ki je bila polna romarjev in potnikov iz vseh krajev.
V Jafi pa smo cele štiri dni tovaršev iz Galileje čakali, in smo imeli časa dovelj mesto in krasno mestno okolico na tanko ogledati. Verli pater Andrej je bil še dva dni pri nas v Jafi, in se je vernil še le 26. aprila po poldne v Ramle in v Jeruzalem nazaj.
24. aprila o solnčnem zahodu je nastopil mahomedanski postni mesec Ramazan. Začetek posta so v Jafi naznanjali topovi z revnega mestnega ozidja, in zvečer so bile turške barke pred mestom slovesno razsvitljene. Ves ta mesec se
Mahomedanci terdo postijo, in do solnčnega zahoda se ne dotakne nihče celi dan ne najmanjše hrane. Tudi vode, in kar jim utegne najtežje biti, še tobaka ne pijejo. Ponoči pa se radostno gosté in rajajo, da je kaj.
Med tem pa odrinejo tudi tovarši iz Nazareta. Pot jih pelje sedaj v sedmih urah čez neko goro, ki Nazaret na severno-zahodni strani obdaja, spet na ezdrelonsko planjavo, in dalje po ti lepi planjavi poleg dolge dolge karmeljske gore čez potok Kison v revno mestice z imenom Kajfa. Iz Kajfe je le pol ure na krasni sloveči nos ali zahodni konec karmeljske gore, ki tu v sredzemeljsko morje šterli. Na krasnem Karmelu, ki je eden najprijetniših krajev v sveti deželi, sta bivala nekdaj dolgo časa preroka Elija in Elizej. Izverh tega krasnega nosa se vidi deleč deleč na vse kraje. Vidi se namreč proti zahodu široko sredzemeljsko morje, proti severu krasni Liban in proti izhodu in jugu velik del Galileje in Samarije. Tu — verh krasnega Karmela — stanujejo v sila lepem samostanu prav prijazni in postrežljivi menihi karmeljskega reda, ki romarje in potnike gostoljubno sprejemljajo, in pri kterih se truden ptujec lahko odpočije in okrepi.
Našim romarjem pa ni bilo dano tu počivati in se krep-čati, ker je Lloydov parobrod „Impératrice" že 25. aprila v Kajfo po nje prišel.
V Kajti pa je zlo neugodno in težko v barke priti, ker je morje ob bregu tako plitvo, da še majhni čolni ne morejo večkrat do kraja. Zato nosijo krepki Arabčani ptuje potnike in romarje, da se do ledij ne zmočijo, na herbtu v čolne, ki jih dalje na parobrode ali druge večje barke prepeljujejo. Ptujci» ki niso tega vajeni, se pri tem večkrat jako kratkočasijo, vidši,. kako revni Arabčan, dasiravno krepek, pod kakim tolstim možakom stoka in sopiha.
Naši tovarši so kmalo na avstrijanskem parobrodu, ki odrine še tisti dan ž njimi od Kajfe, toda ne v Jafo, kjer smo jih ostali štirje čakali, ampak nazaj v Bejrut. Se enkrat se pelje tedaj večji del letošnjih avstrijanskih romarjev ob bregu nekdanjih slavnih Feničjanov mémo slovečega Sidona in Tira.
Meni pa ni dala nemila osoda na bregu slavnih učiteljev mor-narstva in kupčije razun Libana in Bejruta in krasne bejrutske okolice ničesa viditi.
Letos ni pošiljal avstrijanski Lloyd nobenega svojih paro-brodov iz Sirije v Egipt. Zato zroči Lloydovo opravništvo romarje naše francozkemu parobrodu z imenom Clyde (Klid), ki odrine 27. aprila zvečer ž njimi iz Bejruta v Jafo. Klid pridervi naslednji dan proti deseti uri pred poldnem v Jafo, in kmalo po tem so tovarši pri nas v mestu. Oj s koliko radostjo se spet snidemo! Bilo mi je, kakor bi se po mnogih letih s starimi znanci spet sešel!
Ob štirih po poldne se podamo vsi skup na omenjeni fran-cozki parobrod, ki je bil že poln koptiških romarjev in drugih potnikov, in proti večeru odrinemo spred Jafe v Afriko — polni lepih, dragih spominov iz svete dežele.
Anton I. Slomšek.
Po izgledu kranjskih Slovencov so začeli tistih dob tudi nekteri razumni domorodci po Štajerskem in Koroškem slovenščino v knjige presajati in jo marljivo pleti, da bi nagleje rastla, lepše se razcvetala in zmirom bolj rodila. Pervak izmed njih je bil nekdanji Vozeniški fajmošter, po tem knez in škof Lavantinski Anton M. Slomšek. Njegovi najimenitnejši spisi so ti le: „Kerščansko devištvo" pervič v Celovcu (1. 1834); „Hrana evangeljskih naukov" (v Gradcu 1. 1835); „Mnemosi-non slavicum" (v Celovcu 1. 1840); „Življenja srečen pot za miadenče" (v Celovcu 1. 1837); „Blaže in Nežica" (v Celju 1842). Leto 1846 je osnoval letne bukve „Drobtinice, učiteljem in učencom, starišem in otrokom v poduk in kratek čas", ki jih je vredoval najprej sam; po tem pa so opravljali ta posel drugi; vendar jih je oskerboval Slomšek do svoje smrti 1.1862 s svojimi spiski.
Slovensko Berilo za Vili. giro. razred.
7
Veselja dom. Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubček serca? Po hribih, dolinah za tebo hitim, Te viditi hočem, objeti želim.
Te jiščem za mizoj, kjer dobro jedo, Na plesi per godcih, kjer sladko pojo; Alj prav'ga veselja na rajanju ni, Pijance, plesavce veselje beži.
Te jiščem po polji, kjer rož'ce cveto, Po logi zelenim, kjer ptičke pojo: Pa ptičke vesele in rožice vse Le 'majo veselje za miado serce.
Poslednjič veselje še le osledim, Na veško ledinco perdirjam za njim; Glej tamkej z otroci prijazno igra, Jim kratek čas dela, per njih je doma.
O blažene leta nedolžnih otrok, Vi 'mate veselje brez težkih nadlog; Oj kako vas serčno nazaj poželim! Alj vi ste minule, zastonj se solzim.
Le eno veselje še čaka na me V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Terpljenje v tajisto deželo ne zna, Le tamkej je pravo veselje doma.
11.
Piarodna pesem.
Pegam pa Lambergar.
Tam beli Dunej mi stoji, Na Duneju kaj se godi, Me dobro poslušajte vi! Je v sredi mesta tratica,
S. Na trati raste lipica, Dunej hladi nje sencica. Pod senco miza rumena, Okoli mize stoli pa, Sedi na stolih gospoda. 10. Med njimi cesar govori: „Po moji misli se mi zdi, Kraljestvu našmu glihe ni." Perdirja Pegam in driči. Ošabno tako govori: IS. rSo prazni vaš' pogovori!" Naprej še Pegam govori: „Kar pravim vam, gospodje vi (Cesarja vun tud' ne spusti) „Imajo velk' gospostivo, 20. „Pa ne junaka med sebo, „Katir" bi skusil se z meno." Odgovori mu c'sar tako: „Kaj češ prašati me za to? „Ga 'mam, de ti presedal bo! 2S. „Na kranjski zemlji mi živi, „Ker se na Kamnu govori. „Se nikdar tebe ne boji, „Krištof Lambergar z imenam „Na sinji skal' prebiva tam, 30. „Te v pest želi dobiti sam." Prav" Pegam: „Pišite mu list: „Doma pusti naj vse na stran'. „Perdirja meni naj u bran!" Mu reče cesar pisat' list,
v
35. Človeka berznega dobit", De more kmal' do njega prit'. Izgovori komaj en krat, Se najde preči pobeč mlad, Kir' list ponese njemu rad, 40. Ponese v lepo deželo,
Gorato kranjsko deželo, Tje Krištofa Lambergarju. Zvečer je Dunej zapustil, Leti, ko b' njega zlod' podil, 45. Je zjutra že v Teržiču bil, Gospode tukej gor budi. Pohlevno nje nagovori: „Kje Krištof Lambergar stoji?" Pred njim se vsi perklanjajo, 50. Se njemu nič ne zlažejo, Mu s perstam grad pokažejo. Za kapo vtakne beli list, Naprot' perkloni njim se nizk', Gre hitro ko nebeški blisk. 55. U lini stara mat' stoji, Inu per sebi govori: „De to pa že nič prida ni!" Do sina teče svojiga, Do Krištofa Lambergarja, 60. De b' lepo ga podučila: „Konjiča 'maš ko tičico, „Zlato zoblje všeničico, „Pije sladko rebulico, „Stoji per jaslih sedem let, 65. „Na solnce mi nikol' ne gre, „Nu vidil ni še bel'ga dne." Tako še mati rekla je: „O kaj ti pravim, Krištofe, „Na te reči, poslušaj me! 70. „Hudiča ima Pegam dva, „Premagal bodeš ti oba, „Le glej, de te ne zapeljaj „Ak bodeš vidil tri glave, „Dve krajne njemu pust' obe, 75. „Na srednjo naj ti sablja gre."
Poda se v svitlo kamrico.
Na glavo dene kapico, Perpaše sebi sabljico, Zasede konjča berzniga, 80. Roko pa materi moli:
„Mat' moja, zdrav' ostan'te vi! Mi zdaj pa s konjam zadriči, Ko strela hitro mi leti, In se popred ne vstanovi. 85. Po Duneju mi dirja v skok, So per kosilu vsi okrog, Pegamu pade žlica z rok, Nu Pegam tako govori: „Naj preveč teb' se ne mudi, 90. „De glave bi ne zgubil ti. „Al' očes kaj počakati, „Al" češ se precej mahati, „Nu svojo glavo vagati?" Je Krištof tako govoril : 95. „Ne bom se dolgo jez mudil, „Na Kranjskim sim še včera bil. Ga praša Pegam spet tako: „Kej se pa bo godilo to? „Al' tu na terg' širokimu?" 100. Mu pravi Lambergar tako: „Na polju, de vsi vidijo, „Za naju čast se bijeva." Naproti zdaj zadirjata, Za všesmi se oprasrieta, 105. Si nič ne stor'ta hudiga. Tako pa Pegam govori: „Premočniga mi še b'lo ni, „Te, Krištofe, to kaj skerbi? „Al" konjič tvoj bo žaloval, 110. „Po polju bode rezgetal, „Ki gospodarja bo iskal." Pa Krištof tako govori:
„Za drugiga pa meni ni, „Ko to, kar tebe mal' skerbi, 115. „Za tvojo zidano gospo, „Ki tako mlada vdova bo, „Ne veš, de men' dopadla bo?*1 Se drugo Pegam zaleti, Se Krištofu pokaže kri, 120. Mu vender sile ne stori. Ko tretje vkup zadirjata, Se dobro takrat počita, Za vselej boj razločita. Je meril Krištof srednjiga, 125. Na kraj' je pustil krajnjiga, Udari ravno srednjiga. Je njemu pravo glavo vzel, Pa hitro njo na jelca vjel, Ves Dunej je čez to vesel. 130. Driči na beli Dunej ž njo, Z junaka Pegama glavo, Jo kaže Dunejcam lepo. Mu reče tako svitli c'sar: „Junak ti, možki Lambergar, 135. „Kaj češ imeti za tvoj dar?" Pa Lambergar odgovori: „Na Kranjskim imam tri gradi, „De b'moji, prosim, lastni b'li!" Pa cesar tako govori : 140. „Kar češ imet', naj se zgodi, „Kar dolgo li tvoj rod živi!"
Drugi del.
Izgledi iz sedanje slovesnosti.
I. Cesar Rudolf pa berač.
Rudolf je bil še pod starost vedno veselega serca; zmi-rom se je rad šalil in vganjal včasih jako kratkočasne burke. Nekega dne ga sreča berač in zaprosi: „Bratec Rudolf, daj, daj siromaku kaj >bogajme!" „Od kedaj sva si pa brata?" ga popraša cesar, kteremu se ni pripetilo še nikoli kaj takega. „Hm!" veli berač, „nismo li si po Adamu bratje vsi?" „Res je", odgovori cesar, „nisem se mogel preči spomniti". Rekši to, seže cesar v žep in stisne siromaku vinar v pest. „Oj, le vinar! to je pa vendar premalo za cesarja", reče berač. „Kaj?" veli Rudolf, „premalo? Prijatelj, ako bi ti dali vsi bratje tvoji po Adamu toliko kolikor jaz, skoro bi bil najV bogatejši v vsi deželi."
2. Bomovjo.
Spisal I. Bile.
V mislili gleda duša vedno Drago bistriško dolino: Vas v dolini vidi čedno, Vidi grada podertino.
Vidi hišico v nji belo,
Zad vinograd pa cveteči:
Sliši, kak b bni veselo
Bistrica, potok šumeči.
v
Cez zelenih lip verhove
Vidi stolp cerkven kipeti,
Z njega sliši pa zvonove
Milo krog in krog doneti.
V senci tvoji, lipa mila, Bratje ljubljeni ležijo:
Bo tud moja kdaj gomila
Tam, kjer oni sladko spijo?
3. Antiohova smert.
Kralj Antioh se je na Perzansko spustil, Perzepol, dežele velko mesto, jemat in izropat ga. Pa na Judovskem je bil velike vojske zastavil. Otepen na Perzanskem se je mogel z sramoto poverniti. Tudi na Judejskem je Juda Makabej užugal njegove vojske v nekoliko pobojih, je dobil Jeruzalem, razdrobil malike, ki jih je bil Antioh v tempel postavil, in tempel posvetil spet pravemu Bogu.
Strašna jeza je Antioha zavoljo tega kuhala. Sramoto ibega iz Perzanskega je sklenil nad Judmi ohladiti. Noč in dan se pelj a, da bi le pred v Jeruzalem prišel in na Jude sesul vse mesto. Na preterganje veleva poditi konje in v skok dirjati, kar je mogoče. Ali zvernil med nespametnim dirjanjem se je z voza, in priletel tako terdo, da ga po vseh udih zaboli. Od tiste ure je bilo z njegovim zdravjem pri kraju, in pregledal je, da mu ni ovreti več zginajoče svoje velikosti.
Tako le je bil človek, kteri si je iz ošabnosti pred do-mišljeval, da more morju ukazovati in hribe prekladati — ob enem padežu ponižan do tal! Tako malo se kdo sme ošabiti!
Antioha so mogli v nosilnici zdaj nositi. Od žalosti je zbolel, da so mu tako naklepi spodleteli. Uleže. Bolj in bolj je oparjen. Le huje je slabel, in lehko vidil, da mu je umreti. Vsem svojim prijateljem tdrej k sebi reče, in jim je djal: „Nič več ne zatisnem oči. Vse mi je vpadlo. Serce od britkosti poka po meni. Sam si morem reči: Prevernilo vse se mi je. Ob, kako vesel sem bil nekadaj, in ob času vse svoje oblasti kako ljubljen! Zdaj pa me britkost in žalost enako morskim valovom zavezujete. Zmiraj mi hodi na misel hudobija, ki sem jo v Jeruzalemu počenjal, iz tempelna poropavši zlatenino in sreber-nino in prelivši toliko nedolžne kervi. Iz tega izvira — oh, dobro previdim — vsa ta moja nesreča. In pa glejte! od tega morem v ptujščini koeec vzeti."
Njegova bolezen pa je vedno huje prihajala. Strašne bolečine je terpel. Gniti živ je začel. Zadelavali červi so se po njem. Smrad grozen je bil. Nihče ni mogel pri njem biti zavoljo smradu, pri njem, ki se je malo pred toljcega in ta-cega ošabil in mislil zvezde strahovati. Od smradu ga mine, že sam sebi pretežkega, ves ošabni napuh, v se je šel, in kdo da je, spoznal in rekel je: „Pravje in po pravici, da se človek pod Boga poniža, da se umerjoča stvar nikoli ne prederz-ne Bogu se delati enake." Molil je, delal mnoge sklepe pri sebi: tempel, ki gaje pred bil obropai, bogato osnažiti, sveto posodo pomnožiti, vse daritve iz svojega terpeti je obetal, in pa še Jud biti in božje veličastvo poveličevati in razeznaniti ga po vseh deželah. Pa zastonj je bilo vse. Kakor je on drugim delal, ravno taka se njemu godi.
4. Veeer.
Spisal G. Krek.
Tihi mrak zemljo pokriva, Luna sred neba vesla; V gozdu slavec že počiva, Pesmic milih ne žverglja.
Božji sel skerbno iz raja V solzne kraje pride spet, S spanjem vtrudene navdaja. Pokoj nosi križem svet.
Ne žaluje več sirota, Rana več je ne boli, Ker jo v tihi sen zamota, Žalost vsako prepodi.
5. Bčele in njih kraljestvo.
Spisal J. Navratil.
Mrači se. Zadnji žarki rumenega solnca se blešče izza gore, in se vpirajo v lep bčelnjak na zelenem vertu, ki je poln koščate trave in dišečih cvetlic. Bčele ne letajo in ne nosijo več. Vse so v bčeljnaku, kakor vsak večer. Ali nenavaden šum in hrup se sliši nocoj iz panja. Tudi po noči so bučale, da še nikdar tako. To je bilo mesca velikega travna.
Drugo jutro za belega dne vstane skerbni bčelar, in hiti k svojim bčelicam gledat. Solnce že sije, toplo je, dan je lep; ali bčele ne letajo tako močno, kakor po navadi; prav po malem ferkajo iz panja in v panj. Zunaj pred luknjo visé pa stare bčele kakor kite. Prevroče jim je v panju, v kterem je zdaj velika vročina (30° R.). V panju pa šumi in bobni, da je strah. Kaj jim je? Kaj se godi v njihovem kraljestvu? To je znamenje, da bodo skoro rojile.
V bčelnem kraljestvu je od nekdaj taka nevada, da ne sme kraljevati hkrati več kot ena kraljica. Ako se jih nabere več, preganjajo in koljejo se, dokler močnejša slabej-ših ne prežene ali ne pokoije, da kraljuje po tem sama. Da se ne bi primerilo kaj takega, da bi umorila stara kraljica mlado naslednico, t. j. matica ali „mačica" lastno svojo hčerko, zato je v tem kraljestvu modra naprava, da se seli stara kraljica iz starega kraljestva v novo, to je, da roji štiri ali pet dni poprej, kot izleze perva mlada kraljica iz svoje hišice, iz svoje zibeli.
Ali sam Bog ve, kako se je to pripetilo: njena svetlost, kraljica tega panja spozabila se je nekako in se mudila v panju dotlej, da je začela perva godna kraljična že pokrov svoje zibeli vertati in predirati, da bi izkobacala.
Ako noče iti stara sama ob sebi, preden pride mlada na dan, izganjajo jo po sili stare bčele, pa tudi te so zdaj zabile to za časa storiti; ali se je pa mlada kraljica prenaglo zgodila. „Nulla regula sine exceptione". Ob kratkem: dokler je bila še stara kraljica s svojim ljudstvom v panju, počne ena izmed mladih kraljic prejedati pokrov svoji zibeli, v kteri je bila zaperta, da bi izlezla iz te ječe in stopila na kraljevi sedež. Na nagljem oznanja to veselo novico bčela bčeli s svojim bernečim perotnim „telegrafom". Ko bi trenil, zve to vse ljudstvo po vsem tem ženskem „kraljestvu". Na vrat na nos hiti mati proti hišici, od ktere bernenje izhaja. Hoče li si milo pervo dete na persa stisniti in poljubiti? Kaj pak! Umorila
v
bi ga rada. Castilakomnost je spremenila pohlevno matico v serdito kačo.
Vsa togotna prilomasti in plane na zibel pervorojene hčerke, ki sili iž nje. Ali bčele (delavke), posebno verstnice mlade kraljice, skočijo pred mater, in ji ne dajo dalje. Nektere maše tačas naglo luknjice, ki jih verta naslednica v pokrov. Strahovito se zaganja jezna mati proti hišici, pa možki jo za-slanjajo in branijo mlade delavke. Se enkrat se zažene stara vsa razdražena, in hoče po sili do deteta, da bi ga prebodla z ostrim želom. To bi opravila zdaj prav lahko, zato ker ima mlada še mehko kožico (mehke oklepe) po životu, ali junaško jo odrinejo spet delavke. Nehotoma odjenja stara; pa ne ve, kaj bi počela. Razkačena dirja po panju — pa le po tleh—, ne maraje za prilizovanje svojih služabnikov (trotov), ne za sladko pičo, ki ji jo ponujajo stare delavke. Nikakor si ne da „jeze potolažiti".
Ljudsto se pogovarja, kako in kaj?
Potem, ko se je zmenilo, kaj bi bilo v stiski storiti, stopi kerdelo mladih delavek pred kraljico. „Svetla kraljica!" — veli neka zgovorna bčela— glej nas; čast in hvala Bogu, mlade,
zdrave, čverste in delavne smo. Verne ti hočemo biti; za panj se pa nočemo tergati. Naj bo miadi kraljici in staršim bčelam, ki se rade ne selijo. Poprej smo se ukvarjale vse vkup, da smo ti ohranile zarod; zdaj naj se pa koljemo zavoljo kraljevega sedeža! Tako neumna — brez zamere, svetla kraljica — ni nobena pametna bčela! Pustimo staršim in mlajšim to kraljestvo in kraljevi sedež! Kaj je to mimo sesterske kervi, ki bi se prelivala v vojski. Presvetla kraljica! glej vreme je lepo: bliža se leto. Vodi nas! Pojdimo si novega selišča, tebi novega kraljestva iskat. — „Bog živi svetlo kraljico!"
„Bog živi!" zagermi okoli kraljice. Nektere delavke (to je da, da Slovenke) so kričale tudi: „Živila!" Naučile so se tako od sosed. Nektere so pa vekale celo: „Živio!" zato, ker niso vedile, da velja to le možkemu.
Kraljica se izperva obotavlja, menda se sramuje, ker bo vedila hči, da se ji je mati morala umakniti. Na zadnje pa vendar privoli.
Zdaj se zasliši daleč v panju izmed satovja doneče bučanje. Pa berž vse potihne. — Bčele, ktere se mislijo s staro kraljico preseliti (rojiti), jemljo si zdaj meda za popotnico, t. j. napi-jajo se ga za po poti, in zato da bi imele nekoliko hrane berž v novem kraljestvu in voska za zid novega poslopja. Po tem pa zašumi prav glasno pri luknji („meževnici"). To je očitno znamenje, da bodo rojile zdaj, posebno zato, ker so potegnile zdaj v panj vse tiste (do malega stare) bčela, ki ne pojdejo s tem rojem. Umaknile so se mlademu ljudstvu (pervemu roju) in zlezle v satovje. Vse mlado godno ljudstvo dere res na vrat na nos iz panja, cele kepe se jih prekucujejo iz luknje. Zdaj se prikaže in zleti tudi svetla kraljica. Z glasnim šumom neznano vesele švigajo bčele za njo v zrak, in roje pred ulnjakom okoli nje, daje veselje gledati, kakor da plešejo „kolo". Ker je pa ljudstvo s kraljico vred meda sito, utrudi in naveliča se berž takega plesanja. Kraljica sede blizo na dervo. Verno ljudstvo za njo, in se zbira okoli nje. Oj čudnega ljudstva, ki visi na veji, kakor velik grozd, kraljica pa sredi njega. Vse
se tiščč kraljice zavoljo njenega lepega duha. Poslanke (ne poslanci), ki so zasledile že poprej novo selišče v novem duplu, leté ta čas na ogled, je li še vse na svojem mestu.
Pa preden se vernejo, prihiti zviti človek, pomete roj v vrečo, in mu ponudi drugo lepše prebivališče. Bčelam je ta ponudba po volji. Same rade in vesele zlezejo v panj. Oj, da vedó sirote, kako jih je napeljal samopašni človek, ki ne daruje rad ničesar, ako se ne nadja dobička! Oj, da vedó, kako so prišle njemu ponevedoma v sužnost, kako jih bo kadil s smerdljivim dimom, kako jih bo preganjal in preme-tal iz panja v panj, kako jim bo podiral satje in hišice, kako jih bo mamil z žveplom in jim jemal potem med in vosek — kaj pravim, da jih misli morda celó pomoriti, ako jim ne bo imel paše.
Iz starega panja se seli tedaj o pervem roju stara kraljica z mladimi bčelami. Druge, mlajše, s starimi vred ostajajo pa v (starem) panju, ne pak narobe, kakor se bere v nekih novih bukvah. Po tem, kar smo že slišali doslej, so toraj v vsakem panju po stanu troje bčele: kraljica (matica), gospoda pa delavke (navadne bčele). Po spolu so pa dvoje ; samci pa babice.
Samci (t. j. možkega spola) so trotje; babice so pa matice in vse druge bčele (delavke), samo da so matice godne, delavke pa negodne babice. Dolgo sojo terdiii učeni in neučeni možje, da niso delavke nobenega spola; toda pazljivi bčelarji zadnje dobe, ki rabijo tudi drobnogled, pravijo vsi, da so tudi vse delavke — babice kakor matica, toda mimo kraljice negodne babice, ki se niso izgodile tako kakor kraljica le zavoljo preslabe piče in zavoljo pretesnih zibeli ali hišic, v kterih so ležale, dokler so bile še majhne. „Kraljice" in „kmetice" — matice in delavke — so si bile tedaj mahom po rojstvu do zobca enake, samo da so se gojile delavke v majhnih tesnih kočicah, kraljice pa v prostranih in mnogo lepših hišicah, v kterih so visele navpik, in dobivale neko posebno pičo, dokler so ležali kmetiški — delavski červiči po navadi vsi skerčeni na
dnu svoje pretesne zibeli ter dobivali kmetiško hrano. Pa glejte, zato so postale — kdo bi si mislil! — iz enih červičev ženskega spola kraljice, iz enih pa kmetice brez zaroda, zakaj le matice — le kraljice — ležejo vse jajca, kolikor jih je. Du je res tako, to se vidi iz tega, ker se spremeni lahko kmetiška hčerka (delavka), ako ni že prestara, v mlado kraljico. Rekli smo tudi, da ležejo vse jajca po navadi le matice. Res je taka. Sloveči bčelar Fr. W. Hofman, ki pazi marljivo bčele, in ogleduje na tanko vse (pa ne le z golimi očmi, ampak tudi z drobnogledom, kar je posebno važno), — ta učeni mož pravi, da ležejo celo stare delavke jajčica, ako se pitajo s kraljevo pičo. Toda to se godi le ondaj, kedar je panj brez kraljice, in brez nove zalege, ktera ni še nad tri dni stara. Ali iz zalege take stare delavke ni drugega kot — trot.
Vse bčele so si spodobne; vse so zagorelo-erjavkastega in kosmatega života; kosmatine so jim sivo-žolte, sem ter tje prav goste; vendar niso vse enake. Delavke so najmanjše, trotje malo veči; matice pa največe izmed vseh.
Matica — kraljica — je malo veča in veliko daljša od delavek in je mati vseh drugih bčel. Le ona je rodovitna in naleze (v treh tednih) lahko 60.000 jajčic, tedaj na dan, malo da ne 3.000, ako ni prestara. Želo ima kakor delavke, pa ga ne rabi, kot v boju in v smertni nevarnosti.
Trotje so veči od navadnih bčel, ne tako dolgi, pa veliko debelejši od matice, in nimajo žela. Oni so samci, velika gospoda ali velikaši, ki nič ne delajo, ter jedo in pijo brez dela to, kar nanosijo sila težko uboge delavke. Vendar ne morejo biti bčele brez njih, drugači bi ne bilo nikakovega zaroda. Nekteri jih štejejo za nepotrebne lenuhe, postopače in požeruhe, zato ker jih pomore bčele same ob sebi, kedar neha pašai n se boje lakote. Toda premodri stvarnik, ki ni ustvaril ničesar brež potrebe, ni tudi njih. Vendar po skušnjah slove-čega bčelarja Dzierzona ni treba, da bi bilo trotov v vsakem panju posebej, da so le kje blizo v kakem drugem panju ali ulnjaku.
6. Na goro.
Spisal M. Villiar.
Na goro, na goro,
Na sterme verhel Tje kliče in miče
In vabi seree. Na gori cvetice
Najzalše cveto, ln tiče preljube
Najslajše pojo. Nad mano na gori
Je svobodni dom, Iskal ga in našel
Bliz neba le bom. Na gori pod mano
Oblaki vise, Nad mano višave
Bleščijo vedre. Na svobodni gori
Ni zemskih nadlog; Nad mano, pod mano,
Krog mene je Bog. Tedaj le na goro
Na sterme verhe! Tje kliče in miče In vabi serce.
7. Verba.
Spisal J. Štefan.
Cisto sama stoji tam pri potoku, in kakor bi se ogledovala v jasni vodi, vse svoje veje ima doli pripognjene. Nihče ne mara za njo. Menda jo ljudje le za deli tega pustijo tam stati, ker so navajeni, jo tam viditi. Zato je pa tudi žalostna, mnogo je že prestala, mnogo burij, mnogo zim. Pozna se ji na skorji, ki je v toliko koscov razpočena. Podobna osta-
reli babici stoji tukaj zapuščena, spomin prejšnjih časov, in vendar noče umreti. In če jo pogledaš po zimi, vsa ogo-ljena se po zraku razteguje, težki sneg ji vejico za vejico lomi, — mislil bi, ta je njena zadnja zima. Deblo njeno je že davno izvotljeno, iž njega rasejo že druge rastline, z mehom je pokrito, z gobami obraščeno, vse hoče od stare verbe živeti. Kedar pa mlačen veter pihati začenja, sneg z zemlje se zgublja, in vse iz spanja se budi, tedaj tudi verba spet oživi, in prej kakor druge drevesa si je že pri-skerbela novo zeleno oblačilo, ki ga bode čez leto nosila. Vernejo se spet tičice, staro verbo prijazno pozdravljaje; zapojejo tudi marsiktero pesmico od tujih dežel, ki so jih vidile o zimskem potovanju. Verba jih pazljivo posluša, pa vse v svojem sercu hrani, in ne pove, kaj da so tičice pele. Tudi veseli fantje priskakljajo k verbi in jo gledajo. Kaj pa hočejo otroci od stare babice? Piščalke bodo delali, ki ne veljajo mnogo, pa vendar še pojejo dosti dobro. Srečna mladost! Igrajo na njih, ne poznajo nobenih not, in vendar gre vse brez pogreška — ima vsak najboljšega mojstra — čisto serce! —
8. Sitna.
Spisal M. Vilhar.
Ako se terta je sadja znebila,
Žalost se precej nam seli v serce;
Polje in dol sta lepoto zgubila,
Zvonci planinski se več ne glase.
Ivje pokrilo je log in drevesa,
Belo pogernjen za hišo je vert;
Ni je cvetice, pa ni ga peresa, Da bi ne bila objela ga smert.
Gore, ki derzno do neba stermijo, Solze pod snegom debelim lijo;
Vode, ki glasno prot' morju germijo, Komaj pod ledom jih sliši uho.
Ljube prijatlice, tičice blage!
Kam ste bežale, kje imate dom?
Kmalo zapojte mi pesmice drage, Da razveselil nad vami se bom!
v	t
Žarki nebeški! vi ste obledeli, Zgubili svojo ognjeno ste moč!
V ledu utrinja se mesec prebeli, Zvezde gorijo, pa merzla je noč!
Zima! ti mojo si radost vmorila; Dolgo pa terla ne bodeš me več:
Pomlad prijazna se bode rodila, S cvetkami bo zapodila te preč!
9. Življenje po stepi južno-amerikanski.
Po A. Humboldtu poslovenil J. Navratil.
Da živi tako malo ljudi po stepi južno-amerikanski, ki obsega 16.000 milj na četvero, temu je boje krivo to, da se niso nekdanji Amerikanci nikdar pečali z živinorejo, ki človeka na travnato zemljo natvezuje, in k kmetiji napeljuje, dasiravno je po teb ravnicah lepih pašnikov. Nekdanji pre-bivavci so bili lovci, in niso vedili, kak dobiček daje človeku živinoreja. Lovci so tudi sedanji prebivavci stepe južno-amerikanske, ki jih je pa malo. Kolikor manj ljudi, toliko več pa je ondot živali, ki rastejo proste kakor rastline po gojzdih. Pisano-marogasti jelenčeki „armadile," ki po podganje pre-plašujejo zajca v luknji, črede lenih „kigvirjev," lepe rižaste „viverke," ki okužujejo zrak, veliki divji oroslani brez grive, marogasti „jagvarji," ki so tako močni, da nosijo navkreber mlade zadavljene bike, — te in mnoge druge živali se klatijo po goli planjavi. Pa morda ne bi živelo ondot še toliko ljudi, ako jih ne bi bila privabila palma „mavricijanka," ki raste po stepi. Daleč sluje to preimenitno dervo. Ono samo hrani Gvaravnce blizo iztoka Orinokovega. Ko jih je bilo več skupaj, postavljali so si na porobke tega drevesa bajte; tudi
Slovensko Berilo za VIII. gira. razred.	8
pravijo, da so razobešali štorje iz pecljev mavricijankinih umetno od debla do debla, in da so živeli o deževju in o povodnji kakor opice po drevju. Take viseče bajte so za-mazovali z ilovino. Na vlažnih tleh bajtinih so ženske kurile za domače potrebe. Kdor se je po noči memo vozil po reki, vidil je, kako je gorelo visoko od tal po vseh bajtah za versto.
Pa ne le prebivališče, tudi mnogotero jed jim daje Mavricijanka. Neko dobo ima steržen v deblu v sebi nekako moko, ki jo posušajo kakor mlince. Iz skisanega soka na-rejajo sladko vino. Ozko-luskinasto sadje, ki je erdečkastim češarkom jelkinim' podobno, daje ljudem, kakor do malega vse sadje jutrovih dežel, mnogotero hrano, kakor jo človek namreč vživa, potem ko že dozori ali pa poprej, dokler je močnato. Po tem takem preživlja te divje ljudi skoraj le eno dervo, kakor nektero živalico le nekteri delki take cvetlice. Ko je bil najden novi svet, po tem so se začeli ljudje sčasoma naseljevati tudi po ravninah. Da bi si zlajšali vzajemnost, zato so sezidali ob vodah stepinih več mest. Povsod po neizmernem prostoru so počeli živino rediti. Po dan hoda vsaksebi stoje po samem bajte z govejimi kožami krite, iz terstja in remenja spletene. Nepreštete množice divjih bikov, konj in mul se potepajo po stepi. Vendar se je čuditi tako obilni zalegi teh zveri o tolikeri nevarnosti po tistih krajih.
Kedar se pod navpičnimi žarki prevročega solnca, ki se ne skriva nikdar za oblak, posušena trava v prah spremeni, ondaj se razpokavajo tla, kakor po strašnem potresu. Kedar vejejo po tem nasprotne sape, in ko nastaja zavoljo tega vihar, ki se viha v kolobar, čudno je ondaj gledati le te planjave. Kakor lijakast oblak, ki z drobnim koncom po tleh derče se vije pesek po stanšanem zraku po električni sredini vertincovi zdaj tu, zdaj tam k višku, kakor švigajo včasih iz morja šumeče morske trombe (Wasserhosen), skušenim brodarjem na strah. Nekako mižavo in sla-mnato-rumeno razsvetljujejo solnčni žarki pusti kraj. Nebo pa
lis
se zdi človeku nižje, obnebje ožje. Kakor ono stiska stepo, tako stiska popotniku serce. Vroča prašna zemlja, ki se vije nad njo tema praha, daje silni soparici še večjo moč. Namesto hlada prinaša izhodna sapa, po tem ko je pihala dolgo po vročih tleh, nov sopar s seboj. Tudi usihajo počasi luže, ki jih je branila suše veterničasta Mavricijanka, dokler se ni posušilo perjiče tudi nji.
Kakor oterpnejo po ledenih severnih krajih živali od prevelike zime, tako dremljejo tod ne gibaje se krokodili in kače „boje" (Boa) globoko pod suho ilovico. Povsod napoveduje človeku suša smert; pa vendar se zdi žejnemu, da vidi okoliverč neprezirno morje. Toda to je le čudovita prikazen natorska. Vse reči se vidijo ondaj tako, kakor da bi plavale po zraku; vsa puščava je podobna tačas neizmernemu jezeru, po kterem sapa valčeke dela. Drevje, goveda in gomele se vidijo včasih navpik stoječe v zraku.
Kako so se togotili in obupovali žejni vojščaki Napoleonovi potovaje v Egipet zavoljo takih slepotij, ki jih niso poznali! Po gostem prahu kakor pa temnem dimu lačni in žejni dirjajo po stepi konji in goveda, le te zamolklo mu-kaje, uni pa vratove stezaje in proti vetru perskaje, da bi po mokrotnem zraku zasledili kako lužo. Modreje si išče vode za žejo mula: neka obličasta rebernata rastlina (ca-ctus melocactus), debela kakor buča, ima pod ježičasto kožo vodeno sredico. S prednjo nogo odbija mula ježice, potem še le se upa varno s čubami blizo, in serka hladni sok. Toda to delo ni brez nevarnosti; zakaj mule se na terdih jezicah zbadajo v kopita tako, da morajo šantati. Dosta je vi-diti takih šantavih mul po stepi.
Pa tudi o hladni noči, ki je ondi vedno enako dolga, nimajo goveda in konji miru. Veliki netopiri jim izpivajo spečim kerv kakor pijavke; ali se jim pa obešajo in zasa-jajo na herbet, da se napravljajo revnim živalim rane, v kte-rih se zaležejo mnogoteri hudi merčesi. Velike bolečine terpijo tedaj živali, kedar se posuši od prevelike vročine voda po tleh.
Ko se počenja po dolgi suši navadno deževje, berž se spreminja pogled. Modro in vedno vedro nebo, ki je bilo poprej zagorelo, nastaja čedalje svetlejše, toliko da se zna na nebu černi prostor v južnem križu. Prijetni blesk oblakov Magellanovih ugašuje; zvezde svetijo migljaje in ne tako jasno. Kakor visoke gore se pokazujejo posamezni oblaki iz daleč od juga, vzdigovaje se na ravnost pod nebo. Berž se pode oblaki od obnebja do obnebja. Dalnji grom ozna-nuje, da pojde blagi dež.
Toliko da se zemlja zrosi, že poganja mnogotera trava, dišeča stepa se oblači v zeleno opravo. Marsiktera cvetlica vzdiguje na pol velo glavico spet po koncu, in pozdravlja izhodno solnce, kakor ga pozdravljajo vesele ptice s svojim jutranjim petjem. Podvodne zeli se zdaj razcvetajo. Veselo skačejo in se pasejo zdaj konji, goveda. Visoka trava prikriva lepo-marogastega jagvarja, ki skrivaj preži, skače in popada zveri, ki hodijo mimo, po mačje kakor ris.
Včasih je viditi, pravijo domači, kako se ob kalužah vlažna zemlja polagoma gruča za gručo vzdiguje. S strašnim ropotom, kakor iz kake gore, ki ogenj bljuje, ferči po tem izpodrita zemlja na višek. Kdor ve, kaj to pomenja, tisti beži; zakaj kakšna velikanska povodna kača ali pa kak strahovit krokodil vstaja iz mertvaške jame svoje, v kteri je spal, kjer je pa zdaj pervi dež predramil — tega „merliča na videz"; zakaj kakor od zime, tako oterpnejo živali tudi od vročine in ležijo, kakor da bi bile mertve. O deževju naraščajo reke Aravka, Apura in Pajara na južni strani dotlej, da ravnino preplavijo. Tako sili natora ravno tiste zveri, ki so poginjale pervega pol leta po razsušeni prašni zemlji od žeje, da žive zdaj v vodi. Velik kos stepe je preplavljen. Po deset, po dvanajst milj daleč se vozijo čolni po vodi, ki zaliva stepo. Kobile legajo z žrebeti na višine, ki mole zdaj kakor otoki izpod vode. Od dne do dne je manj suhega. Ker nimajo dosta paše, zato plavajo revne živali kupoma po več ur sem ter tje, in se hranijo za silo s travo, ki moli
izpod erjave penaste vode. Veliko žrebet potone, veliko jih požro krokodili, kteri jih z zobmi grabijo, z rogovilastim repom svojim pa pobijajo. Pogostoma je viditi konj in goved ki so ušle strašnemu kervoločnemu kuščaronu, ter nosijo znamenja ostrih zob njegovih na bedru.
Kakor je sledilo človeka povsod žito, tako sta ga sledila vol pa konj po vsem svetu: od Gangesa do Plata, od morja afrikanskega do ravnice na planini antizanski 12.042 črevljev nad morjem. Tiste živali, ki se bojujejo v izhodni Evropi z medvedi in z volkovi, se morajo boriti po drugih krajih z risi in s krokodili.
Razun krokodilov pa jagvarjev preganjajo konje južno-amerikanske tudi ribe, namreč jegulje električne, ktere jih s svojim nevidnim ognjem streljajo, ako zajdejo v kako lužo, v kteri je takih rib. To, kar je nevidno živo orožje tem povodnim stvarem; to, kar se po vzajemni dotiki vlažnih, pa neenakih delov zbuja in vse organe živalske in rastlinske spreletuje ; to, kar* nam prostrano nebo germé razsvetljuje; to, kar železo na železo natveza; to, kar tiho hojo vladajoče igle vlada: vse, kakor barva razdeljenega žarka izvira iz enega vira; vse se steka v večno vse-voljno moč.
Tako je življenje po stepi. Poglejmo spotoma, kaj se pa kaj godi v soseščini.
Na južnih straneh oklepa stepo divjaška goščava. Sto in sto let stari gojzdi rastejo po vlažni zemlji med Orino-kom in reko Amazonsko. To so gojzdi od nekdaj. Velike pepelnato-zagorele pečine zernjaka zežujejo korito derečih rek. Po gorah in po gojzdih šumijo slapovi, erjovijo divji jagvarji in bečijo opice, napovedovaje dež, da vse odmeva. Kjerkoli je pustila plitva reka kako peščino, ondot polegajo in leže kakor panji, zijaje, pa ne gibaje se, neotesani strašni krokodili, tako da sedajo na nje celo ptice, češ, da so mertve stvari. Z repom okoli kakega drevesa opletena, zvita kakor
svitek, leži in preži na plen mizičasto-pisana kača „boja." Naglo se razvije, stegne in pograbi na produ kakega junčeka ali ktero drugo zverinico, ki jo potem oskrunja s slino svojo in golta po sili, da ji vrat oteka.
Po tistih prostranih divjih krajih živi več rodov ljudi različnega jezika. Nekteri so kočarji, ki ne znajo kmeto-vati, ki vživajo mravlje, smolo in perst, pravi neotesani divjaki, namreč: Otomaki pa Jarura; nekteri -so naseljenci, ki žive ob sadju, ki ga sami pridelujejo, ki so umni in pohlevni, namreč: Makviritarci pa Makovci (Makos). Po velikem prostoru med Kasikvijaro pa Atabapo prebivajo le „ta-pirji" pa priljudne opice. Podobe, v skale vdolbljene, pa pravijo molče, da so živeli tod nekdaj tudi ljudje in pričajo, kako spremenljivo je vse na tem svetu. To nam oznanujejo tudi različni, ne enako omikani, pa gibčni jeziki, ki spadajo k naj staršim spomenikom človeškega rodu.
Kakor se tergata po stepi ris pa krokodil s konji in govedi, tako se terga na njenem obraščenem kraju po goj-zdili Gvijanskih vedno človek s človekom. Po nenatorno izpi-vajo tod nekteri rodovi pobitim sovražnikom kerv; nekteri, ki bi mislil človek, da nimajo nikakovega orožja s seboj, davijo pa sovražnike z otrovanim palčnim nohtom. Slabji rodovi, stopivši na peščen breg, zaglajajo skerbno z rokami stopinje svoje. Tako si nagajajo povsod divji in omikani ljudje. Tako vidi popotnik križem svet po suhem in po morju, kakor zgodovinar v vseh vekih, žalostne zgodbe, kako je vedno ukljuboval rod rodu.
Zato se zamišljuje rad marsikdo, ki išče po neporavnanih sporih človeških dušnega miru in pokoja, v tihe mirne zeli in prečudne moči mogočne natore, ali se pa po prirojenem nagibu, ki tli ljudem v persih že toliko vekov, upaje ozira na visoke zvezde, ki tekajo na miru po starem večnem potu.
I«, lira.
Spisal F. Levstik.
Brez nehanja biješ, Vence groba viješ Ura! nam iz dni: Le uhajaj ura, Kar rodi natura, Vse enkrat mini.
Berž, ko smo rojeni. Notri v grob zeleni Z nami si ves čas! Leta nam minijo, Lica obledijo, Ti ne greš od nas!
Spremljaš naša dela, Britka in vesela, Spremiš jih v pokop; Kedar nam veselje Polni serca želje, Ti ga pahneš v grob
Ako serce poka, Tvoja terda roka Bije brez miru; Serca slast in rane Tebi so neznane, Nimaš tu domu!
Kmeta up najbolji Ti končaš na polji, Ko zbudiš vihar, Kedar ploha suje, Upa nag zdihuje, Kolne te čolnar.
Kdor se v siji spozabi, Roka tvoja zgrabi Ga brez milosti! Revežem, cesarjem Tvojim ni udarjem Vstavljat' se moči.
Grehe, hudobijo, Ki zaperti spijo,
V	skritem dnu serca, Vse o svojem časi Jezik tvoj razglasi, Vse na znanje da.
Tvoja pesem kliče Iz grobov merliče, Tvoja pesem spet Cerni grob zapahne, Kedar jutro dahne,
V	zori plava svet.
Rrez nehanja liiješ, Vence groba viješ, Ura! nam iz dni; Kmalo boš odbila,
V	hladno perst zakrila Naše boš kosti.
Rila boš nad nami, Ali gluho v jami Naše bo uho; Ko boš zadnjič bila, Zopet poročila Z duhom boš telo!
II. Kaj se nam na zvezdatem nebu kaže?
Spisal Peščenikar. Strah in groza nas sprehaja — pravi slaven naravoznanec — ako premišljujemo velikanske nektere gore zemlje naše,
kakor so na pr. planine v Evropi, Andi v južni Ameriki ali pa neizmerni verhovi Himalaja v Aziji; vendar pa so te gore po primeru k naši zemlji tako neznatne, da ne kazijo njene okro-glosti, ker se na neizmerni njeni poveršini, ki meri okoli devet milijonov štirjaških milj, skoraj ravno tako izgube, kakor bi se drobni kamnički izgubili na veliki krogli.
Iz tega vidimo, da zemlja mora strašno velika krogla biti, pa je vendar milijonkrat manja od solnea.
Ako se v jasni noči ozremo proti nebu, zapazimo tu že s prostimi očmi brez števila zvezd, o kterih nam učeni zvezdo-znanci pripovedujejo, da jih je mnogo iz med njih še veliko večih in veliko bolj oddaljenih od naše zemlje, kakor solnce samo. Kolikošen mora pač biti prostor, kjer toliko milijonov tako velikanskih nebesnih teles svoje poti teka, ki jim jih je odkazal Stvarnik neba in zemlje ! Kolikošen je oni prostor, tega, se ve, da nihče ne more natanko določiti, vendar si pa moremo vsaj njegovo neizmernost misliti, ako le nekoliko premišljujemo silne daljave nekferih zvezd od naše zemlje. Velikanske te daljine lahko nekoliko že po tem posnamemo, ako vemo, da zvezdoznanci pri silno oddaljenih zvezdah njihovih daljav ne naznanujejo z miljami, kajti številke bi jako velike bile, ter kaj nerodne za izgovarjanje, temuč treba jim mere veče od milje, in za to mero so si izbrali svetlobino leto (Licht-jalir). Znano nam je, da svetloba v eni minuti preide poltretji miljon milj; po takem potrebujejo solnčni žarki, da do nas dospejo, 8 minut. Razun tega našega solnea je na nebu še veliko drugih še bolj oddaljenih solne; od teh tedaj pride njihova luč še kasneje do nas. Najbližje tako solnce je tako daleč še od našega, da njegovi žarki potrebujejo do naše zemlje 9 let in 3 mesce; od solnea, ki mu pravimo „severna (polarna) zvezda" potrebujejo še celo 43 let. Severna zvezda je tedaj 43 in sicer svetlobinih let daleč od nas; kolika pa je ta daljina, si lahko mislimo, ako vemo, da svetloba v enem letu preide 1 bilijon in 300.000 milijonov milj: to je tedaj tista velikanska mera, ki se imenuje „svetlobino leto".
Zvezdoznanci so z jako umetnimi pripravami izmerili svetlobo, njeno moč in barvo, ter tedaj tudi na to gledajo, ako hočejo izvediti, kako daleč je kaka zvezda. Da se pri tem ne gleda, ali je 1 milijon več ali manj, se samo po sebi razume, ker te daljine se tako natanko ne dajo izšteviliti.
Najdaljnejše zvezde, ktere se nam, kakor svetle meglice pokazujejo, kadar jih skozi najbolše kukalo gledamo, so najmanj kacih 80 milijonov svetlobinih let daleč od nas. Ako bi hoteli to z miljami naznaniti, morali bi bilijon in tristo tisoč milijonov množiti z osemdesetimi milijoni; koliko bi to bilo število! Mi vidimo tedaj te meglice za 80 milijonov let nazaj. Kakoršne jih vidimo sedaj, take so bile pred 80 milijoni leti; kakošne pa so danes, to bodo vidili naši vnuki, ki bodo živeli čez 80 milijonov let za nami. Ako bi pa te zvezde danes izginile iz sveta, to bi ljudje na zemlji zapazili še le čez 80 milijonov let, ker toliko let je treba, da njihova svetloba do nas pride.
Ker je mnogo zvezd tako daleč od nas, je pač očitno, kolik tedaj mora biti prostor med nami in med njimi. Pa ozrimo se na manji prostor, na „rimsko cesto" (Milchstrasse); tu se kažejo še le čudeži stvarjenja zvezdogledcu, tu veljajo posebno pesnikove besede:
Zvezda zvedi je soseda, Njih za nas števila ni, Ena v drugo svetlo gleda, Vsaka božjo čast gori.
Marsikaj so že zvezdoznanci novega v „rimski cesti" našli s svojimi jako umetnimi pripravami, vendar mnogo je še, kar nam ni še popolnoma jasno; kar pa vemo, je že zadosti, da se čudimo neskončni vsegamogočnosti nebeškega Očeta. Znano je, da je v „rimski cesti" mnogo kolobarjev sestavljenih z mnogo milijoni solne; dva kolobarja se precej dobro dasta razločiti. V teh je blizo 18 milijonov solne s svojimi za nas nevidljivimi planeti in kometi; razun tega pa sta v „rimski cesti" še kaka dva milijona posameznih
osolnčij (osolnčje so vse tiste zvezde, ki se sučejo okoli enega solnca); s sedanjimi pripravami moremo jih viditi kakih 20 milijonov solne. Učeni so izštevilili premernik „rimske ceste," ter so našli, da njena širjava meri več ko 8.000 svetlobinih let, to se pravi, ako je solnce naše malo da ne v sredini rimske ceste, je treba 4.000 let svetlobi daljnih solne naše „rimske ceste," preden do nas pride, da zapazimo zvezdo, od ktere nam svetloba dohaja.
„Rimska cesta" je pa zopet le ena izmed mnogo družili vej, ki prepletajo neizmerni nebesni oblak. Tacih rimskih cest so našli do sedaj 4.023; nektere so kaj čudne podobe. V nekterih so se dale z najboljšimi kukali posamezne zvezde ugledati, druge se pa nam kažejo samo kakor bel svit, kakor plavajoči svetli oblački, ki si od našega osolnčja morebiti po sto tisoč milijonov svetlobnih let oddaljeni. Zvezdoznanci menijo, da so te svetle meglice razvijajoči se svetovi, ki so še na raznih stopnjah svojega razvitka; nekaj jih je še sama svetla megla, imenujejo se tedaj „megleni svetovi", v drugih so se že razvile poti repatih zvezd, zopet v drugih se pa že dajo razvite osolnčja razločiti. Po takem je zvezdoznancu pred očmi cela povestnica stvarjenja sveta, od njenega začetka do današnjega dne, ker naše osolnčje je bilo v začetku pred ko ne tudi kak meglen svet. Najbližja nam zvezdna megla je od nas osem sto tisoč let oddaljena.
Razun vseh teh zvezdnih vej poznamo do sedaj še 6.000 sozvezd (Doppelsterne), ki so zopet iz več solne sestavljene, kterih se vsako okoli druzega suče. Pri 14 tacih sozvezdah so zvezdoznanci že izštevilili čas, kolikor ga jim je treba, da obtekajo svoje solnca, in sicer potrebujejo 30 do 300 let. Po takem preteko svoje poti najbližnje sozvezde ena z drugo v 1500 letih, drugih 2000 sozvezd pa v 20.000 letih.
Iz teka teh sozvezd in po starih zapisih o legi zvezd so zvezdoznanci našli, da se naše osolnčje suče okoli
točke, ki je blizo gostosevcev in skoraj ravno tako, kakor se zemlja z luno suče okoli solnca. Naše osolnčje je svojo lego proti zodiaku že precej spremenilo, ker severni zodiak se v 12.000, južni pa v 21.307 letih za 30 stopinj dalje pomakne. Ravno tako premenjajn tudi druge zvezde svoje mesta. Tako bo severna zvezda čez sto let popolnoma odstopila svoje mesto drugi zvezdi. Točka, okoli ktere se suče naše solnce s svojimi planeti, se zove „središnje solnce" (Centralsonne); da pa ta točka ni kako telo, ampak samo mesto v „rimski cesti", se tako ve. To mesto je od solnca 537 svetlobinih let daleč, solnce pa, ki v vsaki minuti preide polosmo miljo, obteče to točko v 18 in pol milijonov letih, po takem prediver vsako leto 250 milijonov milj.
Neizmerno morje solne se nam tedaj kaže na zvezdatem nebu; ti svetovi napolnujejo nam serce s strahom in čudenjem ter najbolj učenega zvezdarja vrtoglavica obide, kadar hoče, da le količkaj natanko pregleduje in premerja nebesni svet. Kako majhna je naša zemlja v tem morji svetov, kako neznatni narodi, ki žive na nji, kako pa je zopet veličasten duh človeški, kteri more vse to prešiniti.
12. Nekoliko narodnih pregovorov iz Istre.
Nabral J. Volčič.
Ni oltariča brez križiča.
Tiho zbada, do serca ubada.
Ki hoče služiti, mora imeti berze pete, kratke perste, tanke ušesa in jezik za zobmi.
Tuja paša, prazen dvor.
Goni tovora (bedaka) na most, on neče, nego pod most.
Da padem spreda, izada bim udril.
Več valja ura dneva, nego tri noči.
Kakav človek, takova beseda.
Ki z mečem namira, z mečem umira.
Vsako „lani" bolje.
Bog pomore in razmore. Volk vsako meso je, svojega ne more. Kedar se ide na pir, se smokve lupe; kedar se pride iz pira, so kore dobre.
Ki ima čast, ima oblast.
Ako so mi perstani pali, so mi persti ostali.
13. Mojim pestnain.
Spisal G. Krek.
Po svetu veselo hitite, Pozdravljajte mili moj rod; Da jaz vas poslal sem, recite, Ko vas bi prašali: odkod?
Ko se bi jim lepe ne zdele, Al' mar še okorne celo, Recite, da vas naredilo Je pevčevo mlado pero.
Zatoraj ker oče je mlad še, Prosite da vsak odpusti, Da upale ste se tak zgodaj Čez hribe in plan brez skerbi.
Hodite po zemlji domači, In čujte kaj vam poreko; Prosite pri bratih in sestrah, Da vrata vam svoje odpri).
14. Yraie primorskih Slovencov.
Spisal St. Kocjančič.
Vraž je toliko med našimi Slovenci, da je joj! Da so res copernice, coperniki, škrateljni itd., si ne da neomikani Slovenec nikakor iz glave izbiti, zakaj tako je
slišal od svojih rajnkih in drugih starih ljudi, in mora res biti, naj kdo temu nasproti reče, karkoli hoče! Copernice so v zvezi s hudičem, in ž njegovo pomočjo zamorejo veliko veliko storiti, posebno pa škodovati bližnjemu na blagu in na zdravju. Če komu kdo v hiši zboli, mu je že narejeno; če živina boleha, je že neka copernica ali pa kak copernik ji škodovala. One stopajo v megle in oblake, ondi plešejo in točo delajo. Posebno se rade ob mlaju shajajo ob polnočnem času. Kdar se hudo vreme bliža, in se k toči napravlja, je treba s posvečenimi zvonovi zvoniti. Strelni prah žegnati, iž njim puško nabiti, pa namesti krogle pridjati glavo žeblja s kterim je bil žebec podkovan, to verže copernice z oblakov dol na tla. Kdar ima toča priti, ali kdar že toča pada, vražne babice in tudi babjoverni dedci precej veržejo na ogenj žegnane oljke in limbar s pelinom vred; v nekterih krajih vzamejo kak na pol ubit lonec, ga napolnijo z gorečim ogljem, in ga obesijo na terto ali beko, in stavijo va nj žegnano oljko, limbar, pelin itd., hodijo okoli hiše in kadijo oblakom; ta dim namreč smerdi copernicam, da morajo z oblakov dol pasti. Ko sem še doma majhen otrok bil, sem mogel ob takih priložnostih tudi hitro stole iz hiše vun pod milo nebo znositi in jih tam prekucniti, da so noge kvišku molele, menda zato, da bi se copernice nad njimi pobile, ako bi z oblakov dol padle. V ta namen nekteri tudi gnojne vile tako copernicam nastavljajo. Copernik in copernica, pravijo, ne moreta čebula terpeti. Tako se spomnim, da sem v otročjih letih praviti slišal: „Glej, ta ženska mora biti copernica, ker še duha čebulnega terpeti ne more." Copernica ne more v hišo, če se metla počez postavi na prag; ravno tako ne more po poti naprej, ako se ji čez pot križem postavi metla. Čudno pa je, da se večidel le od starih bab pravi, da so copernice.
Sploh verujejo naši Slovenci, da nekaj malim otrokom kri iz pers pije; ne vem pa, komu se to pripisuje, ali vedomcu ali mori ali komu. Mora tlači človeka po noči. Vgorah si taki, kteri menijo, da jih pogostoma mora tlači,
snop slame k postelji vzamejo in pa gorjačo pripravijo; če po noči čutijo, da jih tlači, zgrabijo za gorjačo, in začnejo snop slame pretepati, ker menijo, da v slami moro mlatijo. V ipavski dolini sem vidil, da se je hiša tako le zavarovala pred vedomcom in moro: Eden je vzel vilice ali pa nož, in jih vnic zagnal v hišne duri od znotraj, da so se va nje zapi-čile. Ker je tako v duri zaboden nož ali pa vilice, ne more mora in tudi ne vedomec čez prag.
Vedomec je človek. Od vedomcov se pripoveduje tudi, da se po noči na križpotih shajajo in kot koštruni terkajo. Zatorej mislijo nekteri, da je vedomec vsak človek, ki ima plešasto glavo. Vedomce imajo nekteri za strašne velikane, kteri se po noči klatijo po hostah in po polji, in da imajo tako moč, da stare drevesa izruvajo.
Smert je po misli naših Slovencov bela žena. Škralelj ima erdečo kapico, se klati po robeh, gorah, gojzdih, z bičem poka in žvižga, ter človeka moti, da pravo pot zgreši; kadar je tako človeka napeljal, se pa zakrohota.
Ponočne svečice (Irrlichter) so uboge dušice, ki miru in pokoja iščejo. Ogenj, ki se po noči vidi, kaže, kje je šac zakopan, ter pravijo da šac cvete. Varuje ga pa škratelj. Ako pa kdo paternošter tjekej verže, kjer tak ogenj zagleda, in nekaj pomoli, prežene škrateljna, in šac je njegov.
Kdor zve za tičje gnjezdo, ne sme tega pod streho povedati; sicer pride kača, in mu v gnjezdu vse jajčeka spije.
Pri Gorici sploh verujejo ljudje, da hudobno oko strašno škoduje.
15. Pomladnji sprehod.
Spisal F. Levstik.
Za mano vstani, o mesto!
Z veselo te dušo pustim;
Cez travnik, čez polje in cesto
Od griča do griča hitim.
Sijati pomlad je začela, Gorkoti umiče se mraz, Vsa zemlja je zopet vesela, Vesel je človeški obraz.
Studenec in reka se taja, Vsa rast iz žemljice hiti, In tukaj in tam se sprehaja Družina veselili ljudi.
V najkrasneji dobi nam leta, Naj človek bo star ali mlad, Veselja up največ obeta, Obeta še mnogi nam sad.
O kar je življenja po sveti, In kar je na zemlji stvari, Ko pomlad začenja eveteti, Vse giblje in se veseli.
Tud' meni serce se dviguje, Skerbi pa umičejo se; Iz misli se misel mi snuje, Iz radosti radost cvete!
Veselje mi daja peruti, Ko tiču, ki ječe je prost, Zemlje skoraj noga ne čuti, Navdaja me up in mladost.
16. Nekaj o vidri.
Znano je, da žabe žive v vodi in na suhem; imenujejo se zato dvoživke ali zemljovodnice. Tudi vidra živi tako, namreč v vodi, na suhem pa le počiva in spi; vendar se pa ne prišteva dvoživkam, temuč kunam, ker jim je zarad svoje podobe, in kakor so ji zobje ustvarjeni, najbolj podobna. Vendar jo pa plavne kožice med persti na vseh štirih nogah
tolikanj od kun ločijo, da bi smela lastno mesto v natoropisji imeti; tako jo tudi naravoslovci najnovejših časov popisujejo.
Znano je do sedaj skoraj dvanajstero plemen vider; posebno veliko jih je v Ameriki, ki so našim manj ali bolj podobne. Vse plemena nam dajo prelepo kožuhovino; sveti se, da ne kmali ktera druga tako, pa je tudi kaj mehka; zavoljo tega jo zelo cenijo, pa tudi drago plačujejo. Ta kožuhovina je tudi od po leti vjetih živali enako dobra, kakor od onih vider ktere o zimskem času ujemo. To je drugače pri kunah in drugih živalih, ki jih lovimo zavoljo kožuhovine, kajti po leti ima njihova koža rejo in slabejo dlako. Pri vidrah je koža morebiti zato vedno enaka, ker žive po hladnih krajih, po vodah.
Vidre, kakoršne so pri nas, so dolge po tri do štiri črevlje. Telo jim je »kroglasto, kakor tudi glava, ki ima majhne v kožuhu skrite ušesa. Rep je kratek, tako tudi noge; med p ersti imajo plavne kožice, kakor je bilo že pred omenjeno. Dlake so svitle in erjave, spodaj bolj sivkaste; kocine so kaj goste in tanke. Pri mlajših živalih je dlaka bolj temna, na koncu repa skoraj černa.
Vidra živi po rekah, jezerih in ribnikih, zlasti ondi, kjer je veliko rib. Iz rek ti zahaja tudi rada v potoke in druge manje vodice, ako čuti, da bode imela bogat lov; posebno po zimi hodi rada v take vode, ki ne zamerznejo. Pravo svoje stanišče si kaj lepo pripravi; skoplje si pri vodi pod zemljo precej prostorno jamo, iz ktere luknja v vodo derži, tako da, kadar se ji zljubi, v vodo šine, pa zopet nazaj v jamo, ki je navad no vedno suha, ker je više od vode napravljena. Te luknje j e težko najti, v nji je tedaj vidra brez skerbi. Tu spi po dnevi, po noči ti pa gre lovit rib, žab in rakov; to ji je edina hrana. Na lovu je vidra kaj ročna, ter ribnikom in tistim, ki ribštva imajo, veliko škodo dela. Ni treba dolgo, pa imaš prazen ribnik, ako se ti je kaka vidra med ribe naselila; najlepše in najboljše ribe ti bode polovila; posebno ji diše postervi, zato si v časih rada poišče tako vodo, kjer jih čuti, ter ne mara nič. če mora tudi daleč za postervi iti. Hoja njena pa ni nič
Slovensko Berilo za VIII. gim. razred.	9
kaj hitra, saj žival ni podobna za to; grede zlo se opoteka. Vse drugače urna je v vodi; tu potaplja se in plava ko riba, in to se ve, da z odpertimi očmi. Le redko pride na verh, da sope; ako misli, da je nevarnost blizo, ti pomoli samo nos iz vode. Kaj premetena je, in lovcom veliko kljubuje, preden jo ujemo ali ustrele. Vendar si pa človek vse prizadeva, da jo dobi, nekaj zavoljo kožuha, nekaj pa za to, ker pri kuharjih, natoropisju vkljub. velja za ribo; mislijo namreč, da se po vidri le ribja kri pretaka, ker le ribe vživa. V spomladi ima vidra navadno po troje mladičev, za ktere napravi posebno luknjo, ker v domači bi jim bilo pretesno. Stara jih doji dolgo in z živežem preskerbuje, kajti precej morajo že odrasli biti,
v	^
da sami jamejo ribe loviti. Se le na jesen se ločijo mladiči, ter začno živeti na svojo roko. Da si je vidra, zlasti ako je že stara, precej huda žival ter rada popada, mlada se da vendar rada ukrotiti.
17. Perva pomladnja bčela.
Spisal F. Levstik.
Pozdravljena bodi, draga bučela! Pomladi tadaj si pervi kliear? Dviguje se v persih mi duša vesela, Ko vgledal sem tebe, nedolžna stvar!
Al' vedi, vedi, nevarno da brije Čez njivo in trato še veter hladan, Prijetno po berdih nam solnce ne sije, Za hribom se hrib dviguje snežan.
„Mehak si veter igra čez planine, Na griči počiva spet solnčice. Studenec brez leda se vije v ravnine, Vijole po vertih razsipljejo se!"
Al' sever in burja se bosta vernila, Vijolam samotnim umorila cvet,
Ti žalostna bodeš polje popustila, €e bo prizanesel ti mraz in led.
„Pogledi nad sabo jasne višave, Pogledi solnca nebeškega plam, Pogledi berstja dreves in planjave! Al' ni vse vesele pomladi znam?"
Poslušaj, nedolžna bučelica, mene, Iz serca le tvoje sreče želim! Dokler so po gričih proge snežene, Za tvoje življenje se vedno bojim!
„Ko perva cvetlica zemlje bo kalila, Izsrebati moram sladki ji med, Da perva bo moja družina rojila, Jaz rožice perve okusila cvet."
To reče, in dvigne se, urno brenčaje, Pa jederno veje čez ravno polje; Mladenič, bučelo z očmi spremljaje, Govoril za njo besede je te:
„Bučelica, ljuba hčerka pomladi! Med cvetom rojena, med cvetom živiš, V domovji obdajejo rajske te sladi, Ko zove pomlad, pa iz ula zletiŠ.
Ognejo naj tvojih perut se vetrovi, Da sever bi tebe nikdar ne moril! Prijazni uhajali naj bodo ti dnovi, Za mlajem naj mlaj se ti sladek rodil!"
18. Medved, svinja in lisica.
Pripovedka serbska. Veliko zvijač in smešnic si pripoveduje od lisice ljudstvo naše. Lisica jih ima izmed vseh živali po takih pripovedkah zmirom največ za ušesi. Kako šteje tudi ljudstvo serbsko lisico za prezvito žival, to nam bode pravila naslednja pripovedka,
9 4
„Združijo se medved, svinja in lisica, pa se pogovore, da bodo orali zemljo in sejali pšenico, da se prehranijo. Popra-šajo eden drugega, kaj bo kdo delal, in kako najdejo seme. Svinja reče: „Jaz bom prevalila koš in ukradla seme, izorala pa z rilcom." Medved veli: „Jaz bom posejal." Lisica pa reče: „Jaz bom s svojim repom zavlačila." Izorjo, posejejo. Pride žetev. Zdaj se začno pogovarjati, kako bodo želi. Svinja reče: „Jaz bom žela." Medved reče: „Jaz bom vezal snopje." Lisica veli: „Jaz bom paperkovala (pobirkovala)." Požanjejo in povežejo snopje. Zdaj se začno pogovarjati, kako bodo ver-šili *). Svinja reče: „Jaz bom napravila gumno." Medved reče: „Jaz bom znosil snopje; jaz bom tudi veršil." Svinja reče: „Jaz bom pretresala in razstavila slamo od pšenice." Lisica reče: „Jaz bom učinjala (ločila poverhoma pleve od pšenice) s svojim repom. Svinja reče: „Jaz bom ovejala." Medved reče: „Jaz bom žito razdelil." Overše. Medved žito podeli; ali ga ne podeli prav; zakaj svinja ga poprosi, ter ji da samo slamo, pšenico pa vzame vso sam, lisici ne da ničesar. Razserdi se lisica, pa gre tožit, in jima reče, da bo pripeljala cesarskega služabnika, kteri bo žito prav razdelil. Uplaši se svinja medved in. Potem reče on; „Zarij se ti, svinja, v slamo, jaz bom pa splezal na to hruško." Zarije se svinja v slamo, medved se splazi na hruško. Lisica odide in najde mačko, ter jo povabi v druščino, da bi šla ž njo na gumno in lovila miše. Mačka, ki je vedila, da je na gumnu dosta mišev, gre rada, pa se zaletuje zdaj iznad pota, zdaj izpod pota za pticami. Ugleda jo medved s hruške z daleč, in pravi svinji: „Gorje nama! Glej lisice, ki pelje strašnega zmaja; ogernil je kunin kožuh, ter lovi celo krilate ptice okoli pota." Tačas se ukrade mačka medvedu iz oči, pa pride po travi na gumno, ter počne, iskaje mišev, laziti po slami, da šumi. Svinja pomoli glavo, da hi
*) Po jugoslovenskih krajih veršijo tudi pšenico, erz itd. pod milim nebom na uglajenem prostoru, ki mu pravijo „gumno" a'i „guvno". Na sredini je kol, za kterega privezujejo živino, da ne more v stran.
vidila kaj je; mačka pa misli zbog njenega rilca, da je miš, skoči, ter zgrabi svinjo za nos. Svinja se splaši, zakruli, skoči, in šine v potok; mačka se preplaši svinje, ter šine na hruško; medved pa, češ, da je mačka svinjo že udavila, in da gre zdaj nad njega, pade odstraha na tla, ubije se, in pogine; lisici pa ostane vse žito in slama.
19. Pastirska.
Spisal J. Bile.
Na hribu zelenem
Mi hiša stoji, Okoli nje drevje Prijetno cveti.
Tam v hlevu lesenem
Živino redim, Na pašo jo gonim, Veselo živim.
Na paši veselje
S piščalko imam, In pesmice peti Premile tud' znam.
Radujem se, pojem
Pri cedi ljubi, Ko tica v goščavj Živim brez skerbi.
Najpervemu solnce
Mi bajto zlati, In pervemu potok Mi žejo gasi.
Kaj tamkaj počnejo V dolinah ljudje, Kaj v tujih deželah, Skerb mala me je.
Na gorah visokih
Stanuje past ■ Kjer vedno kraljuje Tihota in mir.
Le v časih oblaki Vojskujejo se, In švigajo strele, In v dole lete.
Al' vendar se groma
In bliska požar Sosedove hiše Ogiblje vsikdar.
Na gorah visokih
Pri čedi ljubi Se smejem in pojem — Živim brez skerbi.
20. Življenje I. Popoviča.
Popisal J. Navratil.
Učeni jeziko- in rastlinoznanec Ivan Popovič se je rodil 2. februarja 1705 v Studenicah na spodnjem Stajarskem, in je bil revnih slovenskih starišev sin. V Gradcu je hodil v niže latinske šole, kjer so pridnemu, nauka žejnemu pa revnemu mladenču učitelji posojevali bukve, da se je učil zvečer in po noči iž njih, zakaj po dnevi si je služil živež prepisovaje za plačo. Pri vsem tem se je naučil po veliki veliki marljivosti razun nemškega, latinskega in gerškega, samotež tudi fran-cozkega in laškega jezika tako dobro, da so ga v imenitne hiše za domačega učitelja jemali.
Lepo, cvetličnato polje okoli glavnega mesta dežele šta-jarske je zbudilo mlademu Popoviču veselje do rastlinoznan-stva. Samotež se loti te vednosti, ne zanemarjaje jeziko-znanstva, za ktero je imel posebno dobro glavo. Tudi s slovenščino, premilim jezikom maternim, seje močno in rad pečal.
Spisoval je tudi slovnico slovensko. Nekoliko rokopisa je dobil poznej e Vodnik v roke.
V 26. letu starosti svoje si je bil nekoliko denarja prihranil, da mu je bilo moč si največjo željo izpolniti, namreč po svetu potovati. Hodil je pet let po južni Avstriji in Italiji, marljivo rastlin iskaje in posebnosti govora priprostih ljudi opazovaje. Pozneje je prevzel službo domačega učitelja pri nekem pleme-nitnem Avstrijancu; ali za dve leti spet to službo popusti, in gre najprej v Line, potem na Dunaj, kjer je stanovitne službe prosil, pa je ni dobil. Zavoljo tega hoče na spomlad leta 1746 avstrijanske dežele zapustiti; ali gobe host avstrijanskih nad Anižo, ktere bi bil rad popisal, so ga odbijale. Ostane in prebiva ondi tri leta, posebno v samostanu Kremsmiinsterskem, kjer mu je vedo- in gostoljubna duhovščina stan in živež darom dajala.
Ves živ za jezik in zgodovino svojega naroda je posebno želel zavoljo slovenščine potovati po tistem kosu Evrope, ki se na eni strani od cesarstva našega do černega, na drugi pa do adrijanskega morja razprostira. Imel je že pismeno dovoljenje v rokah, kakor tudi poterjenje, da je mož za to; ali na žalost ni bilo človeka, ki bi bil učenemu pa nepremožnemu rojaku nekoliko na pot pomogel. In zato ni mogel Popovič svojega namena vresničiti.
Nekteri učeni ljudje imajo čudne posebnosti, in so celo odljudni, zavoljo česar jih posebneže imenujejo. Kdo ni slišal od Diogena, ki je v sodu živel, in se še z veliko drugimi po-sebnostimi od drugih ljudi razločeval? Tudi naš Popovič je bil tak posebnež. Morebiti, da ne bo nemično, nekoliko njegovih posebnosti slišati, zlasti ker nam je rojak. Nepremožen in varičen je hodil, da mu ni bilo treba nosača plačevati, v gosposki suknji z opertnim košem na herbtu sam v gojzde gob in zelišč nabirat. Kaj pak, da se je zdelo to kmetiškim ljudem čudno in smešno, zlasti ker niso vedili, čemu gobe nabira. Posebno so se mu posmehovali in celo pikali ga nevedneži, ko se je vračal iz gojzda z opertnim košem gob in z žepi natlačenimi z mnogoverstno zelenadjo, ktero si ,ie> ako je bj]a
dolga, celo okoli života ovijal. Ali Popovič ni nič maral za zaničljive besede nevednega ljudstva. Tudi njegova stanica je bila polna različnih rastlin in orodja, in podobnejša kakemu hramu, kot stanici.
Dežele avstrijanske kasneje vendar zapustivši je potoval Popovič najprej v Regensburg, kjer se pa ni mislil muditi, te-muč na ravnost na Saksonsko iti; ali želja poznavati rastline parske in posebna prijaznost učenih ljudi ga je ondi dolgo zaderževala. Marljivo je tam bukve prebiral in si izpisoval, kar je nahajal v njih imenitnejšega. V Norimbergu se je sp»znal z družbo za zemljopis, posebno z učenim svetovavcom Fran-com, ki je družbi svetoval, naj naprosi Popoviča, da bi popravljal v zemljopisu imena krajev slovenskih, ki so po nemških bukvah in zemljovidih večji del popačene. Francov svet je pa ostal brez vspeha. Popoviča pozo vejo leta 1754 v Avstrijo nazaj, in mu izročijo v vseučilišču Dunajskem kakor tudi v akademiji Savojsko-Liechtensteinski nauk nemškega jezika in zgovornosti. Ta služba je pa možu, ki je bil doslej sam svoj, zavoljo velikih sitnosti kmali presedala. Prosil je leta 1766. da bi ga v pokoj deli, in so ga uslišali.
Potem se je upotil v terg Perchtoldsdorf blizo Dunaja, in je stanoval v neki hiši od terga precej v stran, kjer je samoten po svoje živel. Vedno je tičal ali v hiši ali na vertu; samo po noči je hodil rastlin nabirat in pa ob nedeljah in praznikih v cerkev; drugači ni hišnega praga nikdar prekoračil.
Ker je živel Popovič tako odljudno; ker ni po ulicah, s klobukom nad oči potlačenim, nikogar pozdravljal, nikomur od-zdravljal; ker je na svojem vertu namesto zelja, repe in navadnega sočivja, zelišča kmetom do malega neznane sadil in obde-Iaval; ker je na ognjišču v nenavadni posodi za natoroznanske poskušnje pogostoma kuhal in precejal; ker je imel nadalje v svoji stanici, v ktero so radovedneži skrivaj pogledovali, mnogoterih zelišč, debelih bukev, veliko kebrov in metuljev na iglah nataknjenih itd.: zato so nevedni ljudje sodili, da mora mož — copernik biti.
Popovič pa je živel ne maraje za druge ljudi sam s staro služabnico v svoji hišici, kjer je tudi izverstni svoj slovnik narečja avstrijanskega in pravopisa nemškega zložil. Oba rokopisa ima c. k. pridvorna knjižnica Dunajska.
Umeri je verli, učeni Slovenec 21. novembra leta 1774. Pokopali so ga na pokopališču Perchtoldsdorfskem. Na prostem kamnu, vzidanem nad njegovim počivališčem, je vsekan v latinskem jeziku sledeči prosti napis, ki si ga je bil Popovič pred smertjo sam napravil: „Popovichii quod fuit." (To, kar je bilo Popovi čevega).
21. Otročje leta.
Spisal J. Bile.
Kot v tihotni noči kratka
Sanja vmakne se od nas, Je zbežala doba sladka, Let otročjih mili čas.
Vergel sem od sebe vence, In cvetličic nimam več: Let otročjih ni več sence, Oj nedolžnost, preč je preč!
Le spomin mi kaže kraje,
Kjer otrok sem cvetke bral, Kjer v vinogradu najslaje Grozdje oče mi dajal.
Kjer moliti me učila
Pod orehom mamica: Lahka bodi ti gomila, Ljuba draga mamica!
Kjer sem z dedom v cerkev šetal,
Kjer igral sem se vesel, Kjer mi starček je obetal: „Sabo te bom v Reko vzel!"
Nič čez dan me ni skerbelo, Mirno sem po noči spal:
Saj obleko 'mel sem belo, Saj me angelj je varval.
Srečne leta ve otročje! Srečni ti otročji čas!
Dokler vzame smert v naročje, Vedno mislil bom na vas.
22. Terst.
Popisal J. Cegnar.
Pod stenami golega Krasa v dolini, ktero od južne in vzhodne strani prijazni griči, od zahodne in nekaj od severne jadransko zeleno morje obdaje, stoji Terst, bogato in pervo tergovsko mesto avstrijanskega cesarstva. S sosednih gričev zagledaš v severo-zahodu bližnji otok Grado in polootok Oglejski, na robu predgorja Duino in zadaj v sinji daljavi bele gore poleg Verone, ki iz globokega morja svoje stare verhove mole, na desni primorsko predgorje, Občino, in na jugu, na osti zaliva teržaškega bližnji Skedin (Servola), kamor se posebno po zimi rada teržaška gospoda sprehaja. Na gričih za mestom leži v podobi polomesca stotero kampanij, obdanih od lepih vertov in krasnih vinogradov, kjer seje obilo žlahtnega vina pridelovalo, dokler ni huda bolezen končavala plodonosnih brajd. Dva drevoreda zaljšata okolico mesta: pervi se začne na izhodni strani v mestu, v ulici „aquedotto" imenovani, in pelje vun iz mesta v najprijetnejši, od teržaščanov toliko ljubljeni gaj „boschetto," kamor se po leti sploh teržaška gospoda na sprehod peš in v urnih kočijah podaja. Verh tega s starimi, z ber-šlinom ovitimi hrasti obraščenega in tu in tam na novo pogoj-zdenega griča, kamor je več lepih cest in potov speljanih, se odpira najkrasnejši pogled na mesto, njegovo okolico in na celo neizmerno morje. Tu stoji mestno strelišče, ktero se pa ne obiskuje toliko, kakor v mnogih drugih mestih. Drugi drevored na zahodu mesta pelje proti novi Lloydovi barkotesarnici
na potu v Skedin, kije sprehajališče o bolj hladnih letnih časih. Ako se vstopiš tu po zimi ali v zgodnji spomladi k potu v nedeljo po poldne, ko je vreme prijazno, se boš čudil sto in stoterim kočijam, ki ena za drugo tu mimo divjajo v Skedin, kjer se toliko ljudstva nabere, da večkrat ni mogoče nikjer prostora dobiti. Tu točijo sladki refošk, ki dopada posebno gospem in gospodičnam.
Vsakdanje sprehajališče v mestu je imenitni korso, najdaljša in sem ter tje najširokejša mestna ulica med novim in starim mestom, v sredi najlepših poslopij, najimenitnejših teržnic in prodajavnic, ki sega od jugo-vzhoda od stare šrange noter do morja, pri morju pa molo S. Carlo, ki sega iz srede mesta v morje, na kterega levi strani stoje Lloydovi parobrodi in na desni druge kupčijske barke.
Se bolj kot sprehajališča na suhem se obrajtajo na morju. Ne le, da se pridno obiskujejo tuje vojaške, zunaj na morju stoječe barke, tem več, ako je vreme ugodno in morje ne preveč valovito, posebno pogosto odrivajo brodnarji svoje čolne z razpetimi jadri od bregov, ki pri dobrem vetru ko tica ferče s pevajočimi mladenči, z boječimi deklicami, s pogumnimi možaki in skerbnimi materami v bližnji sv. Jernej. Od tod vži-vaš posebno lep pogled na zeleno morje proti zahodu, in kakor da bi iz morja rastel, stoji pred tabo kaj krasno Terst po celem morskem bregu od svetilnika na zapadu do novega Lazareta na severo-vzhodu. Ker Lloydovi parobrod poletnega časa pri lepem vremenu vsako nedeljo in vsak praznik terža-ščane v sosednje primorske mesta, v Koper, Piran, Duino in Isolo v razveselovanje vozi, se ve, da jih ne manjka, ki se te priložnosti radi poslužujejo.
Mesto samo, močno polomescu podobno, razdeljuje, kakor smo že zgoraj omenili, imenitni korso, akoravno ne prav natanko, v novo in staro mesto. Novo mesto stoji na vzhodni strani in po celi širokosti morske luke, je večje kakor staro mesto, prav snažno in lepo zidano, z ravnimi, enako širokimi ulicami, ima poseben lep tlak iz velicih kamnitih plošč, po
kterih, ker so iz brusivnega kamna, mnogokrat zapaziš, da ljudje sekire in enako orodje brusijo: pohištva so snažne in prostorne, je z eno besedo prav prijetno mesto. Staro mesto stoji na zapadni strani na podnožju griča, na kterem so grad sezidali, in deloma na griču samem, je kaj tesno, ima prav ozke ulice, da se tu in tam težko dva človeka srečata, v nekte-rih kotih je dovolj nesnažno stanovati, v takih krajih, kamor nikdar ne posije milo solnce, in je mimo tega vedno šum in šunder, vpitje, krič, ropot in rožljanje, je toliko manj prijazno, ker so stanišča večjidel temne, ker večkrat neprijeten duh v nos bode, in ker se radi zavoljo nesnage vsakosortni merčesi redé. Staro mesto ima to edino dobro, da po zimi v njem ni tako nadležna huda burja, ki po ulicah novega mesta hudo vihra in piska in žvižga; odvrača pa burjo homec, ki zadi stoji in sila ozke in zakrivljene ulice, da va nje ne more. Da so v starih časih mesta s tako ozkimi ulicami zidali in vse na kup tlačili, je velevala tačasna politika, ker v ožinah so se lahko sovražnikom branili, kar bi se v odpertih mestih ne bilo moglo zgoditi, in ravno Terst je imel z Benečani dolgo terpeče in serdite boje.
Akoravno ne najdemo pri mestnih stavbah nič posebnega, vendar enakomérnost in taljanski okus dajeta mestu —pa le novemu— neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne najde povsod. Ze nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavoljo večkratne hude burje z opečnimi korci krite in tu in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsaki stavbi. Med vsemi stavbami celega mesta je brez dvombe najveličastnejša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki stoji na vzhodni strani mesta, in ki jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker izmed vseh stavb zavoljo posebnega obsega veličansko tu stoji. Sicer obstoji le iz treh močnih nadstropij, ali meri po dolgosti 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 oken. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, zares mojstersko delo. Lepa kapela in lekarnica kinčate notranjo vravnavo.
Najlepše poslopje za špitalom je brez dvoma „Terge-steo," ki stoji na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Obstoji iz štirih nadstropij in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri tacih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgoraj noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki mimo pelje, z železno verigo, da tergovcov v pomenkih ne motijo mimo derdrajoči vozovi.
Akoravno je še več lepih palač, kakor Borsa, zavoljo marmeljnovih kiparij imenitna, palača Gopčevič in druge, vendar niso tema jednake, in nimajo nič posebno zname-nitnega.
Med katoljškimi cerkvami je imenitna stara cerkev svetega Jošta zavoljo mnogih starin in poganskega svetišča, kterega ostanki se še dan današnji vidijo. Razun tega, ker stoji cerkev na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpira cela ter-žaška okolica na morje in suho, in razveseljuje radovedne oči in serce človeka. Cerkev Jezvitov, ki stoji nekoliko pod sv. Joštom, diči lepa malarija, in novo cerkev sv. Antona, stoječo pod velikim kanalom, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasni kupli jo kronate. Je sila velika, in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje.
Mesto se, bi rekel, dan na dan na vse strani razteguje, ker povsod se vidi, kako marljivo se nove hiše — same palače — postavljajo, ker število prebivavcov vedno raste in ker živa kupčija obilo tujcov od zahoda in izhoda, največ po morju privabljuje, je tedaj tudi potreba mesto širiti; ali zraven tega pa tudi tirjajo hišni posestniki tako visoke obresti od hiš, kakor nikjer na celem Avstrijanskem.
Tergov je v mestu mnogo. Najimenitnejši so: Veki terg. ki leži pred hišo mestnega poglavarstva, in na morje meji. Na tem tergu stoji iz marmeljna izsekana podoba nemškega cesarja Karola velikega, in vodnjak zavoljo marmelj-
novih kipotvorov najlepši v celem mestu. Na tem tergu, kjer se čuje vedno vpitje prodajavek in prodajaveov, ki ponujajo svoje blago mimo gredočim, se vidi največ sadja, domačega in tujega, drugih zemeljskih pridelkov, tičev in cvetic. Ko na Krasu po zimi najbolj burja razsaja in hude žamete dela, vidijo se tu prelepe hčerke pomladne: violice, vertnice in druge njim sorodne sestrice. Tu mimo pojdi in ozri se na to mesto, pa boš vidil, priskakalo bo ročno prijazno dekle s kitko cvetlic v roki, ponujaje jo tebi. Mladi gospodje se pa tudi radi bahajo s cveticami, nekteri jih dan na dan kupujejo in na svoje suknje pripenjajo.
Lesni terg (piazza di legno) ni manjši od tega. Tu prodajajo večjidel Istranke kruh, kterega v Terst na oslih vsako jutro prinašajo; nazaj grede kupujejo za skupljeni denar pšenice, ktero doma na lastnih mlinih meljejo, in tako drugo jutro spet s kruhom v Terst mahajo. To se godi celo leto dan na dan enako. To opravilo je edini zaslužek nekterih vasi, ki ne stoje ravno blizo Tersta. Marljive Istranke že ob dveh zjutraj svoje osle otovorijo, da dospejo v Terst, ko je dan, ko se mesto prebudi iz spanja, ko se jame šum, rožljanje in kupčija. — Za tem najimenitnejši je terg Godola, zvezan s poprejšnjim po mestni ulici, ki se nova ulica (contrada nuova) imenuje. Tu je posebno živa kupčija, ker leži na najpriprav-nejšem kraju mesta. Razun teh treh imer.itnejših tergov je med drugimi še spomina vreden ribji terg (piazza di pešci), kjer je vedno krič in se sekajo ribe, kakor v mesnicah volovske pleča. Po teh tergih in ulicah se razlega krik prodajaveov in prodajavek. Uni ponuja smokev, ta pomoranč, dateljnov, jabolk, hrušek, cvebov i. t. d. Na unem voglu tam peče furlan laški kostanj, njemu naproti vidiš spet pečene jabolka in hruške. Sem po ulici privpije fantalin in meri trakove in robce na vatle, spet od une strani se čuje tanki glas človeka, ki nosi vsake sorte mazila za lišp in zdravje. Tam doli maha jud z obleko v roci, ponuja po visoki ceni in prodaja po nizki. Natihoma stopi pred tujca fantalin, mu kaže lep pozlačeni perstan, terdi, da je zlat, in ako mu steče, da ga za par grošičev ogolfa, jo
potegne vesel potepeno spred oči. Zmed tega šuma in šun-dra se pa močno razlega glas krepkega sina Krasa, dolgolasa-tega ogljarja, ki s svojim „carbone" (oglje) prevpije vse druge prodajavce. Pozna se mu po obleki veliko ubožtvo, kar je vzrok njegove pičle izobraženosti in omike. Vidi se na njem, da sila malo potreb pozna. Vesel je, ako svoje oglje, ktero prinese na slabem, velikemu teletu podobnem, začernelem konjiču, v mestu speča, da potegne par grošičev za silne potrebe. Počernjeni obraz in dolgi kodrasti lasi mu daj zraven lastne oprave posebno podobo.
Štiri glavne ceste peljejo iz mesta in sicer: ¡stranska, ki je najneukretnejša med vsemi in derži v poslednji kot Istrije noter do Pole, kjer se delajo velike stavbe za vojaško brodnarstvo, ker zavoljo imenitne luke bo cesarsko vojaško brodovje vprihodnjič ondi svoje stanišče imelo. Reška cesta, do ovinka proti Občini z dunajsko združena, je tudi močno bregovita, in burja tu najhuje razsaja in največje žamete dela. Tretja bolj prijazna cesta pelje po severnem bregu morja skozi lepo ravno Furlanijo v Vidim. Na ti cesti je občenje vse bolj živo kakor na obeh ravno imenovanih, posebno perutnine pride po nji neizrečeno v Terst, in mnogo rodovin se s prekupčijo perutnine živi. Na ti cesti se ti odpira najkras-nejši pogled na mesto in morje. Ako kje, povzdiguje tukaj veličastna narava duha visoko nad zemljo. In kake čutila se v dušo vcepijo, ako unkraj brega morskega na desni otoka Grado zagledaš černi zvonik staroslavnega Ogleja. V spomin ti stopa njegova važna zgodovina. Tu je rožljalo orožje neužuganih Rimljanov, to mesto, nekdaj pervo mesto za Rimom na zapadu, je strahovalo toliko dežel, toliko narodov! in zdaj ga ni več! in le tu in tam kaže kaka razvalina, kak obraščen kamen, da je tu nekdaj nekaj bilo. Tu mimo, kjer zdaj koraka bleda mer-zlica, so derli iz severa narodi v taljansko zemljo, tu so se bile kervave bitve za posestev Italije; tu je stal strah narodov, šiba božja — železni Atila. Iz tega kraja, iz teh pustih močvirov se je zaplodila kerščanska vera med Slovence, je razterla ma-like očetov naših; v ti samoti se je rodila kraljica morja, se
je dvignil silni beneški lev, ki se je spuntal zoper svojo mater in jo v grob poderl. Zgnjili so staroslavni, preganjani patriarhi, oznanovavci vere božje. Strašna osoda je tu divjala, slava Ogleja živi le — v zgodovini še, dan današnji ga ni več. — Pod teboj se vije železna cesta, z mnogimi mostovi in globocimi zaseki v živo skalo noter do Nabrežine, od kodar se bode teržaščanom toliko potrebna pitna voda po železnici v mesto napeljala, ker sedaj je mesto z vodo slabo preskerbljeno, ne le, da je ni zadosti za število prebivavcov, ampak še ta je slaba.
Dunajska cesta, do Občine umetno in kaj krasno izdelana, pravo mojstersko delo, je važnejša kot vse druge„ zakaj po nji se zvozi največ raznega blaga v mesto in iz mesta. Ko dospeš po ti cesti verli Občine, opaziš na levi veličansko piramido iz kraškega kamna, spominek cesarju Francu za izpeljavo nove ceste. Postoj pri tem spominku, ozri se še enkrat na nemirno mesto in živo luko. Glej, pod tvojimi nogami leži stotero kupčijskih brodov, njih jambori kviško mole, podobna je luka okleščenemu gojzdu. Mirno je morje, in brez skerbi počiva mornar na barki, ali gorje, ako se tam na severu kope oblakov prikažejo; to-je znamenje hude nevihte, strašne tramontane.. Ako kaj takega zapazijo mornarji, zakriče iz vsega gerla, v celi barkostaji vstane silni vriš in hrup. Nemudoma so po konci, kako se pripravljajo na boj z valovi! Na vse strani se priter-jujejo barke z vervmi in verigami na bregove in sidrovišča. Priženejo se valovi, kakor bi trenil. Kako jezno se objemajo, telebajo v skalnate bregove, začerneli se pode v mesto, kako ropočejo težke verige, škripljejo močni jambori! Kakor lahki čolniči, se premetavajo težke barke, do verh jambora se jezna pena kadi, in glej ga prederznega mornarja, kako pleza po vervi gor in dol, kako se ziblje zdaj na levo, zdaj na desno, kako se ondi v čolniču in ondi plavajoč vojskuje z divjim morjem! — Potihnila je nevihta morska, gledavcov gosta množica, ki so prispeli do brega, se spet na vse strani razhaja, in mornar, vesel, da ga ni zadela nesreča, si obriše spet vroči znoj s čela, ter leže brezskerbno počivat.
Kaj tam pomeni ponosni orjaški stolp, na uni strani mesta na morskem bregu? To je svetilnik, na kterega se ozira v tamni noči mornar; njegova svitla luč, ki se vedno zakriva, mu zaznamenuje o hudem viharju bližnje pribežališče, ter ga navdaja z veselim upom rešitve; una krogla spodaj na svetilniku na severni strani, ko pade, oznanja poldne, in ob enem poči kanon na barki, in zapojejo zvonovi po mestu. Zgoraj na severni strani v svetilniku ti kažejo vihrajoče bandera števila parabro-dov, ki se bližajo luki, in kako daleč so še na morju, ker kolikor- bolj bandero visi, toliko bliže je parobrod. Ko se bandero, ki po gerbu parobrod natanko naznanja, kviško postavi (prima vista), in s prostim očesom še nič ne zagledaš, potrebuje parobrod pri dobrem vremenu še dve uri do luke; ko se nagne (seconda vista), in komaj v dalnji daljavi gosti dim zapaziš, moreš ga še skoraj eno uro čakati; ko se bandero obesi (terza vista), je že blizo, in viditi je, kako penijo hitre njegove kolesa zeleno vodo. Na nasprotni strani v svetilniku zapazuješ obešene krogle, ki naznanjajo barke z jadri, bandero pa pomeni pet bark.
Zakaj pokajo danas kanoni v luki, kanoni na gradu in grom pretresa mestu zidovje? Kakov obhajajo praznik? Štejem in naštejem 21 strelov v luki, 21 na gradu. Cuješ, prijadrala je vojaška barka tuje deržave, in pozdravljala je z germenjem kanonov mesto, in na gradu ji odmeva odzdrav. Poveljnik bro-dovja in vojaški in civilni poglavar mestni jo obiščejo, in spet pokajo kanoni, in kapitan vojaškega broda se mu zahvali za skazano čast, in obišče drugopot mestnega poglavarja, ki ga večidel na kosilo povabi, kjer mu razklada od morskih voženj in kaj je vidil in doživel na mokrem svetu.
23. Slov«.
Spisal G. Krek.
Pozdravljam slednjič vas, gore, Z iskrenim glasom: domačija! Iz ptujega hitele mi želje Le k tebi bodo zmir, samija!
Sltvensko Berilo za VIII. gim. razred.	10
Navdajal svitli me večerni plam, Zlatil ki vaše je verhove, Oživljal je prebistri potok sam. Ki gnal peneče je valove.
In koča očeva dan slednji mi Veselja mnogo je delila; Kraj lipe senčnate me mlada kri Po stezah dragih je vodila.
Za to pozdravljam sinje vas gore Iz kraja ptujega veselo, Da mi serca tolažite želje, Ki vedno k vam le bo hitelo.
24. Hoja Evgenijcva prek planin.
Po A. Jiigeru poslovenil J. Navratil.
Za polčeterti mesec po smerti poslednjega Habsburžana, na kraljevem sedežu španskem Karla II. (ki je umeri 1. nov. 1700), v najhujši zimi so se upotili cesarski na Laško, zato ker se je lastil Francoz Milanskega. Za velikega vojvoda je bil izbral cesar Leopold izmed vseh najumnejšega vojvoda svojega, EvgenijaSavojskega. Posebna učenost vojaška, pazljivost v namenjanju in v izveršavanju modrih namenov, serčnost in zmernost v prestraŠnem boju, vedna preudarljivost, skerb za strah in za red, priljudnost do serčnega vojščaka, lepo ravnanje s premaganimi narodi, poslušnost, ako mu je kdo kaj svetoval, hvaležno spoznavanje zaslug, razum brez samoljub-nosti, serčnost brez bahanja, blaga misel, vernost v službi po dolžnosti, častiželjnost, kakoršna se spodobi vsaki imenitni glavi, in toliko da ne sinovska ljubezen dj) cesarja Leopolda — to so bile poglavitne lastnosti tega imenitnega moža. Nič manja ni bila njegova slava vojaška.
Po zmagi Zentski, ki je bila največa v vojskah z neverci in perva za vojvodovanja njegovega, je slulo ime Evgenijevo od kraja do konca Evrope. Bil je junak kerščanski.
Okoli polovice februarja mesca 1701 so stopili pervi vojščaki cesarski na zemljo tirolsko. Vseh je bilo 19.800 pešcov, 12.000 pa konjenikov s kakimi šestdesetimi težkimi streljali, z neizrečeno veliko množico konj in druge ropotije. Veliko zbirališče jim je bilo v Roveredi, kjer je stanovalo pogo-stoma po deset, po enajst jezer vojščakov: 20. maja je prišel Evgenij sam v Roveredo. Drugega dne je ogledal, kako stoji sovražnik v Chiusi in Ferrari, ter je sprevidi!, da ne bi bilo moči dalje po navadni veliki cesti ob Adiži (Etsch).
Francozi so bili namreč prišli pod Catinatom, vojvodom izmed pervih vojvodov svojih, že na spomlad tudi na Laško, in zaslonili cesarskim vse izhode iz planin. Ne maraje za nobe-nostranske Benečane so posedli konec aprila mesca od „Lago d ldrio" do soteske Veronske vse soteske in ceste, ktere vodijo iz Tirolskega na Laško. Veseli so, da so se postavili tako dobro, in se bahajo rekoč: „Ce nimajo Avstrijanci perotnic, da bi prileteli po zraku, po tleh ne pridejo dol." Ali stari Can-tinat se je zmotil ta krat, in mojster, ki je posivel na vojski, moral je viditi, kako ga je prekosil na preveliko čudo vsi Evropi po pameti in po serčnosti junak, ki ni imel še štirdeset let. Zakaj sprevidivši, da se po navadni cesti ob Adiži ne more prejti, misli Evgenij berž, kako Iti dospel po drugem potu na Laško.
Mahom iz početka je mislil na dva pota: od Trienta proti vzhodu po velikem ovinku Valsuganovem mimo izvirka Brenti-nega na Bassano in Vicenco, ali pa od Roverede proti zahodu na Mori in Torbole prek jezera Gardskega in Judikarije. Toda pokazalo se je po boljšem preudarku, da je bila oboja misel slaba. Tudi se je polotoval slavni Evgenij kakor junaki starih časov rad prederznih del. Nameni se tedaj prekrčiti najkrači pot prek mejnih planin, in si izbere za to doline in berda planinske proti zahodu od Roverede in Ale. Po prelepi krajini Roveredski tik zida prijetnega mestica dere bistrica Leno, in se iztaka šume v tiho vodo Adižo. Ta bistrica zbira studence po gorah, ktere delijo Tirolsko od dežele Vicentinske, in se pretaka po dveh dolinah po imenu „Terragnolo" in „Vallarsa",med
kterima moli nevisok stermec Trembelenski. Prek Ale najužno-vzhodno stran čedalje vile se vleče dolina Valfreddska celo do krajine planinske, in se veže gori z Vallarso. To so razun malo ravnejše doline „Terragnolske" same sterme nehodne doline, po kterih ni bilo ondaj drugega pota, kot posamezne steze samo za planinarje, lovce in k večemu za počasne mule. Tod, misli Evgenij, da bi se dal prehod narediti, in izbere za namen svoj najmodrejši pomoček: popraševati hribovce, ki znajo te kraje. Da si pripeljati nekoliko kmetov iz unih treh dolin, in jih izprašuje natanko, kako njihove gore stojijo, kam deržijo, kake so, in kod bi se moglo prejti. Priprosti ljudje, ki vidijo težko orožje, konje, vozove s pripravo za vojsko, neizrečeno veliko ropotije in 30.000 vojšcakov, majejo s pleemi, odmajujejo z glavo; „zakaj odkar pametijo ljudje, ni samokolnica se ni prepeljala prek planin; kako bi se prepravila tolika ropotija; ne vedo, ni kako, ni kaj." Junaškemu vojvodu je pa zadovoljela beseda iz ust njihovih, da vendar ni ravno nemogoče prejti, češ, da naj prepuste skerb za to le njemu. Mahoma se loti posla on. Berž berž začnejo in delajo neprenehoma noč in dan tri pote: za konjenike, za težko orožje in za pešce. Kakih 1.000 mož odpravi Evgenij do Valfredde, kakih 2.000 do Trem-belena, kjer so morali delati poldrugi seženj široko cesto od Terragnola prek planine Borcole (Borkole) do Tiene za konjenike in za težko orožje, — od Vallarse po preloki te doline proti Schiu in Malu na Vicentinskem pa za pešce. Na veliko korist so bili Evgeniju postrežni hribovci, ki so se uganjali, kteri bo bolj pomagal prečastitljivemu junaku. Pisma pravijo, da so pomagali hribovci tako marljivo, da jim ni ver-gla sviloreja, ki živi skoraj sama Trient in Roveredo, tisto leto ne stotine mimo pridelka drugih let, zato ker so vsi možki ravno maja mesca, najboljšega za svilorejo, delali za Evgenija, ko-paje, lamaje in streljaje mu pečine. Ker bi bilo pa vse zahman, ako bi bil izvedil kaj od tega namena sovražnik, toraj je bilo Evgeniju posebno na sercu, da bi ga preslepil in napeljal na misel, da bi naši radi prešli prek Adiže ali pa prek jezera Gardskega in Judicarije. Zato je storil Evgenij to le: podkurjal ljudi v Val-
Lagarini, v Arcu, v Judicarijah in v Val di Ledru, ki so se bili postavili po mejah že o približevanju Francozov, z vljudno pisanimi pismi, ter jim pošiljal na pomoč obilnih kerdel, da bi čversto grabili sovražnika; v dolini Legerski, kjer so se na-djali Francozi poglavitnega boja, na obeh straneh Adižinih, pa je rekel neprenehoma pote popravljati, in že 21. maja na vse strani močno ogledavat hoditi. S tem je opravil popolnoma to, kar je hotel. Francozi se dajo preslepiti, posedejo vse berda Montebaldske od jezera Gardskega notri do Adiže, napravijo velike nasipe, in skličejo naglo na pomoč vojsko, kije prihajala iz Milanskega in Mantovanskega.
Ne bi bili mogli Evgeniju bolj ugoditi. Poti za pešce in za konjenike so bili že gotovi. Nadjal se je vojvoda, da jih bodo pripravili za teden dan tudi za orožje. Spravljal se je toraj na pot. Sporočil je Benečanom, da pojde vojska cesarska prijateljski in pošteno po njihovi deželi. Pekom Roveredskim je naročil, da morajo razun pekov vojaških v Saccu vsak dan za 17.000 ljudi kruha izpeči. Po vseh krajih okoli je velel za to-vorjenje kruha, moke in ovsa mul in samotežnic najeti, kolikor jih morejo le dobiti. Poslednjič je napovedal, kako in kod bodo hodili.
27. dan maja mesca se je začel spomina vredni prehod Evgenijev po planinah, ki je bil res tak, da se spominja človek, prebiraje popis, nehotoma hoje Hanibalove prek planin, ki je bila Evgeniju zavoljo težkega orožja, kterega Hanibal ni imel, skoraj še teža.
Konjeniki, nekoliko dni pozneje pa težko orožje z ropotijo vred so se pomikali po cesti na Terragnolo, prešli prek planine Borcolske in prišli prek Tiene na veliko cesto Vicentinsko. Pešci so se bili razdelili. Manjši del je stopal prek stermca Trembelenskega na pravo od dereče bistrice po straneh Val-larse do verha njenih planin. Veče kerdelo z Evgenijem pred seboj je lazilo po skalnati dolini Valfreddski na verh Breonija naVeronskem. Konjeniki in pešci niso veliko terpeli prehajaje; prevažanje težkega orožja in ropotije vojaške pa je bilo od sile težavno delo — na smert veliko ljudem in živini. S plašnimi ko-
nji, ktere so vodili jezdeci peš za uzde, ni bilo moči ob stermo-glavih brezdnih po neravnih potih nič opraviti, zato so morale bližnje soseske dati veliko volov, češ, da bodo po pametni in počasni hoji svoji bolj za to rabo. Po deset do dvajset parov je vlačilo le en kanon, razun tega je moralo pa pomagati še veliko kmetov in vojščakov na verveh navzgor vlačiti, navzdol pa prideržavati, da ni padel kanon v kako prepad. Pri tem se je končalo veliko ljudi in živine, posebno pa po jarkih Valfredd-skih, po kterih je bilo delo tako težavno, da so prehodili ves dan toliko da za tri ure hoda. Tako težavno so prevlekli v štirih dneh dvajset težkih kanonov, za temi pozneje pa vseh skupaj še šestdeset. Verh Breonija sta se srečala razdelka peš-cov in se vtaborila pervič na Benečanskem.
Ko izvejo Francozi, da so cesarski že na ravnicah laških, niso hteli od konca sami sebi verjeti; ko se pa prepričajo, da je res, vsi se presenetijo. Od nove ceste prek planin, dasiravno je bila tako blizo, niso bili izvedili čisto nič; zakaj med Tirolci ni bilo nobenega izdajavca, pa tudi v vsi vojski Evgenijevi ne, in to je še lepše slišati. Francozi so se uadjali boja za terdno kraj Adiže. Vse križem jim zdaj hodi. Vidijo preveliko nevarnost, da jim utegne Evgenij, ako ostanejo v Chiusi in Ferrari, pot zapreti. Ni jim drugega storiti, kot preslepljenim in osramotenim iz sotesek na piano hiteti, da ubranijo našim, ako bi hteli prek Adiže.
Evgenij je vidil z lastnimi očmi, kako so bili izbegani in
v
kako so bežali. Cakaje v taboru Breonskem dva dni težkega orožja in konjenikov, ki so se mu bližali iz Vicence, je gledal Evgenij iz za dneva z gore .na pravo stran Adiže, in je vidil, kako se je pomanjšal tabor francozki v Rivoli. Berž po tem vidi, kako je bežala vojska sovražnikova ob Vdiži in se vtaborila pri Bussolengi.
Tako — prav po Hanibalovo — prekoračivši planine je pa moral Evgenij še ves mesec postavaje Cantinatu nasproti stati; zakaj polahko so lazili po planinah drugi vojščaki, silno težavno je bilo prevažati težko orožje, trebalo je delati hramov za
živež, voziti les za mostove, manjkalo je hrodov, in še dosti drugih zaprek je bilo.
Deveti dan julija mesca pa možki zagrabi slavni vitez sovražnika in ga nažge do dobrega. Tudi pozneje je izmagoval preslavno, in ohranil imenu svojemu staro slavo.
25.	Šciiikovec.
Spisal M. Vilhar.
Bival na zeleni lipi Nekdaj ščinkovec je mlad; Skakal je po senčnih vejah, In prepeval serčno rad.
Lipa ga je bolj ljubila Kakor druge tiče vse ; Vejo mu je odločila, Naj si plete gnjezdice.
Ko so tekli pervi časi, Lipi je hvaležen bil; Komaj pride tretje leto, Ze prederzen je grozil:
„Vejica, na kteri gnjezda Pletel sem že tolikrat, Ni več tvoja, ampak moja; Moj je les in cvet in hlad!"
Lipo to do serca zbode, Strese gnjezdice mu z vej; Brez zavetja mora tiček Iz domovja iti zdej.
26.	Duhovnik.
Po Franeozkem j oslovenil M. Cigale.
V vsaki vasi nahajamo moža, kteri brez lastne rodovine spada med rodovino vsega sveta. Kličejo ga za svedoka, za
svetovavca, za opravnika v najslovesnejših prigodkih življenja; brez njega se človek ne rodi, brez njega ne mre; on sprejema človeka z maternega naročja in ga ne prepušča drugemu kakor grobu; blagoslavlja in posvečuje zibelko, desko mertvaško in rakev. Temu možu, ki se ga že otročiči uče ljubiti in spoštovati, pravijo celo neznanci Oče, pred njim razkrivajo kristjani svoje iskrene izpovesti, in izlivajo najskrivnejse solzice.
On je prijatelj, djal bi, živa previdnost vseh nesrečnih, tolažnik tarnajočih, branivec slabotnih, podpornik vdov, oče sirotek. Vse njegovo življenje posvečeno je le sreči drugih. Dokler druge še sladko spanje krepča, nastopil je že mož ljubezni pred jutrovim zorom svoje ljudomile dela. Utolažil je siromaka, obiskal bolnika, obrisal in posušil solze nesrečniku, podučil nevednega, ukrepi! slabega, v čednosti uterdil duše po viharni strasti zmotene; in ko mu v enakih dobrotljivih djanjih mine dan, prihaja mu večer, pa ne počitek. Kadar veselje k raznoverstnim kratkočasnicam druge vabi, priteče urnih korakov nekdo k posvečenemu služabniku, rekoč: „Kristjan umira"; bodi tudi — za kužno boleznijo; dobri pastir ne more pustiti svoje ovčice nepotolažene v poslednjih britkih trenutkih.
On je po svoji dolžnosti srednik med bogatstvom in ubožtvom, na njegove vrata zdaj bogatin, zdaj revež poter-kuje: bogati, da bi mu na skrivnem izročil milodar, ubožec, da bi ga prejel brez erdečice; — spada enako med vse verste družtva človeškega: med niže po bornem življenju; med više po omiki, po znanostih in vzvišenih občutkih, ki jih ljudomila vera vdihuje; njegova beseda pada z višine na razum in serce kakor božje naročilo, ter se ju polaščuje s premagovavno močjo razodete vere.
Kristjanstvo je božja filozofija, pisana na dvoje; kakor povestnica v življenju in smerti Sina Božjega in kakor zapoved v visokih naukih, ki jih je On na svet prinesel. Ti dve besedi kristjanstva, zapoved in izgled, zedinjeni ste v novem zakonu. Duhovnikova dolžnost je, imeti ga vsegdar v rokah,
vsegdar pred očmi, vsegdar v sercu. Dober duhovnik je živ razklad te božje knjige.
Sicer mu prehaja življenje ali pred svetim oltarjem, ali sredi otrok, ki jih uči ponavljati katekizem, — ta priprosti zakonik najviše filozofije, to abecedo božje modrosti —, ali v prebiranju bukev, tako rekoč v druščini umerlih. Proti večeru poletnega dneva, po doveršenih cerkvenih opravilih vidi se pa kakikrat z brevirjem v rokah, bodi si pred jablano svojega vertiča, bodi po stezah zelenega verhunca, kjer uživa sladki zrak iz cvetečih ravnin; — zdaj postoji, da prebere verstico svetih pesem, zdaj mu oko zadovoljno zastaja na nebu in jasnem obzorju domačega dola; — na to se verne proti vasi počasnih korakov v svetem premišljevanju stvarstva in njegovega začetnika.
Glej! to je duhovnikovo življenje in veselje; — lasje se mu polagoma posive, roke se jamejo tresti, in oslabljeni glas njegov ne napolnuje več kakor poprej božje hiše, pa vendar se odmeva v sercu njegove cede: umre, — kamen brez imena kaže mesto na pokopališču, kamor so ga vložili.
Glej življenje moža na veke pozabljenega! Ali le ta mož je šel počivat v večnost, kjer mu je duša že poprej živela, dopolnivši na tem svetu svojo imenitno nalogo. Ponavljal je večni nauk, bil klep nezmerjenemu lancu vere in kreposti, in je prihodnjim rodovom zapustil vero, postavo, Boga.
27. Sokrat pa Kriton v ječi.
Iz Platonovega Kritona poslovenil J. Šolar.
Sokrat, po krivem k smerti obsojen, je v ječi. Dva dni pred smertjo pa pride Kriton, bogat Atenec, njegov prijatelj, za rana k njemu, ter ga pregovarja, da naj po noči iz ječe ujde, češ, da to njegovi prijatelji žele, ki so tudi pripravljeni begune podkupiti, da ga ne bo nihče izdal, pa da bi sebi, svojim otrokom ino svojim prijateljem krivico storil, ko bi ne ušel. Sokrat ga pa vpraša, če meni, da se sme komu krivico
prizadeti ali nikomur. Kriton pa pravi da nikomur. Potlej pa pravi
Sokrat: Tako pa glej. Ce pobegnem od tod, ne pre-pričavši srenje, (da meje po krivem k smerti obsodila), ali bom prizadjal kterim krivico ino sicer tem, kterim se jo najmanj spodobi, ali ne? ino ali bom storil to, kar sem obljubil, ker je po pravici, ali ne?
Kriton. Ne morem ti na to odgovoriti, kar me vprašaš, Sokrate, ne razumem.
Sokrat. Pa tako le presodi to reč. Ko bi si jaz namenil od tod vpihati jo, ali kakor se že more imenovati to početje, bi pa prišle srenjske postave pa srenjstvo, ter bi k meni sto-pivši djale: Povej nam, Sokrate, kaj pa si si namenil storiti? ali mar s tenj djanjem, ki se ga lotuješ, ne namerjavaš nas, postav, pokončati ino vse srenje, kolikor je v tvoji moči ? ali meniš, da je mogoče, da bi taka srenja ne bila še k nič, v kteri sodbe, kedar se store, ne veljajo nič, ampak jih lahko vsak po svojem overže ino v nič de? Kaj porečem, Kritone, na to ino enako? zakaj marsikaj bi kdo, posebno pa deržavni govornik, vedel reči, potegovaje se za tisto postavo zaničevano, ki veli, da sodbe, kedar so storjene, morejo veljati. Ali jim porečem, da mi je srenja krivico storila, pa da pravde ni prav razsodila? bom li to djal, ali kaj?
Kriton. To, bogme, o Sokrate!
Sokrat. Kaj pa, če porečejo postave: Sokrate, ali smo se bili mar tudi za to zastopili, me ino pa ti, ali le, da se more podvreči sodbam, kedar jih srenja izreče. Ko bi se jim pa čudil, da to pravijo, bi pa morebiti djale: Nikar se ne čudi našemu govorjenju, Sokrate, nam pa odgovarjaj, kedar si že navajen vprašanja pa odgovarjanja: No, kaj pa smo ti storile, me pa srenja, da nas hočeš zatreti? Ali te nismo najprej me rodile, ino ali ni po nas (postavah) tvoje matere vzel tvoj oče ino te na svet pripravil ? povej nam, ali med nami, postavami, te, ki smo o zakonih, kaj grajaš, da nismo prave? Ne grajam vas, bi djal. Pa te, ki so o reji ino učenju otrok, po kterih si se tudi ti vzredil ino omikal? ali niso
prav ukazovale med nami te postave, ki so čez to postavljene, ko so velele tvojemu očetu muzike pa gimnastike (to se pravi: dušne ino telesne omike) učiti te? Prav, bi djal. Dobro, ke-dar si se pa porodil ino vzredil ino izučil, ali bi mogel reči najprej, da nisi naš otrok ino služabnik ti ino tvoji otroci ? če je pa temu tako, ali meniš, da imaš ti mar enako oblast do nas, kakor me do tebe; da je tudi tebi pripuščeno nam povračati, kar me hočemo tebi storiti? Kaj ne, do očeta pa do gospodarja, če ga imaš kaj, nimaš take oblasti, kakor ona do tebe, tako da bi jima ne smel tega prizadjati, kar ona tebi, ne nazaj jezikati jima, če te kregata, ne tepsti ju, če te tepeta, ino še več drugega takega; ali do domovine ino do postav jo boš pa imel, tako da, če te me hočemo pokončati, misleč, da bi bilo prav, se boš tudi ti podstopil» kolikor je v tvoji moči, nas, postave, pa domovino zatirati, ino boš terdil, da prav ravnaš, ti, ki praviš, da se zares za krepost poteguješ? Ali si mar tako moder, da ne veš, da je domovina večega spoštovanja vredna, kot mati ino oče ino vsi drugi predniki, ino častitljivejša ino svetejša ino bolj v čislih pri bogovih ino pri ljudeh, kteri imajo pamet; pa da more domovino spoštovati ino ji bolj jenjevati ino pogovarjati jo, kedar se krega, kakor očeta, pa ali preučiti jo ali pa storiti, kar veli, ino terpeti, če kaj preterpeti ukaže, lepo z voljo, bodi si tepenje ali vezanje, ali pa če na vojsko pošlje, kjer nam je ranjenim biti ali pa umreti; da se more to storiti, ino da je tako prav, pa da se ne sme umakniti ali pa od-jenjati ali pa stanja popustiti, ampak da se more na vojski ino pred sodbo ino povsod storiti, kar srenja veli ino pa domovina, ali pa preučiti jo, kako da je prav, sile pa ne sme prizadjati ne materi ne očetu, veliko manj kot njima pa še domovini? Kaj porečem na to, Kritone? da prav pravijo postave ali ne?
Kri ton. Meni se zdi, da.
Sokrat. Glej toraj, Sokrate, bi blizo djale postave: Ali me prav govorimo, ko terdimo, da nam misliš po krivici storiti, kar si si zdaj namenil. Me smo te porodile, vzredile, izu-
čile, smo ti daie vsega dobrega, česar smo mogle, tebi ino drugim srenjanom, pa smo vendar oznanile ino dovolile vsakemu Atencu, kteremu si bodi, kedar sam svoj postane ino srenjske navade ino pa nas, postave, vidi, komur me nismo po volji, vzeti svoje ino iti, kamor hoče. Ino nobena izmed nas, postav, vam ni na poti ino ne brani, če hoče kdo iti v kako naselbino (colonia), ko bi mu me ino pa srenja ne bile po volji, ali pa če se hoče kam drugam preseliti, mu tudi ne brani iti tje, kamor hoče, s svojim. Kdor pa ostane, ko vidi, kako me pravde razsojujemo ino v drugih rečeh srenjo vladamo, ta menimo da nam je z djanjem obljubil storiti, kar me velimo, ino kdor nas ne sluša, ta mislimo da trojo krivico dela: ker nas kot roditeljic ne sluša, ino pa kot rednic, ino pa, ker je obljubil slušati nas, nas pa ne sluša ino ne preuči, če kaj prav ne storimo, dasiravno mu na voljo puščamo, storiti, kar me velimo, ino ne ukazujemo s hudo, ampak mu na izbiranje dajemo, da naj nas preuči ali pa sluša, pa ne stori ničesar.
V teh krivicah pravimo, da boš tudi ti zapopaden, Sokrate, če storiš, kar si si namenil, pa še ne najmanje med Atenci ti, ampak najhuje. Ko bi jim pa jaz djal: Zakaj neki? bi me pa morebiti po pravici zavernile. da sem jim jaz med vsemi Atenci to skoraj najbolj za terdno obljubil. Djale bi: Imamo dobre priče, da smo ti bile všeč me ino srenja; ne bil bi se ti nikdar srenje deržal bolj, kot vsi drugi Atenci, če ti ni bolj dopadla, ker nisi bil šel nikoli iz srenje, ne na božjo pot razun enkrat na Istem, ne kam drugam, drugače ne če kam na vojsko, ino tudi po kakem drugem opravku nikamor, kakor drugi ljudje; še poželel nisi kako drugo srenjo ali pa druge postave viditi, ampak dovolj smo ti bile me ino pa naša srenja. Toliko si ti nas raji imel kot druge, pa obetal si za drugo po naše vesti se, ino pa tudi otroke si rodil v naši srenji, ker ti je bila po volji. Pa še celo pri pravdi ti je bilo na voljo puščeno, tujevanje izvoliti si, ko bi bil hotel, ino tedaj s srenjinim privoljenjem storiti, kar sedaj brez njene volje hočeš. Ti si pa takrat ustil se, kakor da hi ne bil neje-
voljen, ko bi bilo treba umreti, ino si namesto tujevanja raji smert izvolil si, sedaj te pa ni tistih besedi sram, ino me, postave, ti nismo mar, ker nas skušaš ovreči ino počenjaš, česar bi najporednejši sužnjik ne storil, ker nam misliš ujti zoper pogodbe ino obljube, po kterih si nam obljubil vesti se. Najprej tedaj to povej ali prav govorimo ali ne, ko terdimo, da si nam z djanjem, ne pa z besedo obljubil po naše vesti se: kaj poreeem na to, Kritone? jeli da bom djal, da?
Krit on. Boš mogel, o Sokrate.
Sokrat. Kaj ne, bi djale, da toraj pogodbe pa obljube prestopaš, ki si nam jih storil ne primoran, ne preslepljen, ino tudi ne prisiljen na naglem pomisliti si, ampak v sedemde-^ setih letih, ko ti je bilo pripuščeno od nas iti, če ti nismo bile me po godu, ino se ti obljube niso pravične zdele. Ti pak nisi hotel iti raji ne v Lakedemon, ne v Kreto, ki vedno praviš od nju, da imata dobre postave, tudi ne v kako drugo helensku ali pa barbarsko srenjo, temuč si bil manj krat zunej srenje kakor hromci ino slepci ino drugi nabogljenci; toliko je tebi srenja bolj dopadla kot družim Atencom; pa me, postave, se ve da tudi, komu bi pa dopadla srenja bez postav? Sedaj pa nočeš biti mož beseda? Boš, ako nas slušaš, o Sokrate, ino ne bodo se ti smejali iz srenje gredočemu.
Glej pa sedaj, če to obljubo prestopiš, ino tega kaj pregrešiš, kaj dobrega boš naklonil sebi ali pa svojim prijateljem? Da se bo tvojim prijateljem taka zgodila, da bodo tudi oni mogli pobegniti ino ob srenjanske pravice ali pa ob premožen nje priti, je blizo udelana: ti pa najprej če greš v najbližih srenj ktero, v Tebe ali pa v Megara — postave imate namreč obe dobre — prišel boš kot sovražnik nju vladarstva, o Sokrate, ino kterimkoli je svoja srenja kaj v skerb, te bodo pisano gledali, misleč, da jim postave zatiraš, sodnikom boš pa to vero poterdil, tako da bodo mislili, da so te po pravici osodili, zakaj kdor postave zatira, je zlo podoben, da tudi mladenče ino pa nevedne ljudi zapeljuje. Ali se boš po tem takem dobro vredenih srenj ino pa najbolj rednih ljudi ogibal? če pa to storiš, ti bo li mar vredno živeti? Ali pa pojdeš
vendar le k njim, ino se boš prederznil pogovarjati ž njimi — kaj pa, o Sokrate? ali to, kar tukej, da se more krepost pa pravičnost najbolj spoštovati ino pa postavne dela ino postave? ino meniš, da se to, kar bo Sokrat storil, ne bo nespodobno zdelo? Misliti je, da se bo. Se boš pa od teh krajev odrinil, pojdeš pa v Tesalijo k Kritonovim gostem, kaj ne? Ker tam je naj veča nerodnost ino razujzdanost doma, ino morebiti da te bodo radi poslušali, kako smešno da si jo iz ječe vpiha!, v kako obleko napravljen — ali v kožuh zavit ali pa v kaj drugega, kakor se po navadi oblečejo beguni — ino pa našemljen: da si se pa star dedec, ko ti je bilo le malo časa še živeti, podstopil tako po nesramnem življenje oteti si ter največe postave prestopiti, ali tega pa nihče ne bo djal? Morebiti da ne, če nikogar ne razžališ; če ga pa, boš pa veliko nesramnega od sebe slišal, o Sokrate. Po tem takem se boš vsem ljudem prilizoval, pa suženj jim boš, pa drugega ne kot gostil se boš v Tesaliji, kakor da bi bil na pojedino prišel v Tesalijo, kaj ne? kje bodo pa tisti pogovori od pravičnosti ino druge kreposti? — Toda le zavoljo otrok hočeš živeti, da jih boš vzredil ino pa izučil? kaj li mar? ali v Tesalijo jih pojdeš redit ino pa učit, v tuj kraj, da jim še to nakloniš? Ali pa tega morebiti ne, toda če boš ti živ, bodo tukaj bolje rastli ino pa bolje učili se, če prav tebe ne bo pri njih, jeli da? ker bodo tvoji prijatelji skerbeli za nje. Ali če boš ti v Tesaliji, bodo skerbeli za nje, če pa v Hadovi hiši, pa mar ne bodo skerbeli? Ako so kaj prida ti, ki se za tvoje prijatelje štejejo, je upati, da bodo.
Ali, o Sokrate, nas slušaj tvoje rednice; ino ne ceni ne otrok, ne življenja, ne česa drugega više kot pravico, da boš imel, ko vHadovo hišo prideš, to vse odgovoriti ondejšnjim vladarjem: zakaj tako ravnanje se za te ne zdi ne tukej bolje ino pravičneje ino sveteje, pa tudi za tvojih prijateljev nobeniga ne, ino tudi, ko tje prideš, ne bo bolje za te. Ampak sedaj boš umeri, če umerješ, po krivem obsojen, toda ne od nas, postav, ampak od ljudi: če pa umerješ po taki hudi krivici ino takem povračilu, ker boš prelomil svoje obljube ino pogodbe
z nami, ino hudo storil, kterim bi bil najmanj imel, se bomo kregale me čez te, dokler boš živ, ino naše sestre, postave v Hadovi hiši te ne bodo prijazno sprejele, ker bodo vedile, da si tudi nas skušal zatreti za svoj del. Nikar se tedaj ne daj raji Kritonu pregovoriti, kakor nam.
To, ljubi moj Kritone, dobro vedi, da to se mi zdi, da slišim, kakor se koribantom zdi, da piščali slišijo, ino jek teh bes di mi bobni po ušesih, ter mi ne pusti družili slišati. Toraj ti pravim, da boš zapstonj govoril, kakor se mi sedaj zdi, če kaj zoper to rečeš. Ce pa le misliš kaj opraviti, pa govori.
Kriton. Nimam kaj reči zoper to, o Sokrate!
Sokrat. Pa pusti toraj, Kritone, pa storiva tako, kedar je tako božja volja.
28. Kdor manje prosi, vec mu se daje.
Pripovedka serbska.
Bili so trije bratje, pa niso imeli na vsem svetu nič več kot eno hruškovo drevo, ter so to hruško zaporedoma varovali: eden je ostajal pri hruški, una sta hodila pa na delo. Neko noč pošlje Bog angela gledat, kako ti bratje žive, pa ako žive slabo, da jim da boljšo hrano. Ko pride angel božji na zemljo, spremeni se v berača, gre k unemu, ki varuje hruške, ter ga prosi, da bi mu dal kako hruško. On izbere od svojih hrušek, pa mu da in reče: „Na ti mojih hrušek, bratovih ti ne smem dati". Angel mu zahvali in prejde. Ko ostane drugi dan drugi brat, da bi varoval hruško, pride spet angel, pa ga prosi, da bi mu dal ktero hruško. Tudi ta mu izbere svojih hrušek, pa mu da in reče: „Na ti mojih hrušek, bratovih ti ne smem dati". Angel tudi njemu zahvali in prejde. Kdar je bila versta na tretjega brata, spet pride angel, in prosi tudi njega, da bi mu dal ktero hruško. Tudi ta mu izbere, [ia mu da in reče: „Na ti mojih, bratovih ti ne smem dati". Ceterti dan se spremeni angel v meniha, pride rano v jutro, zateče vse tri doma, pa jim reče: „Pojdite za menoj, da vam
dam boljšo hrano". Gredo za njim molče. Ko pridejo do velikega potoka, voda teče, vse šumi, ondaj popraša angel najstaršega brata: „Kaj bi ti rad?" On pa odgovori: „Da bi bila vsa voda vino, pa da je moje". Angel prekriža s palico, in na mesto vode poteče vino, tu se vino nataka, ljudje delajo, vsa vas. Ondaj ga angel ondi pusti, in mu reče: „Na ti, česar si si želel, zdaj živi". Z unima pa se odpravi dalje. Ko pridejo na neko polje, posedejo polje golobje. Ondaj popraša angel srednjega brata: „Kaj bi si želel zdaj ti?" On pa mu odgovori: „Da bi bile to vse ovce, pa da bi bile moje". Angel božji prekriža polje s palico, pa so namesto golobov same ovce; tu so hlevi, ene žene čedo molzejo, ene mleko prelivajo, ene smetano posnemajo, ene sir širijo, ene maslo topé; tu napravijo tudi mesnico; eni sekajo, eni tehtajo, eni denarje prejemljejo, ljudje delajo, vsa vas. Ondaj mu reče angel: „Na ti, kar si si želel".
Najmlajšega brata pa odpelje, in prejde ž njim prek polja, pa ga popraša: „Kaj bi pa ti rad?" On mu odgovori: „Jaz ne bi nič drugega, kot da mi Bog da ženo prave kerščanske ker-vi." Ondaj mu angel reče: „O, to je težko dobiti; na vsem svetu so le tri: dve ste ženi, ena je devica, pa jo že dva snubita." Grede tako precej dolgo, prideta v neko mesto, kjer je bil cesar; taje imel hčer prave kerščanske kervi. Ko prideta v mesto, gresta berž berž cesarja hčere prosit. Ko prideta tje, prišla sta tudi dva cesarja snubit, in dela vsak svojo jabelko na mizo. Ondaj deneta tudi ona svoje jabelko k unima. Ko ju ugleda cesar, reče vsem, ki se bili ondi: „Kaj hočemo zdaj? una sta cesarja, ta pa berača proti njima." Ondaj reče angel: „Znate li kaj? Tako le naredimo: naj vzame devica tri terte, pa naj posadi na vert, namenivši ktero komu hoče, pa na čigar terti bo jutri grozdje, unega naj vzame." Vsi so privolili: dekle posadi tri terte na vert, in nameni vsakemu po eno. Ko pride jutro, glej grozdja na terti unega siromaka. Ondaj cesar ne more drugači, in da hčer tistemu najmlajšemu bratu, pa berž v cerkev k poroki. Ko sta bila poročena, odpelje ju angel • v hosto, pa ju pusti ondi. V hosti sta živela leto dni. Ko dote-
če leto, reče Bog spet angela: „Pojdi gledat, kako živita tista siromaka. Ako živita težko, podaj jima boljšo hrano!" Ko pride angel na zemljo, spreverže se spet v berača, pa se vpoti k une-mu, ki mu teče potok vina, ter ga prosi kupico vina; on ga odpravi, rekoč: „Ako bi dajal vsakemu po kupico vina, ne bi ga več bilo." Ko sliši to angel, prekriža s palico, pa poteče voda kakor poprej; ondaj reče tistemu bratu: „Ni to za te; hodi ti pod hruško, pa varuj hrušek."
Potem odide angel od ondi, in pride k drugemu bratu, ki so se mu bili spremenili golobje v ovce, in ga prosi, da bi mu dal kepo sira; on mu pa odrede z besedami: „Ko bi htel deliti vsakemu po kepo sira, ne bi ga več bilo." Ko sliši to angel, prekriža s palico, pa so ti iz ovac spet golubje in zlete. Ondaj reče temu bratu: „Ni to za te; hodi ti pod hruško, pa varuj ondi hrušek."
Naposled gre angel tudi k najmlajšemu gledat, kako on živi. Ko pride tje, najde ga, kako živi z ženo svojo v hosti po siromaški v bajti. Prosi angel, da ga sprejmeta, in da prenoči. Sprejmeta ga iz serca, ter ga začneta prositi, da jima ne zameri, ker ga ne moreta postreči, kakor želita, rekši: „Siromašni ljudje smo." Angel jima odgovori: „Nič ne marajta; zadovoljeval bom s tistim, kar imata." Kaj hočeta storiti! Žita nista imela, da bi mesila kruh; skorjo mnogoterega drevja sta tolkla, in iz te mesila si kruh. Takega kruha umesi žena tudi zdaj za gosta, in ga dene pod „črepnjo" (velik persten pokrov), da se peče, pa se začneta pogovarjati z gostom. Ko poslej pogledata, je li jima ta hleb pečen, to ti je pod „črepnjo" pravi kruh, vshajal je, da nikdar lepše, tako, da je vzdignil „črepnjo" nad seboj.
Ko vidita to, vzdigneta roke k Bogu: „Hvala ti, o Bog, zdaj pa gosta lahko pogostiva!" Po tem deneta hleb pred gosta, prineseta bučo vode, pa ko začnejo piti, to ti je v buči vino. (Kdo se ne spominja nehotoma Philemona pa Baucide?)
Ondaj prekriža angel s palico kočo, kar se napravi cesarski grad in v njem vsega dosta. Tedaj ju blagoslovi angel, in pusti ondi, kjer sta srečno živela vse svoje žive dni.
Sloreosko Berilo i» VIII. gim. rnred.	11
29- Vihar na morju.
Poslovenil J. Navratil.
Močna zahodna sapa se je spremenila po noči v strašan sever. Tujci na otoku se predramijo, ter poskačejo od prevelikega straha s postelj; pa tudi domači se plašijo zato, ker ni razsajalo morje še nikdar tako kakor nocoj. Burja brije in buči, da nikoli tako, valovi pa šumijo in se zaganjajo proti otoku, da še nikdar toliki; po sili hočejo požreti otok in vse, kar je na njem. Tema je, kakor v rogu. Toda kolikor manj vidi oko, toliko več grozovitega siiši uho, toliko več čuti vsak. Vsem otočanom se zdi, da se jim potresa zemlja pod nogami kakor o silnem potresu. Vendar se štejejo za srečne proti tistim, ki brodijo zdaj po razdraženem morju.
S čim se izdani, berž raznesejo po vsem otoku glas, da je ladja blizo otoka na produ obtičala, in da jo utegnejo valovi zdaj zdaj zaliti, ako se ji ne pomore. Vsi otočani, domači in tujci, se stekajo na kraj otoka, nekteri le gledat, nekteri pa pomagat. Cel roj jih je. Kakih devet sto sežnjev od otoka vidijo veliko ladjo, kako tiči na nevarnem produ, in kako se brani s poslednjo močjo presilnemu valovju. Jadra so potergane, drevesa se majejo in omahujejo, na krovu stezajo na pol mertvi ljudje obupovaje roke, in kličejo s slabim glasom: „Pomagaj, kdor je živ!" Neutegoma jim veslata dva čolna otočan-ska na pomoč, veliki z jadri, mali pa brez jader, ali z dvanajstimi močnimi brodarji. Ali ne da bi vihar zjutraj odjenjaval, temuč pa prihaja čedalje hujši; po suhem niso mogli hoditi, nikar po morju veslati. Ravno od tiste strani, kjer tiči ladja, piše sapa in podi valove proti bregu. Grozovito bijejo ob skale na tem, strahovito se razplajhujejo. Čolna se oberneta, kakor treba, ravno proti valovju, mali z dvanajstimi brodarji se zažene sred valovja, ter hoče derzno preveslati. Toda zahman se poganjajo, zastonj se napenjajo na vso moč serčni verli brodarji; nikakor ne morejo dalje, in se vernejo. Veliki čoln, jadernik, je dospel po spretnem kretanju vendar na sto sežnjev do nesrečne ladje; ali zdaj ga popade vihar in ga verže daleč
v kraj; malo da ni potonil. Brodarji morajo zdaj za svoje življenje skerbeti, ter se vračajo. Težko težko, vendar po sreči prispejo do suhega, preden se jim pogrezne čoln, ki je že poln vode. Ne upajo se drugič v toliko nevarnost, zato ker vidijo, da ne bi bilo moč nikakor do nesrečnikov priti in jih rešiti. Že pol ure se zibljejo revni ljudje na nesrečni ladji, zdaj se potapljajo, zdaj se prikazujejo izpod vode, ter stezajo roke milo proti otočanom, da bi se jih smilili. Toda na žalost razsaja razkačeno morje silno in presilno; živa duša se ne upa več s prelahkim čolnom med strahovito valovje veliko kakor hiše; vsak vidi, da ga čaka gotova smert, unim pa vendar ne bi mogel pomoči. Neradi, po sili prepuste zdaj otočani ladjo bučečemu morju. Zdaj se zlomi veliko, berž potem pa malo dervo. Ladja se še enkrat vzdigne, potem pa jim izgine izpred oči. Dolgo gledajo, dolgo čakajo gledavci, pa je ni več iz neizmerne globočine. Strah in groza spreletuje vse. Kdo so bili, od kod so bili topleniki? Od kod so prišli, kam so hteli?
Nedavno potem izplavijo valovi nekoliko kosov razbite ladje in vse polno kavinega zernja na otokov rob. Vse, malo in veliko izmed domačih otočanov hiti po canje, in pobira po stari navadi to drago plavje. Kogar ni bilo doslej na robu, tisti hiti zdaj, kar le more, vse mergoli, kakor na mravljišču, vsak si polni canjo.
To je terpelo kake pol ure. Kar ugledajo na kakih 250 sežnjev daleč nekako skrinjo, kako jo mečejo valovi sem ter tje, in da sedi na nji nekoliko ljudi; bil je krov stanice velikega brodarja nesrečne ladje. Sčasoma izpazijo gledavci, da čepi na tem krovu petero ljudi. Zdaj se jih vidi le po eden, zdaj po dva, zdaj po tri, zdaj ni viditi nobenega, po tem, kakor se je krov vzdigoval ali obračal. Lahko je bilo tudi z golimi očmi viditi, kako so mahali z belimi rutami, da bi jim prišel kdo na pomoč, po tem se pa spet potapljali. Ako jim ne pojde nihče pomagat, zdaj zdaj potonejo vsi, zakaj bližajo se strahovitim valovom. Sila njihova oserči spet brodarje otočanske. Vnovič jim veslajo z dvema čolnoma na pomoč. Malega zalijejo valovi berž, toliko, da ne potone. Verniti se mora, ako se
ti'
noče pogrezniti; veliki močnejši jadernik pa jadra prederzno proti nesrečnikom, ter preplava šiloma silno valovje. Kolika groza! kolik strah! Kako se borijo nesrečniki na ti, brodarjl pa na uni strani s premočnim, od jada penastim morjem, kako. silijo ti k unim, uni pa k tem! Kako željno stezajo reveži pre-merle roke! Ze so vsi blizo. Zdaj zdaj se dosežejo. Vse se veseli. — Kar se zakadi val med nje, pa jih verže daleč vsaksebi. Spet se približajo, pa jih spet odnese; zdaj zginejo izpred oči ti, zdaj uni, zdaj oboji, pa se spet prikazujejo. Hip na hip upajo in obupujejo. Domači in tujci na otoku se vsi tresejo in molijo solznih oči. — Se enkrat se zaženo s čolnom serčni blagi brodarji, in dosežejo po sreči nesrečnike na krovu. Berž jih potegnejo k sebi v čoln, in jih oblečejo v svojo opravo, da bi se reveži segreli. Vsi izidejo srečno na suho. Rešenih je petero: veliki brodar pa štiri brodarji ali mornarji. Molče, vsi izdelani in na pol mertvi se ozirajo; le veliki brodar vpraša po angličanski, kje so. Otočani jih pa ne poprašujejo, kako in kaj, ampak jih odnesti neutegoma v vas na tople postelje, ter jim pošljejo po zdravnika.
Burja na morju terpi še zmirom enako. Čedalje več in večih kosov razbite ladje nanaša morje na kraj otoka. Marljivo jih vlačijo otočani na suho. Sto in sto takih kosov je napravila silna voda iz ene ladje. Kaj se meče neki tam po kipečem va-lovju? Dve bervni ste, na obeh koncih na dober korak vsaksebi z deskami zbite. Brodarji otočanski, ki vidijo z golimi očmi dalje kot tuja gospoda na lukala, ugledajo berž, da sedi na enem koncu človek. Bervni se prekucujete od vala do vala bliže in bliže. Kako je siromaku pri sercu! Kolikokrat ga je potegnilo strahovito valovje s sedeža! Kolikokrat se je pogrez-nil z bervnoma vred v globočino! Pa vselej je izplaval les, vselej za lesom tudi on izpod vodenih gor. ki so ga zasipavale. Ali odklej terpi že ta grozovita nesreča! Nesrečnik mora biti še mlad, drugači bi bil opešal že davno; tudi se je menda privezal s terdno vervjo, drugači se ne bi mogel tako naglo poganjati za lesom in ga zasledovati. Valovi ga ženo bolj in bolj proti otoku. Zdaj je prispel na najnevarnejši kraj, tje, kjer
talamba (teleba) morje ob skalo. Ko bi trenil, šine les med penasto valovje, postavi se po koncu, s tistim koncom, na kterem je sedel človek, navzgor, po tem se prekucne, izgine, — pa izplava s človekom vred blizo otoka spet izpod vode. Več od petdeset otočanov poskače pri ti priči do vrata v morje; vsak je btel pervi biti, roko mu podati in rešiti ga. To se je tudi po sreči zgodilo. Hitro prerežejo verv, s ktero se je bil res privezal, ter ga izneso, ali že na pol mertvega na otok; zakaj vsa moč gaje zapustila, ko je čutil, da je rešen. Bled je kakor sveča, vendar mlad, lepega obraza in čverstega života. Po malem diše, pa še miži. Nekdo mu kane nekoliko močnih kapljic na ustnice; mladeneč spregleda. Vsi gledavci in po-■magavci se ovesele, ter ga odpeljejo v vas.
Popoldne tistega dneva je hodil že z drugimi tovariši vred po otoku, vsi zdravi in veseli, da so ostali živi; le veliki brodar je v skerbi, kaj bo. Toda vsi tovariši so ga tolažili in pravili, da ni on čisto nič kriv, da se je ladja razbila. Pravili so, od kod so, kaj in kam so vozili, kako jih je o polnoči strašna nevihta zatekla, najprej jim jadra potergala, po tem pa ladjo sem ter Ije metala, dokler je ni zanesla oh dveh po polnoči na prod blizo otoka. Ondi so se ukvarjali čez nemoč do jutra.
Ladja, ki jo je valovje vedno vzdigovalo, ki je pa ni moglo vzdigniti, se je, potapljaje se, čedalje bolj polnila z vodo. Čolna za v sili so jim zdrobili na drobne kosce silni valovi, bu-taje ž njima ob ladjo. Veliki brodar in štiri brodarji so se speli na krov nad brodarjevo stanico, drugi so splezali na malo drevo, zato ker se je bilo veliko že razklecalo. Veliko dervo se je ulcfmilo in odtergalo krov iznad stanice in dve strop-nici. Eden izmed tistih, ki so sedeli na malem drevesu, skoči, ko se je lomilo že tudi to dervo, nagloma v morje, ter doseže tisti dve zbiti stropnici, s kterima se je tudi rešil.
Skočivši je vidil berž po tem, kako se je poderlo tudi malo dre.vo, in kako so popadali in potonili uni tri brodarji, ki so bili obsedeli na tem drevesu. Vsi drugi so se rešili, kakor vemo, dasi silno težko.
3«. Bog Je.
Iz Angleškega poslovenil M. Cigale.
„Brezumni je rekel v svojem sercu: Ni Boga."
Stopi pod obok neba ponočnega, in reci, ako moreš: „Ni Boga"! Izusti to strašno kletev, in vsaka zvezda nad teboj bode oponašala pregosto tmino tvojega razuma; slednji glas» ki plava na nočnih vetrovih, bode obžaloval tvojo globoko brezupnost in nespamet!
Ni Boga? Kdo tedaj je razgernil modri ta obok, in njegovi širini vpisal žareče čerke brezsmertnosti? Kdo je upodobil zeleno zemljo ž njenimi vedno tekočimi vodami in široko raz-prostertimi deželami in otoci? Kdo je ustanovil podstave goram? Kdo zagrinja nebo z oblaki, kdo ubira ob veršeči nevihti gromu glas, in spušča blisk, da šviga skozi tmino?
Kdo je orlu dal varno gnjezdo, kjer domuje vihar, ki mu najmočnejši ni kos; in golobu tihotno prebivališče v logu, po kterem se njegov otožni glas odmeva? Kdo je tebe naredil, o človek! s tvojo popolno lepoto uma in podobe? Kdo je storil svetlobo, ktera ti toliko dobro de, in skrivavno tmino, kakor tudi oznanovavca pervega svita jutranjih žarkov?
Bog je! Vsa natora to razglašuje s tako jasnim izrekom, da se mora razumeti. Velika ta resnica je prerazločno zapisana na obrazu vsega stvarstva; ne moreš je pregledati. Vidiš jo v nežnem zelišču, ki ravno poganja v zgodnji spomladi, vidiš v krepkem hrastu, ki je ukljuboval viharju osemdesetih
v
zim. Cisti potočič, ki se šumljaje vijuga po mehkih tratah in zelenih dolih, in pa strašna reka Niagara, ki se zaganja v svoj grozoviti prepad, od kodar veličastno naprej dervi širino voda proti morju, edinita se v glasu: „Bog je!"
Sliši se v pihljajočem vetriču in v bučečem viharju; v votlo donečem gromu in v majavnem potresu zemlje; razglašuje se nam, ko se nevihta temni, — ko vihar nad deželo divja, —ko vetrovi nad našimi prebivališči tulijo, ter se na planoti žalostno pojemaje izgubljajo, — in kadar žareči blisk nebo v černo zagernjeno zdaj tu zdaj tam razsvetljuje.
Ne manj svečano je vtisnjena le ta resnica v našem duhu, v vesvoljni tihoti in v blaznem počitku natore, kadar vse miruje, podobno rahlemu dihu spančkajočega deteta. Nezmerjeno morje, ko se njegova nepregledna širina pen beli, in kadar njegovi valovi vspenjaje se goram podobno naraščajo, ali kadar se mračna modrina nebnega oboka krasno na njegovih gladkih in blažno-mirnih nedrih odsvita, poteguje ta izrek. Migljajoča zvezdica, ki svoj bliščeči žar daleč čez sežaj ljudskega • očesa izliva, in veličastno solnce na nebu,—vse—vse — ozna-nuje vesvoljni Pervi Vzrok.
In človek j ponosni gospodar svega stvarstva, tako pre-čudno narejen, — vsak člen s primernim svojim uklepom, — vsaka mišica, kita, žila, ki opravlja svojo odločeno namembo z vso natančnostjo najpopolnejše mašine, — in, kar vse drugo presega, njegova duša, ki ji je dano vživati najbolj izbrano veselje ali prestajati najgrozovitnejše terpljenje, kije previdena z brezsmertnimi lastnostmi in darovi, ter namenjena živeti vse neskončne veke večnosti, — vse to skupno z enim glasom razklicuje večno resnico, — da je Bitje brezkončne modrosti, ki vlada nad vsem, nerazdeljeno in najviše — izvir vsega življenja, studenec vse svetlobe, — iz kterega vse dobro izteka, in ki je središče vse blažnosti.
31. Lana in zvezde.
Spisal F. Cegnar.
Bleda luna je tožila zvezdam: „Svitle zvezde, zlate moje hčerke! Zlo je meni, zlo na vedne čase! Žarko solnce me sovraži hudo, Da si sestra sem po rojstvu njemu, Da kraljica sem na jasnem nebu; Le po noči pušča mi krasoto, Le po noči, da razganjam temo; Pa po dnevi se prevaža samo V zlatem vozu po visokem nebu,
Ter zagrinja mene v temno krilo, Da v obraz mi svet se ne ozira, Da ne čudi se svitlosti moji. Nu da nisem tužna zadolžila, Nikdar nisem razžalila brata, Da me tako derzno zaničuje: Zlo je meni,zlo na vedne čase!" Govorijo luui svitle zvezde: „Bleda luna, ljuba naša mati! Tiho, tiho, ne govori tako! Da ne čuje te rumeno solnce : Krasno te je obdarilo ono, Vso svitlobo tebi posodilo, Vso milobo, kar je imaš, dalo, Za kraljico na ponočnem nebu, Mila luna! tebe izvolilo. Tiho, tiho, ne govori tako, Da ne vzame ti svitlobe ono, Te ne verze iz višave nebne." Umolknile so merleče zvezde, Obledela na višavi luna — V zlatem vozu se pripelje solnce.
.32. Sobol.
Po F. Ramišu.
Nemško ime „Zobel" se je napravilo menda iz ruskega „sobol". Ta žival je v rodu našim kunam in podlasicam, ter ima tudi njihove lastnosti. Sobol je malo da ne tolik in tak, kakoršna je naša hišna kuna, po osemnajst palcov dolg; rep sam za se mu meri po dvanajst palcov. Ušes je daljih in bolj oglatih kot dihur. Ona je manjša od njega. Dlake je živo- ali pa zagorelo-erjave; krajša volnata dlaka mu je pepelnata; tako dlako ima tudi po čelu in po vratu. Noge so mu kosmate tudi po podplatih, ter imajo belkaste kremplje. Je tudi sivih pa belih sobolov; ali za take nič kaj ne marajo.
Sobol živi po visokih krajih severnih, po Evropi, Aziji in Ameriki, tako v Laponiji in v severni Rusiji, pa tod le po malem; več se jih nahaja v Aziji na izhodni strani gore Uralske, posebno v Sibiriji, kjer jih pa tudi ni več toliko, kolikor jih je bilo nekdaj. Najrajši si išče za prebivališče prostranih brezljudnih krajev, zlasti goratih in takih, kodar se pretaka obilno rek, ter se zalega po takih krajih obilno.
Tudi natore je kunine: ravno tako je plašen in odlju-deri, skače ravno tako spretno in naglo po drevju, ter hodi po svojem opravku po noči kakor kuna. Snažno in mehko ležišče si nareja v duplah ali pa po gostih vejah. Nikdar ga ne privadiš tako, da bi se ga smel brez skerbi dotikati. Grize hudo. V stanici res da gospodarja z lepoto in spretnostjo svojo oveseljuje, toda lanje mu smerdi tako, da se zasmradi berž vsa hiša. Privajen spi v časih sobol tako terdno, da ga prenašajo, pa se ne predrami.
Ob čemur živi hišna kuna, vse to žere tudi sobol, namreč: podgane, miše, ptice z jajci vred, mnogotere jagode it. d., po zimi pa za silo tudi merhovino. Ta ponočni tat in razbojnik streže po življenju tudi mali in veliki podlasici, zajcom in kuram rusovkam, kterim pravijo tudi „male divje kokoši" ali „mali divji petelini." (tetrao tetrin L.) Sušca ali aprila mesca ima sobolka na mehkem ležišču po troje, po petero mladičev, ki so lične živalice. Dasiravno se zalegajo obilno, pa jih je vendar v Sibiriji leto za letom manj, zato ker jih močno love zavoljo njihove kožuhovine, ki jo jako čislajo in drago plačujejo. Ce je sobolov kožuh zagorelejše, debelejše in svetlejše dlake, draže ga plačujejo. Toda nimajo vsi soboli enake dobre kožuhovine. Najboljšo imajo soboli Irkucki. Prodajejo take kožice po dve vkup ptf rublu, pa tudi po osemdeset do sto rublov. Kožuh, ki je narejen le iz najboljših kosov take kožuhovine, stoji po 8.000 do 10.000 rublov. Tako drago blago zapeljuje nektere, da ga ponarejajo, in spreminjajo slabje kožice na videz v boljše, barvaje jih in okajaje.
Kriva je pa misel, da love v Sibiriji sobole pregnanci ruski. Najbolj jih love ljudstva sibirske: Jakutci, Tun-guzi, Buretci, Kamčadalci in dr. Te ljudstva morajo namreč cesarju ruskemu s sobolovimi kožicami davke plačevati. Love jih le po zimi; po letu ne veljajo kožice nič; tudi jih ne bi bilo moč loviti, zakaj po močvirnih gojzdih sibirskih se ne more hoditi, dokler zemlja dobro ne zmerzne in sneg ne zapade. Tudi ne pojde sobol po letu, ker mu ne manjka živeža, tako lahko v past ali zadergo. Lov na te živali sredi zime po predebelem snegu tistih severnih krajev je od sile težko delo. Po navadi se vozi na lov po deset do dvanajst mož v druščini na saneh, ki jih vlačijo psi. Starejšina (ataman) take druščine, za kterega mora vsak tovariš marati, le zapoveduje, drugega nič. Živeža morajo za več tednov vselej s seboj vzeti toliko, kolikor morejo na sani naložiti. Tudi potrebno orodje, da si napravljajo bajte, morajo s seboj voziti. V. časih prejdejo po šestdeset milj od doma; po hostah se razdeljujejo na manje druščine, ter si narejajo (vsak sebi) bajte, iz kterih hodijo po tem vsak za se sem ter tje po gojzdu, ter nastavljajo pasti,in zaderge; ako se pa soboli teh plašijo, razpenjajo mreže in hodijo gledat, je li se kaj ujelo. Za vado nastavljajo kak košček mesa. Tudi streljajo sobole z drevja s topimi polci in puščicami, da ne poškodujejo kožice. Da bi imeli večo srečo v tem lovu, zato molijo, preden začnejo loviti. Da ne bi zašli in da se vedo kod vračati iz neznanega gojzda, po kterem ni voznih potov, zato zasekujejo gredoč drevje. Ako jim primanjka živeža, ondaj morajo taki lovci ob kakih slabih suhih jagodah ali ob kaki drugi revni hrani živeti in silno stradati, toliko da od lakote ne umirajo. Na pomlad delijo lovci plen med se tako, da dobiva starejšina po dvakrat toliko kot drugi. Iz dlake delajo tudi najdrobnejše šopke za obrazarje.
33. I panje.
Zložil F. Levstik.
Lej, upanje hodi pred nami Od rojstva, da gremo 'z sveta, Ko tare nas teža na rami, Nam palico v roko poda.
Kedar se nam sreča oberne, Da megla pred nami leži, Nebeški nam raj se odgerne, Ko upanja luč zagori.
Oh, kolikrat te je ranila Globoko nesreča v serce, Al* va nje ti upa je vlila, In bile so rane cele!
Hvaležen za razne darove Res človek Bogu naj bi bil, Al' vendar ni 'z roke njegove Od upa nič boljega vžil!
34. Železna Kapla in njena okolica na spodnjem Koroškem.
Spisal Ožbalt Dular.
Ako, dragi popotnik, prideš do Sinče vesi, kjer ima železnica postajo, stopiš na cesto, ktera iz Velkovca derži proti jugu. Če vprašaš ondotne prebivavce, kam - ta cesta
v
pelje, odgovorijo ti „tentr v Kaplo," to je proti Železni Ka-pli. Če potuješ naprej od Sinče vesi proti Doberli vesi, imaš na desno in levo ravnine, in tako naprej od Dobrle vesi proti Goselni vesi in od Goselne vesi proti Sitari vesi. Tu pa imaš že na desno in levo male griče, s černim gojzdom obraščene, in četert ure od Doberle vesi proti jugu vidiš v ravnini zrkalu podobno „Jezero," kaki dve četerti ure dolgo in eno široko, in če storiš še nekoliko stopinj od Sitare vesi, prideš do neke gostilnice, „Miklavec" po imenu. Tukaj
ti svetujem se oddahniti, dobro ti bode postreženo. Če stopiš zopet na cesto, ktera te je sem pripeljala, si koj pred mostom, ki derži čez vodo (Belo), ktera priteče od Železne Kaple. Tukaj ti je pogled zapert. Pred seboj vidiš le visoke gore, ktere deržijo od izhoda proti zahodu; dve uri od ondot v izhodu je visoka gora „Peča," v zahodu pa „Obir", slovite zavoljo svinčene rude. Ne bom ti, dragi prijatelj, na drobno popisoval dalje vsake stezice; idi z menoj, da prideva do „Plavža" gosp. J. Kompoša, kjer svinčeno rudo topijo. Ko čez most stopiva, se nama dolina stiskati začne, in tako ozka ti je, da je komaj poleg vode za cesto prostora. Tukaj pa malo postojiva, da ti pokažem spomina vredne reči starodavnih časov in pa naravske imenitnosti. Koj tje čez most se vidijo na levo nad cesto vislice, kterih dva zidana stebra še stojita, na desno sred vode na skali pa majhen'stolpič za strelni prah. Ogleduj zdaj na pol razsute terdnjave starodavnih časov, kajti vidi se še dan današnji na desni, kakih šestdeset sežnjev visoko na skali „tabor," kterega zid ima še kacih deset čevljev visočine. Lahko bi ga prav na drobno mero popisal, pa vem, da bi le starinarje to mikalo, večine bravcov pa ne. Na levi strani je malo manj skalovito, toda zlo stermo, in tu se nahajajo trije tabori: pervi spodnji, kakih 25 sežnjev visoko nad vodo, je okrogel in zlo zasut in zaraščen; srednji, tik spodnjega, na pol razvaljen, zasut in obraščen, je na štiri vogle; zgornji je kakih 20 sežnjev od srednjega.
Kakor zgodovina in ljudska pravlica pripoveduje, je spodej bil zid od ene do druge strani; na tadanji poti so bile obokane vrata, ktere, podobne sedanjim cerkvenim velikim vratom, so njega dni ob napadih zapirali; zgoraj omenjeni zid je dolino zapiral. Ko je leta 1483 Turek v to dolino prihrul, so Kaplanci „Belo" zaperli; ko se je pa Turčin v to tesnino navalil, so vodo odperli, in z višin po pečinah so skale nad nj sprožili in ga tako zmagali. Uni zid je še do novejših časov stal, na vsaki strani vrat pa en „tabor"; leta 1825, ko so cesarsko cesto tod vravnaii, so ta obok z enim tabo-
rom vred poderli, drugega pa pozneje, ko je bila cesta zopet predelana.
Ko skoz to sotesko prideš, se ti prec pogled razpro-stre; kmali zagledaš, v znožji petih dolin v ravnini, prav prijeten terg: to je Železna Kapla. Le ta kraj pa se zato tako imenuje — pripoveduje govorica — ker pervi tukajšnji naselniki bili so rudokopi, ki so rudo v ondotnih gorah kopali in od knapov temu kraju dali ime „kapla." Da pa se Železna imenuje, ste zopet dve govorici: ena terdi, da so tadanji rudokopi sperva železno rudo kopali (sedaj le svinčeno kopljejo); druga pa pravi tako: ko so Turka tukaj popolnoma potolkli, je z železnim pismom obljubo poterdil, da le sem ga ne bode več. To poslednje za bolj verjetno terdijo. Kje se pa to „železno" pismo nahaja, jaz ne vem, če učeni gospodje ne vejo več.
Kazal bi ti, dragi popotnik, lahko tako naprej pot čez hribe in doline in popisaval ti male in veče cerkvice, vas in terge; ali bojim se, da bi braveom ne bil ta popis predolgočasen; zato preskočim marsikaj, da prideva na verh, ki se imenuje Žolcpaški Verh. Malo pod verhom od Oršove nazaj proti jugu stoji cerkev sv. Lenarta. Tukaj je kaj visoko in odsolnčno; sneg malokdaj pred polovico maj-nika odtod zbeži. Opomina vredno je, da pri ti cerkvi so na vratih nabite konjske podkove. Ljudska pravlica pripoveduje, da so te podkove turške. Gotovo je, da so njega dni od štajarske strani le sem Turki privihrali, in da jih je potem megla t Oršovske pečine zapeljala, kjer so žalosten ali za te kraje vesel konec storili. V ta spomin so pribite te podkove na cerkvene vrata, da so znamenje, da je Turek grozil, da tudi v ti cerkvi hoče svoje konje kermiti. Nahaja se tudi železna veriga okoli in okoli cerkve. Če storiš še nekaj stopinj, v pol uri si na verhu. Tu se ti odpre zlo zlo grapast svet, Žolcpah; ali če tudi tu visoko stojiš, ti je pogled zapert po visokih gorah. Tu ti stoji pred očmi proti jugu Kočna, ktera meji Krajnsko in Stajarsko od Koroškega; proti izhodu je Oršova, in skoz to grapo vidiš za
pičico štajarskega polja; proti severju je Peča, in na ravnost nazaj se vidijo rehperški hribje, čez ktere se na koroško polje vidi; proti zahodu vidiš Obir, malo bolj proti jugu Košuto, ki se unkraj proti zahodu veže z Ljubeljem.
Dragi popotnik! če zapustiš ta kraj, in se poverneš zopet na cesto, ki derži od Kaple proti jugu, in potuješ naprej po dolini, ki se imenuje „Bela," poldrugo uro od Kaple zagledaš na levi strani na skalnati steni namalanega sv. Krištofa. Tako velikanska podoba je, da meri čez 33 čevljev; leta 1861 so jo sosednji kmetje malati dali. Storiš še nekaj stopinj, in prideš do ljudske postaje pri _ „Skalarju;" nekdaj je stala tam velika skala, odtod to ime zdaj. Če pa storiš še nekaj korakov, imaš pred seboj toplice, v kterih je kisla voda, zdravilna v raznih boleznih. Te toplice je postavil leta 1821 gosp. Mihal Pesjak iz Ljubljane. Nahajajo se štirje studenci (vrelci); studenec številke 4 je zdaj najboljši za pitje.
Od toplic se cesta po stermolih spenja, in tako v treh četertinah ure do verha dospe. Ko do verha prisopihaš, se ti unkraj razprostre lepa dolina „Jezero".
Čeravno, dragi moj popotnik, na visokem hribu stojiš, pa je tvojim očem vendar pogled zapert. Okrog in okrog se nahajajo visoke gore; proti izhodu je Kočna, ki meji Zolc-pah, Belo in Jezero; proti zahodu tikoma Mali Stor-žec, bolj proti jugo-zahodu je mali Grintovec, ki se v zahodu s Košuto veže, proti jugu vidiš veliki gorenski Storžec.
Ako se navzdol po cesti spustiš, v pol uri prideš do ravnine; tu pod goro je ljudska postaja pri „Stulerju". Če storiš še nekoliko korakov, imaš pred seboj zalo cerkvico, posvečeno sv. Andreju, ktera nekoliko na griču stoji. Ljudska pravlica govori, da njega dni je tukaj jezero stalo, in da do cerkve so se v čolničih vozili. Odtod tudi temu kraju tako ime. Zdaj lahko po ravni cesti korakaš; v pol ure zagledaš na desni, zahodnji strani novo farno cerkev sv. Osvalda, ktero so pokojni knezoškof A. Slomšek leta
1855 posvetili. Kmali se začne cesta navzdol spuščati po klancih; v pol ure prideš do pod „Loga," tukaj se ena pot spušča na desno, po kteri se pride čez Javornik do Teržiča; po drugi cesti pa med gorami do meje koroške in kranjske. Potem se začne Kokra, in naprej v petih urah prideš do Kranja.
Dragi popotnik! ko sem ti do zdaj naštel pote, doline, hribe, više gore, tudi nekaj vesi, hočem ti tudi povedati nekoliko od tukajšnjih prebivavcov, njih noše, vsakdanjega življenja in obertnije.
V okolici pri „Jezeru" se noša vjema z nošo kranjsko, ravno tako tudi vsakdanje življenje, pa vendar je zdaj proti nekdaj zlo različna. Nekdaj so nosili obleko, ktero so doma pridelali, jerhaste ali iz domačega sukna narejene in platnene hlače; robcov ali, kakor tukaj zovejo, antvole, haderce, še poznali niso. Zdaj vidiš seljaka v tuji opravi, v pavoli in svili i t. d. Ravno tako je tudi v hrani. Zavživali so čern kruh, vinca so malo pili, kave še poznali niso. Zdaj je vse drugače: kava je v vsaki hiši'doma, pa vendar zemlja jim le to rodi, kar je rodila njihovim preddedom. Resnica je, da časi so se zboljšali, kupčija jim več dohodkov donaša, v obertniji so tudi bolj izurjeni. Preddedje so se pečali večidel le z živinorejo in poljedelstvom; veči posestniki so imeli po 15 do 18 krav, in so na cente masla prodajali; zdaj pa večina masla v kavi utone; redili so tudi od 80 do 100 ovac: to je še pri starem. Z lesom je bila njega dni slaba kupčija; pred petdesetimi leti seje mecesnovo drevo okoli 20 sežnjev dolgosti in tri čevlje debelo komaj za osem grošev prodajalo. Z lesom se je kupčija zlo pospešila; leta 1841 so začeli s deskami kup-čevati; od začetka se jih je prodajalo sto po 10 gold., v desetih letih je cena narastla za polovico in zdaj še više.
Čez „Jezerski Verh" se je od nekdaj tovorilo in vozilo do današnjega dne. Tu so vozili od Kaple proti Kranju vsa-koverstno blago: mecesnove deske, jelke i t. d., od nasprotne strani pa Kranjci tako. Zdaj pa, kar se je marbur-sko-celovska železnica odperla, je vsa druga. Tukajšnje
a
blago gre vse le proti Sinči vesi na železnico. Brez števila ljudi si je tu svoj kruli služilo, kteri si ga zdaj ne morejo. Nam železnica ni mati, le mačeha je. Ljudje so po teh hribih pa njega dni tudi bolj naravno živeli, mehkužnosti v hrani in lišpa v obleki niso poznali, ker v tistih časih je bila obertnija podertija. Se le zdaj v novejših časih so bolj od naravne poti odstopili. Kmetiški ljudje so se le za domačo potrebo z poljedelstvom in živinorejo pečali, večina teržanov so si svoj kruh že od nekdaj služili pri rudi, zdaj je vsa druga. Do leta 1863 je bilo do 500 rudokopov v ti okolici; zdaj jih je komaj 120; svinca seje naredilo od leta 1844 do 1848 na 9.900 centov v enem letu, nekdaj pa še več. V novejšem času je jelo pešati, in dan danas se ga dobi do 800 centov na leto.
Dragi popotnik! ako bi bil ti pred 20 leti potoval skozi to gorato okolico, vidil bi bil vse s čemim gozdom obra-ščeno. Ali v dvajsetletni dobi je nemila sekira ljuto gospodarila v tistih gozdih; marsikteri kmet ga ima zdaj komaj za svojo potrebo; nahajajo se tudi, kteri, čeravno so lepe novce skupili za svoje premoženje, pa se niso nič kaj na višo stopnjo povzdignili. Bili so tisti časi zlati časi za okolico; prodajalo se je dosti oglja, desak; rudarstvo bilo je v dobrem stanu; živina se je tudi drago prodajala; više nad 10.000 gold. je do-našalo; ali zdaj vse nekako peša; na korist ti okolici je vstala tukaj fabrika, ktera okamnivno apno (cement) žge, in že dve leti tukajšnjim prebivavcom nekoliko zaslužka daje.
35. Vinska terta in oblaki.
Spisal F. Cegnar.
Na gorici rase vinska terta, Nad gorico se pode oblaki; Vinska terta govori oblakom: „Oj nemili vi oblaki sivi! Veter goni vam peroti rosne, V černem nedru nosite vodico, S hladnim dežjem močite planjave, Da rumena se zori pšenica,
ln do pasa sega sočna trava; Bistro vodo dajete potoku, Da na skale pljuska z belo peno. In kolesa mlinske urno goni; Reki strugo polnite globoko, Da na herbtu bele barke nosi, In leskeče ribe v nedru hrani: Jaz za sušo tu umiram reva, Rumeni se velo moje perje, Suho deblo poka v vročem solneu, Terda perst mi korenine gloda, Sladki sad na černo zemljo pada; Vi pod nebom jadrite visokim, Gledate na mene iz višave, Pa le ene kaplje mi ne daste, Da odžejam se sirota žejna, Oj nemili, vi oblaki sivi!" Besedujejo oblaki sivi: „Oj ti terta, vinorodna terta; Kako terjaš ti od mene dežja, Ker si kriva hudih djanj brez mere: Ti človeku motiš bistro glavo, Ti z života tergaš mu obleko, ln ogrinjaš ga s beraškim plaščem, Ga izganjaš iz domače hiše, Ter odpiraš mu prezgodno jamo, Kolne v solzah te nesrečna žena, Kolne v britkem zlu te vdova mlada. Kolnejo te sirotice nage, Sirotice nage in brez kruha; V tvoji kaplji, vinorodna terta! Marsiktero se vtopi poštenje, Marsiktera pogubi se duša, Pekel polni, in nebo se joka. Zori sladko grozdje v grenki solzi, Ki se toči zarad tvoje zlobe;
SloTtnsko Berilo za VIII. giin. razred.	12
Naj škropi ti velo tvoje perje, Naj obliva ti razpoklo deblo, Naj namaka ti žemljico suho, Pa ne prosi dežja iz oblakov, O ti terta vinorodna terta!" Odgovarja zdaj oblakom terta: „Oj oblaki, vi oblaki sivi! Ne tožite, ne dolžite mene; Nisem kriva hudih djanj brez mere. Kriv jih človek je, ki v zlo me rabi. Ki brez uma in brez Boga dela, Ki darove lepe moje skruni. Kdor me vestno vživa, ta me ceni; Krepim žile mu in trudne ude, Skerb preganjam s temnega mu čela, Napolnujem serce mu z veseljem, Vnemam dušo mu za vsako dobro; Mladim lice, bistrim oko starcu, Pevcu v sercu zbujam zlato pesem, Da ponaša z njo se pozni zarod. Sin nebeški je izvolil mene, Da pričujem o ljubezni Božji V belih cerkvah po širokem svetu. Oj oblaki, vi oblaki sivi! Ne tožite, ne dolžite mene ; Nisem kriva hudih djanj brez mere, Kriv jih človek je, ki v zlo me rabi, Ki brez uma in brez Boga dela, Ki darove lepe moje skruni. Pred sodnika v serdu bom stopila, Pred sodnikom ga tožila bodem, Ko bo prišel dan vsevoljne sodbe." In obmolkne na gorici terta; Nad gorico se zgoste oblaki, Pa odprejo černo svoje nedro, S hladno roso porosijo terto.
36. Jegulja električna (Gvmnotus electricus).
Po Preslnu.
Ta jegulja, posebno imenitna po svoji elektriki, nima Iu-skinj po polti, tudi herbtne plavute ne, plavuta zadnjična se pa počenja daleč izpred in sega celo do repa. Plavute persne so ji okroglaste in majhne; pred njimi se odpirajo škerge (ušesa), ki so nekoliko z nekako kožico zakrite. Trebuh jim je majhen, želodec kratek, na koncu okrogel, vrečast; mehur jako dolg in tako obilen, da napolnuje štiri petine vsega trebuha. Dolge so take jegulje po štiri, po pet komolcov ali lakti in precej težke, života paličastega, ki je toliko da ne ves enako debel. Polt jim je zagorelo-zelena, glava široka, pri gobcu okroglasta, zdolaj erdečkasto-žolta, take so tudi pike po herbtu v dvehverstah od glave do repa. Kolikor je pik, toliko imajo te živali pod njimi luknjic, ki so po glavi globokejše kot proti repu. Iz teh in iz potnih luknjic se jim izceja nekaka mlezivina; zato jim je polt jako polzka, in tako tauka, da se vse vidi izpod nje. Gobec imajo velik, oči pa drobecne. Zgornja čeljust je veča od spodnje; na obeh jim raste veliko ostrih aobcov, po jeziku in po nebezu pa bradavic. Skerge so jim majhne, zadnjica je blizo blizo glave, želodec terd, kakor puranov. — Nihče ni še vidil, kako se ta čudna riba plodi, žere pa ribice, povodne červe i t. d. Humboldt je hranil tako jeguljo ujeto, z mesom. Živijo te ribe po sladkih vodah južne Amerike, namreč po ribnikih, rekah in potokih surinamskih, gujanskih, kolumbijanskih i t. d. najrajši v blatu pod vodo.
Posebno imenitna je ta riba po svoji električni moči, ktero iz sebe izpušča in ž njo močno udarja. Njeno električno orodje iz veliko majhnih kožičastih predalčekov, napolnjenih z nekako mlezivino, znaša štiri petine dolgosti vsega života, in je berž pod poltjo na spodnji strani. Lahko ga je izpod tanke čiste kožice viditi. Občutek po električnem udarcu te jegulje je dru-gačji od udarca sklenice Leidenske in stebra Voltatovega. Ne mara da bi ga smeli primerjati udarcu novega orodja elektromagnetnega. Silno nevarno je bližati se električnim pervim
12*
udarcom velike, razdražene jegulje; kdor je pa kdaj skupi!, ne bo se več prederznil. Ako udari človeka živahna riba, zaboli in strese ga tako, da ne more dopovedati, in da je potem ves omamljen. Zona ga sprehaja, in dozdeva se mu, kakor da bi mu pretezal kdo vse živce. To terpi po dve, tri ure, dokler udarjenec ne oterpne. Močan udarec na želodec bi menda omamil človeka tako, kakor kamen, veržen mu na glavo. Hum-boldt je stopil ponevedoma z obema nogama na električno jeguljo, izvlečeno malo poprej iz vode, pa je pravil, da ni čutil od Leidenskih sklenic nikdar tolikih bolečin, in da ga ni ta nikoli tako stresla. Ves dan ga je tergalo neizrečeno po kolenih in skoraj po vseh členili. Ako je riba že izpehana, ondaj ne boli tako strašno, vendar tudi po udarcu izpehane ribe človek jako oslabi. Tako mu je, kakor da bi bil ves izdelan. Hum-boldta in Bonplanda, ki sta dobila skušaje električno moč te ribe, več udarcov, je bolelo po členkih do drugega dne, iri vsa revna sta bila. Celo konji, mnle, goveda in druge živali osla-bujejo po električnih udarcih takih jegulj tako, da cepajo. Izpuščaje pa električno moč na druge živali, obnemagujejo električne jegulje tudi same.
Mično je brati, kako je Humboldt take ribe lovil. Dospevši do lužastih blatnih jezer in rek Kalabocovskih v Kolumbiji, kjer je obilno jegulj električnih, ni mogel živih dobiti, dasi je obetal za nje po dva pijastra. Nihče se jih ni upal loviti. Iti mu jih je bilo toraj samemu, ako je htel poznati lastnosti teh rib. Gre in začne jih mrežiti blizo neke vasi; ali težko je ujemati te nagle polzke živali v mreže. Zdaj priženejo Indijanci kakih trideset konj, ter jih zapode v lužo; potem jo obstopijo, s palicami v rokah, ter vračajo na ves glas kriče konje, ki so silili iz vode, po sili v vodo. Tako kobacanje konjsko in vpitje ljudi prežene jegulje iz blata; priplavajo k verhu. Čuden boj se počne zdaj med jeguljami pa med konji. Po kačje se po vodi zvijaje, švigaj» jegulje konjem pod vampe ter izpuščajo nagloma svoje strele va nje. Čudno in strašno je bilo viditi, kako je zelenih jegulj kakor kač po vodi mergolelo, kako so hteli konji, perskaje in begaje od straha pred nevidnim sovražnikom, iz vode poskakati.
iti kako so jih zaganjali Indijanci kriče in pretepaje v vodo. Za pet minut je bilo utonilo že petero konj. Ne more se reči, da so poginili le po električnih udarcih; po udarcih so le onemagali» v vodo popadali in utonili. Na suhem bi bilo okrevalo menda tudi teh petero, kakor so okrevali tisti, kteri so bili ušli po sreči iz luže. Iz perva so se res da opotikali, za vsak korak zvračali in se vsi trudni po pesku iztezali; bal se je že Hum-boldt, da bodo vsi drugi v vodi poginili; ali Indijani so mu dopovedovali, da mu ni treba biti v strahu, da bodo zdaj zdaj dolovili, rekši, da se je teh rib le od kraja bati, zato ker, izpuščaje udarce električne, moč električno čedalje bolj gube, in zato ker dle časa treba, da se je spet navzamejo. Res so se ribe za četert ure upokojile in begale od konj iz vode na breg. Konji so se tolažili, oči se jim niso več tako svetile, in polagoma so spet ojačali. Konje so tedaj zadrevili Indijanci med električne jegulje, vede po skušnjah, da bode jegulje elektrika skoraj minila. Jegulje po bregu so nabadali zdaj pre-bivavci z ostmi na dolgih verveh. Ako je bila verv suha, niso čutili udarcov električnih; ako seje pa zmočila, čutili so jih, zato ker se elektrika po mokrih verveh razprostira, po suhih pa ne. Indijanci se boje takih jegulj prav po otročje; zato se jih ni upal nobeden z osti snemati in metati v jamice, nalašč izkopane in z vodo napolnjene. Ni bilo drugači, da sta jih morala snemati Humboldr, in tovariš Bonpland sama, ki sta dobivala od izmučenih rib še tako močne nevidne udarce, da ne bi mogla močneje udarjati sklenica Leidenska. Ni tedaj neverjetno, da človek utone, ako ga udari taka jegulja plavajočega t globoki vodi po rokah in po nogah z elektriko svojo, zato ker mu umolknejo in odpovedo po tako hudih udarcih za precej časa vsi udje. Ako se ti pa splazi ta jegulja pod persa in pod trebuh, ondaj te utegne mahoma do smerti ubiti. Slabi udarci električni živce oživljajo; po hudih pa živci oterpnejo.
Ribe, žabe in druge povodne živali, ki niso še čutile nevarne moči teh jegulj, je ne slutijo čisto nič; še le ko jih jegulja udari, po tem se je začenjajo ogibati. Malo rib nahajamo po ribnikih in po rekah, po kterih je kaj električnih jegulj, ki
druge ribe pobijajo nekoliko za živež, nekoliko pa tudi po nepotrebnem. Ktera koli žival se jim bliža, vsako imajo za sovražnico, in streljajo na njo s svojimi nevidnimi strelami iz daleč.
Kjer koli se take jegulje dotikaš, povsod šviga iž nje in te bije električna moč, najbolj pa, ako prijemaš plavute pers-ne ali vrat in rep k malu. Udarjaje ali streljaje se ne premika in ne trese jegulja čisto nič; ako se pa s tem bolj premeče, pa noče streljati, ondaj se ti ni treba tudi nič bati. Jegulja strelja tedaj po volji in sicer slabo ali hudo, kakor in na ktero stran se ji ljubi. Ako se je dotikata dva, ne udarja obeh k malu, ampak večjidel vsakega posebej. Jegulja, ki sojo dle časa dražili, kije bila viditi že vsa izmučena, je udarila s svojo elektriko iznenadi tako strašno, kakor najmočnejša, najzdravejša. Kedar se pa po mnogih udarcih izmuči, ondaj obnemaguje, ondaj je pobita in klaverna, kakor vsaka druga izdelana žival, po dolgem počitku in z dobrim živežem se pa spet okrepča. Zato treba pa menda tudi, da na polno diše; zavoljo tega mora dosti vode imeti; ujeti pa treba vodo pogostoma menjati.
Čudno je, da se nahaja v južni Ameriki takih ljudi, kteri ne čutijo kar nič električnih udareov jeguljinih, kakor je tudi takih, ki ne čutijo udareov sklenice Leidenske, dasi ferkajo iskre iž njih. Ravno tako čudno je, da glava takih jegulj, odrezana od života, berž berž miruje; serce pa se giblje še dolgo časa (po četert ure); tedaj se godi ta reč, glede na druge živali, ravno narobe.
Čudnovata elektrika te jegulje se pokazuje prav po postavah elektrike steklovinske. Ako se dotakneš ribe s cevjo stekleno, s španskim voskom ali žveplom, ne boš čutil udarca. Ako se je dotakneš z eno roko, v kteri deržiš kako rudo, ondaj bo udarec precej močen; vendar bo ravno tako močan, če primes ribo brez rude z obema golima rokama k malu. Velik razloček je, kar se tega tiče, tudi med rudo pa rudo. Cink udarja najbolj, železo manj, srebro še manj, kotlovina najmanj. Ako se kdo pritika z eno roko ribe, z drugo pa kterega človeka, čuti ta človek udarec malo malo; v časih čuti uni, ki se dotika ribe, silno močen udarec, ta pa nikakovega. Tudi ne boš ču-
til udarca, ako je le kolikaj vode med ribo in med roko, razun ako se je dotakneš s kako terdo ugodno rečjo. Vendar strelja ta jegulja s svojo posebno močjo skozi vodo iz daleč na druge ribe i t. d., in jih udarja celo do smerti. Jako suhe kosti in plamen branijo tudi njeni elektriki dalje.
Jegulja jegulje ne more električno udarjati, ali vsaj ne čuti jegulja jeguljinih udarcov, dasi spreletuje elektrika obe; udarce stebra Voltatovega pa čutijo te ribe, zato ker se o sklenjeni verigi jako zvijajo. To je znamenje, da jih boli. Nekteri učeni, ki so se pečali s takimi jeguljami, so vidili neki iž njih tudi bliskove iskre ferkati.
Bosa je, da se obvaruje človek, če pije ali dveči tobak, u-darcov jeguljinih; bosa, da niso babice električne; bosa tudi, da ima magnet moč do takih rib.
Popisana čudna lastnost je tem jeguljam na dvojo korist: branijo in hrano si dobivajo ž njo. Ta riba ne more tako naglo švigati po vodi, da bi ugrabljala druge živali; po lahko se jim približuje in jih strelja od daleč.
Meso teh rib imajo južni Amerikanci jako radi; pa še veliko več bi ga snedli, ako jih ne hi bilo tako težko loviti. Vendar jih Amerikanci sploh čertijo, zato ker so zaterle po veliko vodah ves ribji zarod, pobijaje ribe ne le za živež, ampak tudi iz golega sovražtva. Naselniki evropski v Esekvibovem in v Demerari rabijo to ribo, kedar jim umolknejo udje, Indijanci pa, kedar jih po udih terga, ali glava boli, namesto (električnega) kolovrata.
37. Kaj si pripovedujejo od oža.
Spisal J. Tušek.
Ož je kača, dolga kot grabljišče, in stanuje pod hišnim zidom, pod ognjiščem ali vsaj blizo hiše. Domačim ne stori nič hudega, je njih največi prijatelj, varuje hišo nesreče in se igra z otroci. —Opoldne je vzela gospodinja južino iz peči, pustila pak lonček jedi pri žerjavici. Ljudje so odšli na delo. Ož prileze izpod ognjišča v peč in poje, kar mu je pripravila
gospodinja. Zvečer pride gospodinja kurit za večerjo, ož izleže iz peči, in zgine počasi pod ognjiščem. Pri eni hiši so bili enkrat prilezli vsi oži na njivo k ženjicam. To ne more biti nič dobrega, si mislijo ženjice, in gredo domu. Res, kar zagledajo, kako je švigal iz dimnika ogenj, kterega so po sreči še pogasiti mogle!
Stala je hiša na samoti ne daleč od potoka, ki teče po dolinici. Uro hoda ni bilo hiše na nobeno stran. Na vertu blizo hiše je stala posamna z germovjem obdana skala, ki se je gotovo nekdaj privalila bila s hriba. Imeli so pa tudi pri hiši edinega sinka, ki je prosil vsaki popoldan kruha, in potem šel, da nobeden ni vedel kam. Materi se je jelo čudno dozdevati to, posebno ker brez kruha se ni ganil nikoli od vogla hiše. Mati povedo to očetu, in oba skleneta, gledat iti, kam da sin hodi. Gresta za njim, in prideta do velike skale, ki je stala na vertu. Tu ga vidita, kako je sedel in drobil kos kruha, ga sam jedel in ga dajal tudi ožu v usta, ki mu je v roč zvit na kolenih ležal, glavo kviško derže. Oče priskočijo, in oža ubijejo; sinček pa začne jokati in tožiti očetu: Zakaj ste mi ubili mojega tička! Ni se dal potolažiti, hirati je jel, in kmalo je tudi on umeri žalosti.
38. Šege serbskega naroda.
Po Vuku Stefanoriču Karadzicu.
Serbi molijo Boga občno tri krat na dan: zjutraj, kadar vstanejo; zvečer pred večerjo; in po večerji, kadar grejo spat. Najprej se skramljajo na noge možki, za njimi žene in otroci; toda nobeden ne sme prenehati in se vsesti, dokler starejšina molitve ne konča. Oni pa ne molijo enako: kar kdo zna, to govori šeptajoč, samo starejšina sme govoriti malo glasneje, da se razume. Tako moli mati Boga za sina, da ji bode živ, zdrav in srečen; sestra za brata, ako je šel na vojsko, da se zdrav verne itd. Drugi spet dostavljajo: „Da se s strahom poklonimo in pomolimo Gospodu Bogu in Bogorodici (Mariji Materi Božji), sladkemu Kristusu in češčenemu križu". Ta dan
pred nedeljo in pred velikimi prazniki prižgejo voščeno svečo, in jo pritisnejo na zid, starejšina pa vzame ogenj in kadilo, ter pokadi najprej svečo in svete podobe, po tem se pokade vsi zaporedoma, in molijo pred svečo. Pri vsem tem ima Serbin navado govoriti: „Bože pomozi!" in prekriževati se, kadar sede za mizo k jedi; kadar vstane izza mize, navadno reče: „Bog naj pomože, in naj nam tekne"; kadar misli spat iti, kadar na konja zasede, in ko kihne, ali naj si bodi pri ka-koršnem koli delu, takrat samo reče: „Bože pomozi!" pa se ne prekriža. Kadar je žejen, ali če zehne ali zdehne, reče: „Bože milostivi, ti pomozi" ali, „Živa Bogorodica, ti pomozi!" Kadar kakoršno željo razodene, pravi: „Ako Bog da", ali „ako Bog da zdravje" itd
39. Boginji petja.
Spisal F. Levstik.
Boginja preljubeznjiva! Ki budiš plamen duha, Da se v glasno pesem zliva Skrita misel iz serca; Tebi slava se spodobi. Tebi venci zelene, Ki so ti jih vsaki dobi Ovijali krog glave.
Pevci so te spoštovali, Ovne tolste na oltar Nekdaj so ti pokladali, Zažigali ti jih v dar: Kaj pa boš od mene vzela? Mire nemam, ne zlata, Moja roka da vesela, Bada, kar zamore, da.
Ce ti všeč je morebiti, Kar od tebe v dar imam.
Slovensko Berilo za VIII. gim. razred.
To ti hočem pokloniti, To ti zopet v dar podam; Serce si mi obudila, Dala si mi pesmi slast, Svet mi ž njimi osladila, Naj donijo tebi v čast!
4 Jk -
{ "ksdvJUl-o . i tU vu"

Kazalo.
Stran
Predgovor........................................3
Pervi del. Zgodovina..............................7-102
I.	Stara slovenščina..............................7-18
a.	(Nebo i zemlja sütvarjajeta se)............8
b.	Mojsij süpasajet se...........12
c.	losif prodajem bratijeja.........13
d.	(Syn bladínyj).............16
e.	Vesna................17
II.	Spomeniki brizinski..............18
III.	Petnajsti vek.................22
IV.	Šestnajsti vek................24
1)	Primož Trubar..............24-39
a.	Iz predgovora k Evangelju Sv. Matevža . .	28
b.	Iz Evangelja Sv. Matevža........—
c.	Iz predgovora k pervemu delu Novega Zakona	29
d.	Iz Evangelja Sv. Lukeža.........30
2)	Sebastijan Krel..............31
Iz postile................32
3)	Jurij Dalmatin...............34-38
a.	Iz Mozesovih Bukev ..........34
b.	Iz Salomonovih Pripovesti........37
4)	Adam Bohorič...............39
V. Sedemnajsti vek ...............39-42
1)	Tomaž Kren...............39
2)	Gregor Alazia...............41
3)	Prisega iz Štajera.............—
VI. Osemnajsti vek................42-65
i) Marka Pohlin...............42
.2) Osvald Gutsman..............43
3) Štefan Kuzmič..............44
^ Jurij Japelj pa Blaž Kumerdej........45
5)	yalentin Vodnik..............50-59
,	Strto
a.	Popisovanje Krajnske Dežele.......5i
b.	Veršac................57
e. Molitva Brambovska...........58
d. Skeržak.............. .	59
6)	Mihel Andreaš..............—
7)	Janez L. Šmigoc..............60-62
a.	Polsko delo..............60
b.	Živinska reja.............62
8)	Leopold Volkmer.............—
Vil. Devetnajsti vek................65-102
yt j Matevž Ravnikar..............'65-72
a.	(Iz predgovora k zgodbam svetega pisma) .	66
b.	Tobijovi nauki za sinu..........68
c.	Izreki Sirahoviga sinu..........69
2)	Jernej Kopitar ..............72
3)	Verban Jarnik...............—
4)	Janez Kosezki...............—
5)	Valentin Stanič..............73
-j- 6) France Metelko..............7ri - 77
a.	Lev ino lisica.............76
b.	Gad ino belouška............—
7)	Matija Vertovec..............77-87
a.	Od pokoja in spanja ..........77
b.	Tretja križanska vojska.........81
8)	France Prešeren..............87-93
a.	Nova pisarija.............88
b.	Verba................92
c.	Memento mori.............—
9)	Mihal Verne................93-97
a.	Čudo človeškega glasa.........—
b.	Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah
v letu 1857 ............................95
10) Anton M. Slomšek.............97
H) Narodna pesem..............98
Drugi del. Izgledi iz sedanje slovesnosti.......103
1.	Cesar Rudolf pa berač..............—
2.	Domovju. Spisal I. Bile.............—
3.	Antiohova smert................104
4.	Večer. Spisal G. Krek..............105
5.	Bčele in njih kraljestvo. Spisal J. Navratil......106
6.	Na goro. Spisal M. Vilhar............111
Stran
7.	Verba. Spisal J. Štefan . ...............103
8.	Zima. Spisal M. Vilhar . . '..............112
9.	Življenje po stepi južno-amerikanski. Po A. llumboldtu poslovenil J. Navratil...................113
10.	Ura. Spisal F. Levstik................119
11.	Kaj se nam na zvezdatem nebu kaže? Spisal Pesčenikar . .	120
12.	Nekoliko narodnih pregovorov iz Istre. Nabral J. Volčič . . .	124
13.	Mojim pesmam. Spisal G. Krek............125
14.	Vraže primorskih Slovencov. Spisal St. Koejančič..........—
15.	Poniladnji sprehod. Spisal F. Levstik..........127
16.	Nekaj o vidri...............*.....128
17.	Perva pomladnja bčela. Spisal F. Levstik........130
18.	Medved, svinja in lisica. Pripovedka serbska.......131
19.	Pastirska. Spisal J. Bile................133
20.	Življenje I. Popoviea. Popisal J. Navratil.........134
21.	Otročje leta. Spisal J. Bile..............137
22.	Terst. Popisal J. Cegnar...............138
23.	Slovo. Spisal G. Krek................145
24.	Hoja Evgenijeva prek planin. Po A. Jiigeru poslovenil
J. Navratil......................146
25.	Šeinkovec. Spisal M. Vilhar..............151
26.	Duhovnik. Po Francozkem poslovenil M. Cigale............—
27.	Sokrat pa Kriton v ječi. Iz Platonovega Kritona po slovenil
J. Šolar......................153
28.	Kdor manje prosi, več se mu da. Pripovedka serbska . . .	159
29.	Vihar na morju. Poslovenil J. Navratil..........162
30.	Bog je. Iz angleškega poslovenil M. Cigale........166
31.	Luna in zvezde. Spisal F. Cegnar............167
32.	Sobol. Po F. Bamišu.................168
33.	Upanje. Spisa! F. Levstik...............171
34.	Železna Kapla in njena okolica. Spisal Ožbalt Dular ....	—
35.	Vinska terta in oblaki. Spisal F. Cegnar.........176
36.	Jpgulja električna (Gymnotus electricus). Po Preslnu ...	179
37.	Kaj si pripovedujejo od oža. Spisal J. Tušek.......183
38.	Šege serbskega naroda. Po Vuku Stefanoviču Karadžicu . .	184
39.	Boginji petja. Spisal F. Levstik ............185
Slovensko Berilo za VIII. giro, razred.
t
14
»
Natisnila c. kr. drorska in deržavna tiskarnica.

NARODNA IN UNIUERZITETNfl KNJI2NICA
00000380358
AJ^vfi
1
*