Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603-	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
=
Wk
Leto XII. - Štev. 11 (580)
Gorica - četrtek 17. marca 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Kuj se skriva v obhajanju Koroški Slovenci za svoje pravice
praznika demokratičnih žena
Cilj komunizma ostane vemo nespremenjen: uničiti vero in vsako njeno sled ter vpeljati socialistični red. To hoče doseči »v vojni in v miru«, to se pravi na lep ali na grd način. V zasledovanju tega cilja pa jugoslovanski komunizem nikakor ne zaostaja za sovjetskim.
Novi dokaz tega svojega načrtnega prizadevanja nam je dal jugoslovanski komunizem ob 8. marcu — ob prazniku »demokratičnih žena«.
Da ne bo mislil kdo, da je to »običajna Propaganda«, navedemo, kar sami pišejo. Ni treba poudariti, da mislimo tu na sedanji jugoslovanski režim, katerega ni mogoče istovetiti z jugoslovanskim ljudstvom in tudi ne z jugoslovansko državo.
Kot sami komunisti zatrjujejo, je 8. marec izrazito politični praznik in kot tak mora služiti njihovemu namenu. V raznih Poročilih so povsod poudarili svoje bojevito nasprotstvo verskemu čustvu kot veliki oviri za dosego svojih ciljev. Seveda v njihovi državi je ženska dosegla vse, kar more doseči, medtem ko tega nima v državah, kjer ne vladajo njihovemu podobni režimi. In kaj se najbolj protivi, po njih mišljenju, ženski enakopravnosti? Odgovor nam dajo sami in precej jasno: «... Zenska neenakopravnost se v današnjih razmerah skriva predvsem v gospodarski r nerazvitosti, primitivnosti, verskih pojmo-K Vanjih in drugih konservativnostih in *(§toedsodkih, ki vplivajo na življenje družne.«
Neki drug časopis onstran meje beleži isto misel: »Obstoje pa še problemi ekonomske nerazvitosti, primitivizma, religioznih pojmovanj in drugih konservativnih predsodkov... kar še vedno vpliva, da Se ženske družbeno in gospodarsko bolj ne uveljavljajo... Razen tega pa se je treba neprenehoma bojevati za to, da se spremene zastareli odnosi do žene in moralni Pogledi nanjo. Še vedno močno deluje podedovana morala razredne družbe..., in ta morala ni v skladu z našimi socialističnimi pogledi, proti katerim je vse premalo odločnega socialističnega reagiranja.«
Kot sami večkrat poudarjajo, bo treba »predvsem premagati taka primitivna pojmovanja«. »Praksa kaže še ostanke stare miselnosti in bolj ali manj zakoreninjene stare običaje. Boj se nadaljuje...« S tem bojem »razbijamo predsodke in stara moralna pojmovanja razredne družbe ter u-stvarjamo novo, socialistično moralo.«
S temi besedami je namen in cilj jugoslovanskega komunizma jasen: boj proti verskim izročilom in krščanski morali, da se ustvari nova, socialistična (beri komunistična) morala. In tako, zatrjujejo oni, 'bo bilanca ob vsakoletnem 8. marcu zmerom boljša in prispevek k naši skupni blaginji vedno večji.«
Torej v namenih komunizma je, naj u-*tvarijo »napredne in demokratične žene« tako razredno družbo, ki bo živela »brez Verskih predsodkov« z novo, socialistično moralo. Torej brez Cerkve in brez Boga, Po živalsko, kot v kitajskih komunah.
Njihove besede nam povedo zadosti. Takšen je njih namen. Tukajšnji komunistični tisk pa piše malo drugače. To je pa stara taktika komunizma; kjer so na vladi, govore jasno, kjer pa še ne ukazujejo. ne pokažejo še pravega obraza. V tej luči moramo razumeti Primorski dnevnik, tukajšnje slovensko komunistično glasilo. On se le pritožuje, da niso vse ženske včlanjene v Zvezi demokratičnih žena. Ta *veza podpira njih namene, zato ni v njej Prostora za res napredne, slovenske, krščanske matere in žene.
Komunisti hočejo »ustvariti« žensko tako, da bo živela svoje osebno, družinsko *n materinsko življenje brez vere, brez ®°Sa. O družinskem življenju pravzaprav Ue moremo niti govoriti, kajti komunistični materi obljubljajo, da jo bodo rešili vezi In skrbi materinstva, ker bo vzgoja otrok in skrb zanje v celoti prevzela država v otroških jaslih in zavodih; komunistična mati bo le rodila svoje otro-
ke, sicer pa bo skrbela za večjo produkcijo s pridnim delom v tovarni ali kje drugje. Mao Tse-tung je to že vpeljal, Tito pa bo počasi.
Jasno je torej: komunizem se poslužuje zveze naprednih žena, oziroma žensk, da ustvari novo generacijo, ki bo živela brez Boga. Saj sami to priznajo.
Tudi naše tržaške in goriške ženske so prisostvovale takim predavanjem in verjetno je katera izmed teh šla prej ali potem k sveti maši...
Ali more slovenska, krščanska žena in mati slediti tem brezbožnim načrtom in biti članica take zveze?
Koroški Slovenci že ves čas po vojni vodijo težko, a odločno borbo za dosego po državni pogodbi priznanih jim pravic. V ta okvir spada tudi nedavni obisk slovenske delegacije pri avstrijskih vladnih predstavnikih na Dunaju. Slovensko delegacijo sta vodila prof. dr. Valentin Inzko za Narodni svet koroških Slovencev in dr. F. Zwit-ter za Zvezo slovenskih organizacij.
PRI
SPREJEM KANCLERJU RAABU
HRUŠČEVO PISMO IKEJU
Pretekli teden je sovjetski veleposlanik v VVashinbtonu Menšikov izročil predsedniku Eisenhovverju osebno Hruščevo poslanico, katere vsebina ni znana; vendar sodijo, da gre za poslanico v duhu priprav za vrhunski sestanek, ki bo maja v Parizu. — Ko se je Hruščev mudil na obisku v azijskih državah, ni štedil s polemičnni-mi izpadi proti Zahodu, kar očividno ni bilo v skladu z »duhom iz Camp Davida«. ZDA so mu to verjetno d^Je dopovedati in prekanjeni Hruščev se je sedaj najbrž skušal opravičiti.
Uradno sporočilo agencije APA z Dunaja z dne 8. marca sporoča: Zvezni kancler ing. Raab je danes sprejel delegacijo NSKS in ZSO na Koroškem, ki mu je iznesla svoje želje glede zakona- o rabi u-radnih jezikov pri sodiščih in glede zakona o manjšinskem šolstvu ter izročila zveznemu kanclerju ustrezne pismene predloge. Zvezni kancler je izjavil, da bo obvestil zvezno vlado o tem razgovoru s predstavniki manjšine ter predal sprejete predloge pristojnim ministrom. — Do tu agencijsko poročilo.
Kot poroča »Naš tednik - Kro-
Hruitev zboBel za gripo
V	Parizu je bilo že vse 'pripravljeno za prihod sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva, ko so iz Moskve v nedeljo ponoči sporočili, da je Hruščev zbolel za influenco, ki prav v tem času močno razsaja v Moskvi, in da je zato njegov obisk v Franciji odložen. Sovjetski gost bi moral prispeti na obisk v Pariz že v torek. Sodijo, da bo do obiska prišlo, kakor hitro bo sovjetski prvak okreval, to je čez kakih osem ali deset dni.
Pariške in druge mednarodne kroge je vest o odložitvi obiska Hruščeva v Franciji presenetila in so takoj uganili, da gre za diplomatsko bolezen. Vendar bi lahko tudi zgledalo, da gre za napad influence. Prvaka svetovnega komunizma je prav gotovo dolgo potovanje po Aziji utrudilo, saj je neprestano menjal klimo in hrano. Ko se je tako utrujen vrnil v Moskvo, se ga je »gripa« lahko z lahkoto prijela.
Medtem računajo, koliko škode je povzročila odložitev obiska francoski državi in Parižanom sploh. Računajo, da najmanj kakih deset milijonov novih frankov ali skoro milijardo in pol lir. Največjo škodo so utrpeli hotelirji ter ostali gostinski obrati. Komunistična partija Francije je namreč rezervirala na tisoče postelj in sob za svoje zastopnike in aktiviste iz vse države, ki so nameravali priti v Pariz. Vlada pa je že določila spored v vseh podrobnostih ter mobilizirala na desettisoče žandar-mov po vsej Franciji za varnost Hruščeva. Okrog tisoč ruskih, poljskih, madžarskih in jugoslovanskih beguncev je odpeljala na Korziko, kjer so jim plačali bivanje v hotelih ter dali še odškodnino za odsotnost z dela. Vsak begunec jih stane okrog tri tisoč lir na dan, čeprav je na otoku v tem času mrtva turistična sezona.
Po zadnjih vesteh naj bi bila bolezen Hruščeva res bolj diplomatska kot dejanska. Nekatere o-koliščine naj bi mu narekovale, da obisk vsaj za nekaj dni odloži, kakor na primer zaostritev alžirskega problema, zaradi česar se ni
maral kazati v Parizu takoj po o-bisku v Aziji. Poleg tega da je zahteval baje od De Gaulla spremembo programa, ki mu je dopuščal le malo možnosti za propagandistično izkoriščanje obiska za komunizem. Morda tudi Hruščev upa s tem vplivati na francosko javnost, da ne bi bila tako hladna do njega.
GVINEJA SE JE PREMISLILA?
Zadnjič smo poročali, da je afriška država Gvineja priznala komunistično Vzh. Nemčijo. Po zadnjih poročilih in pojasnilih, ki jih je zahtevala Zahodna Nemčija, pa kaže, da' se je Gvineja premislila. Njen predsednik Sekou Toure je zanikal, da misli njegova država priznati Vzhodno Nemčijo.
nika«, je razgovor koroških predstavnikov s kanclerjem potekel v dobrem in stvarnem ozračju. Slovenski predstavniki so poudarili, da so vsa bistvena vprašanja v zvezi s čl. 7 državne pogodbe še odprta ter da tvori izpolnitev teh po avstrijski vladi sprejetih obveznosti eno celoto.
Nato so se slovenski delegati srečali s pravosodnim ministrom Tschadekom, kateremu so podrobno orisali vse nedostatke sedanjega zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih. Sedaj je slovenščina omejena samo na tri podkaravanške sodne okraje, podrobne določbe tega zakona so pa take, da bo vsak Slovenec prej dobro premislil zahtevati rabo slovenščine, kajti s tem bi si gotovo samo otežkočil in poslabšal lastni pravni položaj ter povečal stroške. Minister Tschadek pa ni pokazal, po izjavah slovenskih zastopnikov na tiskovni konferenci, nobenega razumevanja za slovenske predloge. Med drugim je izjavil, da je bila slovenščina v treh sodnih okrajih uvedena samo kot poizkus. Slovenski predstavniki. so pa k temu pripomnili, da bodo sedanji zakon tudi v naprej odklanjali.
Po tiskovni konferenci za domače in tuje časnikarje je bila slovenska delegacija sprejeta še pri podkanclerju Pittermanu ter pri prosvetnem in zunanjem ministru.
IZID
DEŽELNOZBORSKIH VOLITEV
V	nedeljo 6. marca so se vršile na Koroškem volitve v deželni zbor. Kot glavni stranki sta nastopali Ljudska (OVP) in Socialistična stranka (SPO). Največ poslancev so dobili socialisti, sledijo jim pristaši Ljudske stranke.
Kar nas pri tem zanima, je zadržanje slovenskih volivcev. Pred volitvami je Narodni svet koroških Slovencev izdal proglas, v katerem odsvetuje svojim pristašem, da bi oddali svoj glas katerikoli stranki, kajti nobena izmed njih ne zasluži zaupanja slovenskih volivcev. Titovski Slovenci pa so
Zahodni razorožilveni načrt
V	torek se je v Ženevi sestal desetčlanski Odbor za razorožitev, ki so ga ustanovili Združeni narodi (OZN). V njem je zastopanih pet zahodnih držav Združene države Amerike, Vel. Britanija, Francija, Kanada in Italija) in pet vzhodnih držav (Sovjetska zveza, Poljska, Češkoslovaška, Romunija in Bolgarija). Naloga tega odbora je sestaviti tak svetovni ra-zorožitveni načrt, ki bi bil sprejemljiv za obe strani, to je za Vzhod in Zapad, in ki bi končno enkrat odpravil atomske razstrelitve in atomsko ter vodikovo o-rožje sploh.
Zahodne države so se sporazumele za skupni razorožitveni načrt, ki ga bodo v prihodnjih dneh predložile na ženevskem zasedanju omenjene desetorice držav. Načrta niso sicer še objavili, vendar se je zvedelo, da sloni tako na Hruščevi zamisli o čim obširnejši razorožitvi, kakor tudi na predlogu Sel\vyna Llovda in Her-terja. Izvedel naj bi se v treh stopnjah:
1)	V prvem razdobju naj\bi se ustanovila Mednarodna organizacija za razorožitev, ki bi zbirala vse podatke o oborožitvi vseh dr-
žav. Določila naj bi tudi, koliko mož in orožja imata lahko Sovj. zveza in ZDA; ostale države pa bi del svojega orožja shranile v skladišča pod nadzorstvom te mednarodne organizacije.
2) V drugem razdobju naj bi se prepovedalo izdelovanje in o-mejila uporaba že izdelanih raz-streljivih snovi v vojaške namene ter naj bi se vzpostavilo delno mednarodno nadzorstvo.
3) V tretjem razdobju pa bi prepovedali vsakršno izdelavo nuklearnega orožja. Rakete in drugi vojaški izstrelki naj se uničijo; konvencionalna oborožitev naj se omeji na višino, ki je potrebna za notranjo varnost držav ter obveze napram Združenim narodom.
To bi bil v glavnem novi zahodni razorožitveni načrt, o katerem so se zedinile glavne zahodne sile. Z njim je zadovoljna tudi Francija, ker so ugodili več njenim željam, zlasti še zahtevi, naj se v načrt ne vključi prepoved atomskih poizkusov. Pogajanja o prekinitvi slednjih naj bodo še v naprej v pristojnosti treh atomskih velesil (ZDA, Sovj. zveza in Vel. Britanija).
svojim ljudem nasvetovali socialistično stranko dež. glavarja We-deniga, ki je odgovoren za lansko šolsko odjavljanje od pouka slovenščine.
Na splošno je bila udeležba na volitvah mnogo nižja od prejšnjih let. Pri tem ugotavlja »Naš tednik« sledeče: »Presenetljivo je tudi število neveljavnih glasov, ki znaša v vsej deželi 3.656; od tega pa samo v dvojezičnih predelih celih 2.456. Iz vsega tega izhaja zaključek, da se velik del naših rojakov volitev ni udeležil ali pa je volil neveljavno. To pa zopet dokazuje, da je odbor Narodnega sveta pravilno razumel mišljenje našega ljudstva ter ga znal preliti v ustrezne sklepe.«
KOROŠKI SLOVENCI —
EVROPSKO VPRAŠANJE
Prav gotovo je, da postaja vprašanje koroških Slovencev vedno bolj eden izmed perečih evropskih problemov. To brez dvoma dokazuje tudi širši mednarodni odmev, ki ga sproti zadobiva. Tako je nedavno v svojem poročilu z Dunaja 27. febr. veliki ameriški dnevnik »New York Times« prinesel daljši dopis o problemih in zahtevah koroških Slovencev. Med drugim piše v podnaslovu »Tito se izogiblje grožnji z Združenimi narodi«, da »je vlada maršala Tita sicer pozvala Avstrijo, da izvrši člen 7, vendar ni nikdar pokazala namena spraviti to vprašanje pred Združene narode.«
Ta izjava pač le potrjuje naše žalostne ugotovitve, da se je beograjska vlada omejila le na nekaj platoničnih protestov, a se potem ni lotila bolj stvarne rešitve tega vprašanja. Kar se Avstrija pretirano zanima za Južni Tirol, se Jugoslavija danes — kot sopodpisnica državne pogodbe — premalo zavzame za koroške Slovence. Vseeno pa upamo, da bo znala pametno izrabiti sedanji obisk ministra Kreiskyja v Beogradu ter se z odločnostjo zavzela za pravice, ki gredo koroškim Slovencem.
FRANCIJA IN BELGIJSKI KONGO
V zvezi s podelitvijo neodvisnosti Belgijskemu Kongu 30. junija letos, je med Francijo in Belgijo nastala edinstvena diplomatska zdraha. Francoska vlada je ustno sporočila belgijskemu veleposlaniku v Parizu, da smatra še vedno v veljavi pogodbo iz leta 1884 oz. 1908, v smislu katere ima Francija prednostno pravico do Belgij. Konga v primeru, da bi ga Belgija hotela komu prodati ali prepustiti.
V Bruslju niso o francoski anahronistični zahtevi hoteli nič slišati ter so jo zelo ostro komentirali. Francosko zunanje ministrstvo je zagotovilo, da pravna veljavnost pogodbe iz 1. 1908 v ničemer ne prejudicira napovedane neodvisnosti Belg. Konga s 1. julijem 1960. Nato se je spor polegel.
DE GAULLE IN ALZIR
Po znanih izjavah generala De Gaulla,
v	katerih se je izrazil, da bo Francija o-stala v Alžiriji, ker bi popolna ločitev od nje pomenila politični nesmisel, se je alžirsko vprašanje zopet zamotalo. Predsednik začasne alžirske vlade je odgovoril, da je general De Gaulle zaprl vrata za pogajanja, ko je izključil vsakršno ureditev spora pred vojaško zmago, nad uporniki, ter mu naprtil odgovornost za nadaljevanje vojne.
Tudi v Franciji so z velikim negodovanjem sprejeli zadnje De Gaullove izjave. Ne vedo več, kaj misli z Alžirom njihov državni poglavar.
NAŠ TEDEN 1/ CERKVI
20.3. nedeija, 3. post.: sv. Feliks, Larg in Dionizij, ni.
21.3. ponedeljek: sv. Benedikt, opal
22.3. torek: sv. Caharija, p.; sv. Leu, vdova
23.3. sreda: sv. Jožef Oriol, spozn
24.3. četrtek: sv. Gabrijel, nadangel
25.3. petek: Oznanjenje Device Marije, ne-zap. praznik
26.3. sobota: sv. Emanuel, m.; sv. Tekla, ni.
*
SV. JOŽEF ORIOL (1650-1702) je čisto preživel mladost. Na srednji in visoki šoli se je odlikoval po iskreni pobožnosti. — Živel je na Španskem.
Ko je postal duhovnik, je naredil več
3. postna nedelja
Današnja sv. maša govori o hudobnem duhu (glej evangelij) in o dolžnosti ter koristi svetega življenja (glej berilo).
1. Hudobni duh resnično biva, v peklu in na zemlji, in sicer v velikem številu. So ljudje, ki ne verujejo v bivanje hudobnega duha in se tej trditvi smejejo. Menijo, da je to navadno izmišljeno strašilo. Proti takim nevernikom stoji krščanski nauk in neizpodbitna verska resnica, ki pravi in trdi, da tudi hudobni duh resnično biva; da je nele en sam, ampak da je hudobnih duhov večje število; da bivajo v peklu, od koder prihajajo na zemljo, kjer so potemtakem navzoči. Nadalje hudobni duhovi, kot že ime pove, so hudobna, do dna pokvarjena in silno nevarna bitja.
2. Hudobni duhovi nas neprestano zalezujejo, zapeljujejo greh in želijo pogubiti. Nekateri verniki zmotno mislijo, da hudobni duh človeku ni preveč nevaren. Ti hočejo njegovo delo in hudobijo zmanjšati ali v celoti zanikati. Po njihovem mnenju vsa podlost in hudobija tega sveta izhaja od ljudi, ne pa od hudobnega duha, ki nima nobene krivde. Ti ga torej podcenjujejo in opravičujejo. Drugi pa hudičevo delo zopet pretiravajo, tako da vso hudobijo tega sveta pripišejo satanu in ljudem ne dajo nobene krivde. Po njihovi sodbi je vsega kriv hudič, ljudje so nedolžni. — Krščanska resnica je nekako v sredini. Hudega, ki je v svetu, so krivi v prvi vrsti hudobni duhovi, poleg njih pa tudi ljudje, ki z njimi sodelujejo in jim hote ali nehote s svojo lastno hudobijo pomagajo.
Ob evharističnem kongresu
v	Munchenu pod šotori
Blizu letališča pri Munchenu bodo za evharistični kongres postavili največjo naselbino v Evropi, ki bo sestavljena iz šotorov. Nekateri šotori bodo imeli prostora kar za 80 oseb, večina pa po 10 do 12 oseb. Skupno bo prostora v tem mestu pod šotori za 100.000 mož, oziroma fantov. Naselbina bo opremljena z vsemi potrebnimi tehničnimi napravami; med drugim bo notri tudi poštni urad in zdravstvena ambulanta. Ker se je pa priglasilo za bivanje pod šotori čez 250 tisoč prosilcev, bodo postavili še šest novih šoturskih naselbin.
Skavtinje bodo imele tudi podobne naselbine pod šotori na raznih krajih izven mesta, v kolikor ne bodo nastavljene po šolah.
Film o evharističnih kongresih
Vodstvo katol. akcije na Bavarskem pripravlja za bližnji svetovni kongres poseben film z naslovom: »Kruh za življenje sveta«. Film, ki bo trajal približno eno u-ro, bo prikazal zgodovino prvih začetkov in pobud za tovrstne mednarodne kongrese in priprave ter pomen letošnjega svetovnega evharističnega kongresa.
Misijonska delavnost Belgijcev
V	minulem letu je odšlo iz Belgije čez 400 misijonarjev in misijonark med pogane širit krščansko vero. Skupno število belgijskih misijonskih delavcev je znašalo
1.	januarja letos čez 9900 oseb.
Temu primerna je tudi misijonska delavnost v Belgijskem Kongu. V ondotnem glavnem mestu imajo svojo katol. univerzo. Za letošnje akademsko leto so na
čudežev. Tako je nekemu ubogemu možu, ki je prihajal vsak dan v cerkev, pa je bil ves sključen, rekel, zakaj ga ne prosi, da bi ga ozdravil. »Kako se bom preživljal, če ozdravim?« je odgovoril ubogi; bal se je, da ne bi dobival več milodarcn’.
»Če nočeš ti, pa hočem jaz. Vstani, pojdi po stopnicah in položi svoje brgle na Marijin oltar.« Ubogal je, vstal in ozdravel.
Kolikim pa duhovniki pomagajo, da vstanejo od svoje duhovne sključenosti, če le ubogajo. Veš, kje se to predvsem vrši?... V skesani spovedi. Skrbi, da se pogosto poslužuješ tega zdravila. Posebno dobro opravi sedaj velikonočno spoved!
Kriv je torej hudobni duh, a kri-
vi	so tudi ljudje. Veliko so krivi hudobni duhovi, veliko pa tudi ljudje. A tudi Stvarnik marsikaj dopusti.
Kaj delajo hudobni duhovi? Hudobni duhovi skušajo ljudi. Hodijo za njimi, jih zalezujejo, nastavljajo skušnjave in moralne pasti, zapeljujejo v greh, da jih potem za vedno pogubijo. Glavno hudičevo opravilo je torej to, da skuša ljudi. A more jih tudi kaznovati, če mu tako ukaže Bog. Hudobni duhovi so nam zatorej sovražni, nasprotni in silno neverni, ker nas lahko za vedno pogubijo.
3.	Rešitev in varnost pred hudobnimi duhovi je v svetosti. Zatorej posvetimo se! Hudobni duh nam je smrtno nevaren in zaradi tega se ga je treba skrbno varovati in boriti z njim. Sv. Peter pravi, da je hudič kakor rjoveč lev (torej huda zver!), ki hodi okrog in išče, koga bi požrl. Satan je toliko bolj nevaren, ker je to duh, ki vedno preži nate, pa ga ti ne vidiš, ker nima telesa. Ta duh je docela hudoben in silno pretkan, silno zvit. Potrebna nam je torej stalna previdnost, opreznost in duhovna budnost. Najboljše orožje zoper hudobnega duha je dušna svetost, katero priporoča sv. Pavel v današnjem berilu. Treba je, da postanemo nasprotniki hudobnega duha in veliki prijatelji božji. In če hočemo varno živeti ter se zveličati (priti v nebesa), potem je treba, da zvesto, molimo, zatiramo greh, strasti in skušnjave, da prejemamo pogosto sv. obhajilo, da se zatekamo k Jezusu in Mariji, da smo dobri in pošteni z ljudmi ter sveti v življenju.. Zatorej posvetimo se in sveto živimo !
tej univerzi vpeljali novo stolico, za preučevanje islamske vere in kulture.
Dachau mednarodno svetišče
Bavarska vlada je sklenila nekdanje: dachausko taborišče spremeniti v nekako svetišče mednarodnega bratstva. Štiri barake bodo ohranili, kot so bile, in bo tam nastanjen muzej kot svarilen opomin na nacistična grozodejstva. Za bližnji evharistični kongres pa bodo v središču taborišča zgradili spominsko kapelo v počastitev vseh žrtev nacističnih grozodejstev. Kapela bo sezidana na pobudo miinchen-skega pomožnega škofa msg;r. Necthausler-ja, ki je tudi sam preživel ujetništvo v tem nacističnem taborišču.
Žosisti v Aziji
Od 26. marca do S. aprila bo v mestu Kuala Lampur v Maleriji kongres delavske katoliške mladine za dežele Daljnega Vzhoda. Na kongresu bodo zastopane naslednje dežele: Burma, Cejlon, Kureja. Filipini, Singapur, Siam, Vietnam, Avstralija in Nova Zelandija. Na kongresu bodo govorili o vlogi katoliške mladine v današnjem svetu, o brezposelnosti, o pripra-
vi	na zakon in o družinskem življenju ter
o	odnosu katoličanov do nekatoličanov.
Procesija v molku
V	Amsterdamu se je vršila v noči od petega na šesti marec procesija po mestnih ulicah v popolnem molku. Udeleženci so molili polglasno. Procesije se je udeležilo 20.000 ljudi. Zaključila se je v jutranjih urah. Udeleženci so bili lahko pri sveti maši v 33 katoliških cerkvah, kjer se je darovalo na stotine svetih rnaš.
Priobčujemo pismo, ki ga je kardinal Stepinac poslal okrajnemu sodišču v Osijeku, ko ga je to pozvalo na pričevanje v procesu zoper skupino duhovnikov Dje-kovskega semenišča. Pismo se glasi:
Prejel sem poziv Okrajnega sodišča v Osijeku št. 280/59 z dne 1. dec. 1959 glede zaslišanja v zadevi »Kos Ciril in drugi« na podlagi čl. 118/ KZ.
Štejem si v čast, da vam sporočam, da se pozivu ne morem odzvati, tudi če sem se 1. 1953 odzval, čeprav me ni vezat na to noben zakon, da sem takrat pregledal vsebino pisma, ki mi je prišlo iz Vatikana in je bilo name naslovljeno.
Da ne bodo potem trdili, da izzivam spore in delam neprilike!
Razlogi, zaradi katerih se v tem primeru ne morem odzvati, so sledeči:
MOJA VEST JE CISTA
1	> Po vesteh, ki sem jih prejel že pred časom, je DBA odkrila mnogo mojih pisem na raznih krajih dežele, kot n. pr. v Dja-kovu med hišno preiskavo v semenišču, kjer je bil Ciril Kos duhovni vodja. V teh pismih odgovarjam duhovnikom, ki so mi poslali pozdrave in voščila. Če se dokaže, da sem kako pismo res jaz pisal (ne na podlagi prepisa, pač pa originala), ga ne bom zatajil, ker sem £a pisal kot zakonit predstojnik ali kakemu duhovniku svoje škofije ali pa drugim duhovnim gospodom ali prijateljem, da sem jih tolažil ali jim dajal poguma. Če moram biti sojen zaradi tega, sem pripravljen, ker se ne čutim krivega najmanjšega prestopka zaradi takih pisem.
NAD MANO STE ZAGREŠILI JUR1DIČNI UMOR
2)	Drugi razlog, zakaj se ne morem odzvati pozivu, je naslednji: Obsojen sem bil od najvišjega sodišča Hrvatske ljudske republike dne 11. okt. 1946 na 16 let prisilnega dela najprej v lepoglavski ječi in zdaj v internaciji v Krašiču. Ta obsodba je bila juridičen umor nedolžnega človeka, kot je to dobro razumel ves civilizirani svet. To so izrecno priznali celo nekateri voditelji F.N.R.J., ki so se srečali s prof. Meštrovičem iz ZDA. To mi je povedal sam prof. Meštrovič, ko me je letos obiskal v moji konfinaciji v Krašiču; on ve tudi za imena.
Posledica obsodbe, nad katero se je ves svet zgražal, je ta, da je moje telesno življenje v trinajstih letih ječe in konfina-cije dospelo do robu groba. Tuji in domači zdravniki so naredili vse, da bi mi podaljšali življenje, toda mojega zdravja mi niso vrnili in mi ga ne bodo mogli vrniti nikdar. Do danes so mi odvzeli 34 litrov krvi in ni še dovolj; morali so me operirati na obeh nogah, da so me rešili smrti zaradi zaprtja žil (trombosa). Po teh operacijah sem danes invalid, ki ob palici komaj drsam po dvorišču pred svojim bivališčem. Poleg tega sem bolan že pet let na mehurju in, kljub pogostemu uživanju zdravil ,redko prenehajo vse bolečine. Ne bom omenjal še smrtnone\’arne bolezni, ki me je zadela pred dvema letoma, ko so me časnikarji smatrali že za umirajočega. Ne bom omenjal raznih drugih bolezni, zaradi katerih trpim, kot je n. pr. pljučni katar. Že več let trpim zaradi tega in prof. Šercer je nekoč prosil, da bi mi dovoliti iti k morju na zdravljenje, pa je btta njegova prošnja odbita. (miuimimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiitiiHiiHiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
72-letni novomašnik
V	Londonu je prejel mašniško posvečenje bivši učitelj Franc Grenan. študije je dovršil v Rimu. Star je 72 let.
Katoliški dnevnik v Indiji
Nadškof v Nagpuru v Indiji D’Souza je prejel iz Amerike tri velike rotacijske tiskarske stroje, ki bodo omogočali izdajanje katoliškega dnevnika v 14 različnih jezikih Indije. Katoličani bodo tako mogli o vseh vprašanjih indijskega javnega življenja povedati svoje mnenje.
Sv. oče obljublja vpeljavo italijanščine v liturgijo
Sv. oče Janez XXIII. se je v nedeljo 13. marca popoldne podal v župnijo Marije Pomočnice v tihurtinskem predmestju. Po končani sv. maši (zaradi dežja ni bilo post.ic procesije) je sv. oče spregovoril vernikom ter jih vzpodbujal k večji gorečnosti in večji udeležbi pri službi božji, .e samo kadar je papež navzoč. Da bi tudi verniki laže spoznali lepoto cerkvene li' 'ije, je sv. oče obljubil, da se bo v v ,!no večji meri vpeljala raba italijanskega jezika pri liturgičnih obredih in se bo latinščina omejila le na najslovesnej-še obrede.
Moje težko zdravstveno stanje dobro pozna župnik v Krašiču in redovnice, ki pogosto prebijejo po cele dneve in noči ob moji bolniški postelji, da mi strežejo. Večkrat moram opustiti sv. mašo, tudi ob nedeljah, zaradi bolečin. Moje noge so otekle; zato vsak dan prebijem mnogo ur na divanu, da se kri laže pretaka.
Pa boste rekli: Ali te morda ne vidijo naše straže, ko hodiš po dvorišču, greš v cerkev in se pogovarjaš z otroki?
Da, grem v cerkev, kadar morem (mnogokrat ne morem), da vsaj na ta način izpolnim svojo dolžnost, da učim in vzpodbujam vernike s svojo besedo in končno da pomagam župniku v Krašiču, ker mu iz bližnjih vasi ne sme noben duhovnik priti pomagat, kot je bila to navada že iz davnih časov.
Tudi se sprehajam po dvorišču ali bolje drsam, oprt na palico, kot pač monter, da dobim malo svežega zraku, in da se malo sprehodim, kot mi priporočajo zdravniki. Povedal sem zdravnikom, da mi je težko se sprehajati (že eno leto nisem več šel na sprehod); tega mi sicer niso izrecno prepovedali, pač pa zaradi zadržanja stražnikov, ki mi sledijo na vsakem koraku, če stopim pred hišo ali na dvorišče.
NIKOLI SE NISEM PREGREŠIL ZOPER DRŽAVO
3)	Katoliški škof sem že 26 let. Nikoli nisem zagrešil prestopka proti državi kot taki, ne sedaj ne prej. Toda nikoli nisem smatral in ne smatram za državo katerokoli politično stranko, pa naj bo to komunistična partija Jugoslavije (KPJ) ali zveza kmečkih strank (S.Z.S.) ali hrvatska kmečka stranka (H.S.S.) ali katerakoli druga.
Če se borim proti ideologiji partije, delam zato, ker sem prepričan, da je popolnoma zgrešena. Je-li to boj proti državi? Če lahko KPJ preganja katoliško Cerkev Z ognjem in mečem že petnajst let, če trga ljudi od cerkve, ovira krst otrok, krščanski pouk mladine in cerkveno poroko; če partija lahko uničuje katoliške šole in zavode, katoliške tiskarne, tisk in lastnino, če lahko uganja nešteto drugih tia-silstev, kako si upa dolžiti mene zločina, če sem dvignil glas v obrambo krščanskih svetinj? Ali sem morda kršil človečanske pravice, uzakonjene v listini Združenih narodov, ako me po krvavih krivicah in neštetih nasilstvih hočejo mučiti z dolgotrajnimi zasliševanji o stvari, glede katere ne bom nikoli priznal niti majmanjše krivde?
VASI VODITELJI SAMI PRIZNAVAJO MOJO NEDOLŽNOST Ali vam ni dovolj, da so nekateri vaši voditelji odkrito priznali prof. Meštroviču,
Goriški gospod nadškof je za letošnji post poslal svojim vernikom pastirsko pismo z naslovom »Edinost v Bogu in bratih«. V uvodnih besedah pravi, da je največja želja Jezusovega srca, da bi bili vsi eno, a da je svet še daleč od tega ideala. Potem nadaljuje:
»Organizirane sile zla bi hotele uničiti Boga in vse duhovne vrednote ter hočejo zediniti človeštvo z mikom zemskih dobrin in s čutnimi užitki. A kdor globje opazuje, more ugotoviti, da se človeštvo vendarle "v resnici vedno bolj bliža zedinjenju z Bogom.«
Nato opisuje veliko skladnost v stvarstvu božjem in kako je človek s svojim uporom Bogu to skladnost porušil. Kristus je zopet vzpostavil vez med Bogom in človekom in njegovo delo nadaljuje Cerkev. Kristus edini je Pot, Resnica in Življenje. Po njegovi Cerkvi prihaja v duše milost in posvečenje, ona je vodnica ljudi v večno srečo. Cerkev je mati, ki bi rada sprejela pod svoje okrilje vse ljudi, da jim pokaže pot v srečno večnost.
Na žalost pa niso vsi v pravi Kristusovi Cerkvi, ki ima za vidnega poglavarja na zemlji Petrovega naslednika. Mnogo je ovc, ki verjejo v Kristusa, pa niso v njegovi čredi. G. nadškof tako zaključuje poglavje o ločenih bratih:
l
»Neobhodno potrebno je, da mi vsi podpiramo ta duh edinosti in miru, ki ga Sv. Duh razširja po vsem svetu. V odnosih do ločenih bratov naj nas vodi dobrota in ljubezen: odstranjujmo vse, kar nas more razdvajati in uveljavljajmo to, kar nas more družiti. Predvsem pa se pridružimo molitvi sv. očeta ter nenehno prosimo Boga, da bi prenehali boji in raz-
da ni bilo nobene osnove za. proces proti meni, a ste kljub temu izvršili proces Z vsemi znanimi posledicami, ki praktična' pomenijo mojo smrt, kot sem prej povedal?
Zato pravim: jaz sem človek z obema nogama v grobu in malo manjka, da vanj padem. Ker sem težko bolan, se ne morem odevati pozivu zodišča. Če me bodo pa skušali s silo mučiti z vprašanji ali na bolniški postelji ali med skromnim sprehodom na dvorišču, že zdaj izjavljam, da ne bom dal odgovora in že zdaj odklanjam vso odgovornost za javno zgražanje, ki bo sledilo, ko bo vest razširjena v svetovnem tisku, preko katerega bo svet zvedel o novem nasilju nad polmrtvim človekom.
Če organi ljudske oblasti menijo, da u-miram prepočasi, naj ukažejo mojo fizično likvidacijo, kot so pred 14 leti določili moj juridični umor.
JAZ PA VEM, KAJ JE MOJA DOLŽNOST
Sv. Ciprijan je dal 25 zlatnikov rablju, ki ga je imel obglaviti. Jaz zlatnikov nimam, zato za tistega, ki hi to naredil, lahko samo molim, naj mit Gospod odpusti in mu nakloni večno življenje, meni pa naj da mimo umreti.
Če ste me prisilili, da sem spregovoril o vašem nečloveškem ravnanju z menoj v teh dolgih letih, nikar se ne užalite, ker so že Rimljani rekli:: »Vsaka stvar do določene meje.«
Moji krvniki me po vaših navodilih lahko še naprej stražijo ter mi s tem krajšajo življenje, jaz pa vem, kaj je moja dolžnost. S pomočjo milosti božje jo bom vršil ko konca, prav do konca, brez vsakega sovraštva, brez slehernega maščevanja, a obenem tudi brez strahu pred nikomer.
Krašič, 4. dec. 1959.
t Alojzij kard. Stepinac zagrebški nadškof
Opomba uredništva:" Sličnega pisma ne pozna novejša zgodovina katol. Cerkve. Kardinal Stepinac ga je napisal dva meseca pred smrtjo. V njem se naili kaže njegovo nezlomljivo junaštvo in mQ* ralna veličina: ne krivica ne zapor ne bolezen ga niso zlomili, da bi popustil v obrambi vere in Cerkve. Obenem pa vidimo tudi nizkotnost njegovih preganjalcev, ki so se v onemoglem besu 14 let dolgo maščevali nad 'kardinalom, potem ko so ga oropali vsega: svobode, zdravja, prijateljev. Zopet se je tudi izpričala resnica, da je duh močnejši kot nasilje, vera močnejša kot brezboštvo. Tertulian je dejal: »Kri mučencev je seme novih kristjanov.« Tudi Stepinčevo trpljenje in smrt bo gotovo seme novih kristjanov med hrvatskirn in tudi slovenskim ljudstvom v Jugoslaviji.
prtije, ki uničujejo svet, in da bi kmalu napočil čas, ko bi za vse kristjane bi! en sam hlev in en sam Pastir.«
Proti koncu pastirskega pisma priporoča g. nadškof zaupanje v božjo Previdnost, v božjo moč in pomoč. »Naj sovražniki Boga in človeštva le vpijejo, da bodo v svoji satanski zlobi nadaljevali borbo proti Bogu in da jo hočejo še poostriti. Njihov bes najbolje priča, da izgubljajo tla pod nogami. V Cerkvi klije novo življenje, ki oznanja pomlad.«
GROB KARDINALA STEPINCA
Pogrebne svečanosti niso »pokopale« kardinala Stepinca. Po smrti se je kard. Sto-pinac takoj prikazal svojemu ljudstvu kot mučenec in junak vere.
Množice ljudi obdajajo neprenehoma nje* gov grob, tu molijo in jočejo. Sicer njegovega groba ni mogoče videti ker je stalno pokrit s svežim cvetjem. To pričajo naš* ljudje, ki so bili v zagrebški stolnici i11 so videli to množico; zatrjujejo, da je nekaj nepopisnega in obenem pretresljivega'
Mučeništvo in molitev sta tesno povezani
v	zagrebški stolnici: mučeništvo pastirja in molitev ljudstva.
Vera in upanje.
In to je zmaga, ki premaga svet: naš<* vera. ,
Zima noče umreti
Tik pred pričetkom pomladi je zirf>3 zopet pritisnila in odela v svojo snežno & dejo vso Kanalsko dolino, Benečijo in Tr novsko planoto prav do Sv. gore. Po n' žinah pa neprestano dežuje. Res muhas'3 je ta zima.
življenja
Iz pastirskega pisma goriškega nadškofa
Srbsko pravoslavna cerkvena občina 12 življenju naših ljudi
Zadnje čase se veliko govori in piše o razmerah v tržaški Srbsko-pravoslavni cerkveni občini. Kot katoličani se nočemo vmešavati v notranje zadeve naših pravoslavnih bratov. Izrekamo le upanje, da bi jih čimprej uredili. Pač pa nas zanima ta zadeva z načelnega stališča.
V	notranji spor, katerega so izzvali nekateri sedanji in bivši člani Srbske pravoslavne cerkvene občine, so se začele sumljivo vmešavati jugoslovanske oblasti, ki so se postavile odločno proti sedanji upra-
vi	ter na vso moč podpirajo opozicijo. Menda ni več tajnost, da sta jugoslovanski veleposlanik v Rimu in jugoslovanski konzul v Trstu zahtevala pri državnih oblasteh, naj odstavijo sedanjo upravo icr imenujejo komisarja tržaški pravoslavni cerkveni občini.
Jugoslovanska vlada ne taji, da je komunistična in da hoče počasi uničiti vero. Le torej hoče ščititi nekatere člane srbske pravoslavne občine proti drugim čla-tom iste občine, ne dela tega iz verskih, temveč iz političnih nagibov. Znano je, da je srbska pravoslavna občina v Trstu Precej bogata, če bi jo dobili v oblast
ljudje, ki bi bili pod »zaščito« Beograda, bi lahko šel denar te verske ustanove za propagandno-politične cilje v korist komunističnega režima.
Na to možnost bi prav gotovo morale pomisliti italijanske oblasti, na katere pritiska Beograd v interesu »dobrega sosedstva« in jih sklicujoč se celo na net-tunsko pogodbo med Italijo in predvojno Jugoslavijo, sili, da bi odstavile sedanjo upravo, ki noče plesati, kakor želi Beograd, ter postavile na vodstvo ljudi, ki bi plesali po njegovih željah. Tudi sklicevanje na patriarhat Srbske pravoslavne cerkve je jalovo, saj je znano, da mora patriaršija ubogati versko komisijo pri beograjski vladi, ta pa dela po navodilih partije.
Če pomislimo na vse to ozadje, lahko tudi razumemo, zakaj »Primorski dnevnik« napada sedanjo upravo in zagovarja opozicijo. Ne izključujemo pa možnosti, da je tudi med opozicijo nekaj dobronamernih ljudi, ki pa se ne zavedajo, v kakšne namene je bil organiziran sedanji spor.
J. L.
Izšla je nova knjižica: FILM
Februarja letos smo dobili novo knjižico, sicer je ta že enajsta v tej vrsti. Izšla Je v Trstu, naslov pa ji je »FILM«. Knjižico je pripravila Miranda Zafred, opremil Pa Franko Piščanc.
Knjižice vsi že kar dobro poznamo in fadi segamo po njih, saj nam vedno kaj Zanimivega prinesejo. Tokrat knjižica ob-r?*vnana zelo aktualen problem, filmov. Kakšnega pomena je danes film za ljudi, hi treba še posebej razlagati. Vprašajte o Krn kateregakoli človeka, ki zahaja v kihe, in, če je odkrit, vam bo povedal, kakšen vpliv ima film na gledalca.
Knjižica nam na zanimiv način prikaze zgodovino in značaj filma. Začne z hjegovo iznajdbo, prikaže nam nato njegov razmah in posebno, njegov odnos do občinstva, kar je pri filmu pač najvažnejša točka. Pri gledanju filma namreč človeški razum skoro vedno naravnost zaživi
taradi jasnosti
Odbor S.A.L. ADRIA je poslal z ozimni na nedavno poročanje »Pr. dn.«, '"Penjenemu listu sledeči popravek. Objavljamo ga zato, da bo slovenska Javnost pravilno obveščena.
Z ozirom na članek Vašega lista v "edeljski številki dne 6. marca 1960 ha drugi strani, v katerem se poroča, ha je na kongresu »llnione goliardica Rallana« v Palermu visokošolec Peter Sanzin med drugim dejal, da je
Predstavnik slovenske študirajoče MLADINE V TRSTU, smatrajo za potrebno, da objavite v nedelj-®ki številki Vašega dnevnika dne 13. jarca 1960, naslednji popravek:
»Ni res, da Je Peter Sanzin predstavljal na kongresu UGI v Palermu slo-'cnsko študirajočo mladino v Trstu, hhipak je res, da je zastopal le pri-s,aše UGI na tržaški univerzi, NE PA '•SOKOŠOLCEV, KI SO ČLANI IN SOMlšUENIKI SLOVENSKIH AKADEMSKIH DRUŠTEV V TRSTU IN Dorici in ki so pri zadnjih volitvah ** akademski svet na tržaški univerzi Opirali slovensko akademsko listo %RIA«.
ADENAUER V AMERIKI
Nemški kancler Adenauer se te dni mudi v Združenih državah, kamor je prispel v nedeljo na uradni obisk. To njegovo potovanje v Ameriko ima brez dvoma določen politični pomen in je bilo po njegovih besedah eden najtrših orehov, neke vrste skrajni poskus »brez upa zmage«. Neki francoski list je zapisal, da je šel Adenauer v ZDA po nove »častne« doktorske klobuke (katerih ima že 18) ter odpravljat nezaupanje do Zah. Nemčije, ki se je razširilo po valu protižidovske gonje. Vendar njegov glavni namen je bil razložiti še enkrat pred vrhunskim sestankom svoje stališče v nemškem vprašanju predsedniku Eiscnhovverju ter mu svetovati, naj se pri prihodnjih pogajanjih med Vzhodom in Zahodom osredotočijo bolj na razorožitev kot na Berlin.
Festival kratkometražnega filma
Pretekli teden se je vršil v Beogradu festival kratkometražnega filma. Prikazanih je bilo 110 filmov, od teh 70 izven konkurence. Prvi dve nagradi sta prejela Dušan Povh za film »Trije spomeniki« in Dušan Vukotič za risani film »Pikolo«. Prejela sta: prvi 200 tisoč, drugi 150 tisoč din. Drugo nagrado (100 tisoč din) je prejel Matjaž Klopčič za film »Na sončni strani ceste«. Pri istem filmu je prejel prvo nagrado (100 tisoč din) France Cerar za kamero. Prvo nagrado v znesku 100 tisoč din za besedilo je prejel Matej Bor, in sicer v prvem nagrajenem filmu »Trije spomeniki«. Alojzij Srebotnjak je prejel prvo nagrado za glasbo v filmu »Tretja mednarodna grafična razstava«. Dušan Povh je prejel tudi prvo nagrado Zveze športa Jugoslavije za- film. »Naši najmlajši«.
Potres v Makedoniji
V	petek, nekaj minut pred 13. uro, so zabeležili v Makedoniji močan potresni sunek z epicentrom 50 km zahodno od Skop-lja pod Šar planino.
z osebami na platnu in ni več gospodar svojih misli. V dvojni meri velja to za o-troke in za mladino, kot knjižica tudi pravilno poudarja, če je film dober, bo pač na občinstvo dobro vplival in občinstvo bo od takega filma imelo kaj koristi, če je pa film slab, kot se to povečini dogaja, si pa lahko sami predstavljamo, kaj iz tega pride. Prav zato je pravilna izbira filma zelo važnega pomena.
Poleg teh problemov so v knjižici še razna druga poglavja, tako poglavje o zvezdnikih, o filmskih festivalih, o položaju filma v industriji in trgovini ter posebno važno poglavje o odnosu staršev do filma. Dodan je še članek »Cerkvena sodba o filmih«, ki ga je spisal dr. L. Škerl. Ta odlomek knjižici zelo pripomore, da je res vsestransko uporabna. Mimogrede opozorimo, da je tukaj tiskarski škrat malo pomagal. Na str. 35 je pod št. 4 ocena filmov: »Per tutti con riserva.« Pravilno je: »Per adulti con riserva.« Bralec to lahko tudi sam razume iz razlage, ki sledi.
Knjižica je slejkoprej zelo na mestu in jo lahko samo priporočamo. Posebno toplo pa jo priporočamo staršem ter vsem o-nim, ki imajo opravka z mladino. Pa mladini sami, da se nauči filme prav izbrati. Prav gotovo pa je, da bodo vsi radi segli po njej, saj je knjižica tega res vredna.
Perat Mariza
uganete, kdo je pokrovitelj tabornikov: komunistična partija, ki ima v tabornikih svojo pomožno mladinsko organizacijo. S tem je pa tudi dovolj povedano za vsakega pametnega človeka, če želite, da postane vaš sin komunist, ga pošljite k tabornikom; če se tega bojite, mu pač ne boste dovolili, da bi postal član organizacije tabornikov.
FILM =
VPRAŠUJETE - ODGOIItRJIMO
Kaj so taborniki
Prad nekaj dnevi je prišel iz šole moj sin in mi ves iz sebe od sreče začel pripovedovati, da bodo dijaki ustanovili novo društvo tabornikov in da se bo tudi on vpisal v to društvo. Povedal je, da taborniki hodijo na izlete, ob počitnicah prirejajo taborjenja v gorah ali pri morju, se učijo smučati, plezati po gorah in še toliko drugih lepih reči. Zato da se bo on vpisal. Meni pa to novo društvo ni po srcu, kajti, če sem sina prav razumel, gre za neko organizacijo, ki sliči skavtom, a vendar ni skavtska. Zakaj ne? Kakšna je razlika med njima? Rad bi pojasnilo, predno se zatrdno odločim, kaj odgovoriti sinu?	Zaskrbljeni oče
O tabornikih smo v našem listu že pisali. Takrat je šlo za taborniško organizacijo na Tržaškem, sedaj pa so to organizacijo prenesli tudi na Goriško. Na zadnjem občnem zboru Slov. planinskega društva v Gorici so sklenili, da ustanovijo organizacijo tabornikov tudi v Gorici; določili so tudi neko dijakinjo, da bo organizacijo vodila. Kot zvemo iz Vašega pisma, so od besedi prešli k dejanjem in začeli nabirati med dijaki prve člane.
S taborniki pa je zadeva tale: To je res organizacija, ki sliči skavtom in je pravzaprav slaba kopija skavtov, ker je nastala po njih zgledu in je od njih mnogo stvari prevzela. Vendar pa se na drugi strani od skavtov bistveno razlikuje. Razlika je v duhu in ne v načinu dela. Skavtje so namreč organizacija, ki ima med svojimi skavtskimi zakoni tudi tole: »Skavt je veren!« Poleg tega je skavtska organizacija izvedena ločeno po spolih, posebej za fante in posebej za dekleta. Pri tabornikih je pa je ravno duh bolan. Oni namreč nimajo v svojih postavah tega, da je tabornik veren. Nasprotno, zanje je vera zasebna stvar. Zato trde, da se za vero nič ne brigajo. Dejstvo je pa, da vzgajajo svoje člane v verski brezbrižnosti. To je tudi naravno, kajti ali’je vzgoja verna ali pa je brezverna; nevtralne vzgoje ni. Nadalje so taborniki organizirani skupno fantje in dekleta; skupno prirejajo izlete, skupna taborjenja, igre itd.
Iz tega, kar smo Vam povedali, lahko
VRNCESLAV BELE’:	2
OČE iiillll
Sin torej pa sili, da gre k železnici, jaz, (la ne. In kakšno je to življenje pri železnici: če je čuvaj, je večen čuvaj, noč in an, uro za uro — v stražnico in iz stražnice s tisto zastavo v rokah — vlak za diakoni, voz za vozom. In če je pri vožnji: SerT1 *n tja, tja in sem, vedno isto, vedno enako. človek ne sme ničesar svojega sto-jnti, nič svojega hoteti. Drugi mislijo zanj n on dela za druge. Ali more biti človek ®Lega dela vesel? Ali je to življenje?
On, da gre, jaz, da ne! Pa je njegova veljala! Sel je, poprosil in dobil službo. ai sem hotel! Dolgo ga nisem obiskal; 0 se mi je pa le preveč stožilo po njem, se napravil in šel. — Da, še to naj am povem: kmalu potem, ko je dobil užbo, se je oženil; neko šiviljo je vzel, Tki jn cartkano stvarco; pa taka ni za kon, kako bo taki nosilo materinsko verne; za okno je, da bi jo hodili ljudje še dotakniti bi se je nesmeli; niti j. edati bi je ne smel prehudo, tako rah-Je bila; roke drobne kakor otroške in
bele kakor mleko; lice kakor rožnast list; če bi se ga dotaknil, bi zvenelo. Tako stvarco si je izbral in se poročil z njo. Prišel sem in jih obiskal; po gosposko sta me pogostila in začeli smo se razgovar-jati; pogovor je nanesel besedo na to in ono; hvalila sta se, kako dobro jima gre, jaz pa sem začel v mislih preštevati njihovo plačico: dobro jima gre, dokler sta sama; kako pa jima pojde, ko pride kopica otrok, ki bodo vedno lačni in raztrgani, plača pa ostane ista? Skoraj od vsega sem doma pridelal, pa sem včasih pri o-trocih še težko shajal, kako bosta pa ona dva, ki živita le od krajcerja! če pa otrok ne bo, bosta lahko živela, a kakšno življenje bo to? — In sem jima rekel:
„Da, da, dobro gre, dokler še ni otrok; kaj pa bo, ko otroci pridejo?”
Spogledala sta se in se nasmehnila; zato som vprašal:
„Kaj sc smejeta? Kaj ne bo nič?”
Potem mi je sin odgovoril:
„Oče, kaj bi midva z otroki?"
„Kaj bi z otroki!” sem se začudil. „Kaj niso otroci dar božji, človeku v veselje, tolažbo in pomoč na svetu?”
„Ne, ne, oče; otroci so s;”omakom za križ in nadlogo."
„Pa če vama jih Bog da?”
„Pa če jih midva nočeva?”
„Pa kako ne?”
„Zdaj še ne; zdaj hočeva živeti zase, potem, ko nama bo lažje, ga že poprosiva.” „Pa kako — se boš Bogu ustavljal?” Takrat sta se mi zelo smejala; meni je bilo, kakor bi mi srce prebodla. Sin me je učil kakor otroka:
,,Oče, mi mladi nismo več tako neumni, kakor ste bili vi stari!”
,,Pa zakaj neumni?" sem se začudil. „Osem otrok na takem gruntu!”
„Osem! Kaj nisem vseh preživil?«
„Kaj pa jih je bilo treba toliko?"
,Kolikor mi jih je Bog dal!"
Klobuk sem vzel in sem šel; po poti pa me je prijelo in sem se razjokal. Gospod, hujše me je zadela tista beseda, kakor če bi me zatajil, ali če bi mi umrl. Tudi to je vojna, gospod, strašna vojna; enega sina sem izgubil v njej; hujše je in bolj strašno kakor za tistega, ki se je potopil v gališki luži ali pa leži morda v Cmem morju, hujše kakor za tistega, ki je izgubil roko; hujše kakor za tista dva, ki visita noč in dan na niti med življenjem in
smrtjo. To je vojna, gospod, ki je mi nismo videli, še vedel nisem zanjo, pa jo je Bog videl, ko so se ljudje proti njemu puntali in upirali; z ognjem in krvjo jih bo požgal in opral. Gospod, jaz pravim, da je prišel vesoljni potop krvi in sodomski požar smodnika. Ce nočejo ljudje življenja, naj imajo smrt! Tako mislim in pravim jaz! — Gospod, Vi greste v vas?«
»Da!« je odgovoril tujec.
»Tu se loči najina pot; ta steza pelje v vas, ta pa proti mojemu domu. Nič ne zamerite, da sem se tako razgovoril; tako mi rojijo misli po glavi, kakor čebele v panju in mi ne dajo miru; tako mi je včasih, da bi moral znoreti. Ce srečam človeka, katerega spoznam s srcem, da je res človek, se rad razgovorim z njim; o-lajšam se s tem za nekaj časa; za nekaj časa se misli razletijo; kmalu pa se vrnejo zopet in mi rojijo po glavi, da ni miru, ne pokoja. Nič ne zamerite, gospod, in z Bogom pa srečno hodite!«
»Z Bogom, oče, in srečno pot!«
Tujec je nekoliko postal in gledal za njim, kako se je globoko sklonjen pod bremenom upiral v strmo stezo.
Konec
ravno dogaja v tem filmu. Zdi se, da je King Vidor to nevednost do skrajnosti izrabil, kajti edini resnični dogodek v filmu je zgodba o dveh materah in o otroku. O Salomonovi modrosti se samo govori, a v resnici je ta junak dokaj površno izdelan.
Film je neprimeren (sconsigliabile).
Mira
Salomon in kraljica iz Sabe
Nekaterim režiserjem je posebno priljubljena svetopisemska snov. Med te spada tudi King Vidor, ki je za svoj zadnji film »Salomon in kraljica iz Sabe« našel navdih v svetem pismu. Tu govorimo lahko samo o navdihu, kajti celotna zgodba filma je gola izmišljotina, sad bujne domišljije.
Film »Salomon in kraljica iz Sabe« ima poleg tega še to »prednost«, da razen popolne potvorbe resnice (kar mu že daje negativno noto) združuje še nemoralne prizore. Vsa zgodba sloni tako rekoč na počutnosti kraljice in Salomona. In režiser hoče pokazati, kako velika in resnična je ta ljubezen! Ko Sabejci plešejo v čast bogu ljubezni, prisostvujemo pravim orgijam, katerim daje dopolnilo kraljica s svojim skoro živalskim obnašanjem. A to še ni dovolj. Da bi bil film še privlačnejši in verodostojnejši, nam nudi tudi dva čudeža. Ko Sabejci izvajajo svoje divje plese, pošlje Jehova strele, ki razrušijo mogočni Salomonov tempelj. Drugi čudež se zgodi takrat, ko Izraelci kamenjajo kraljico. Ta je že skoro mrtva, ko se nenadoma vse njene rane zacelijo, da ni na njej več niti sledu krvi. Zdi se čudno, da ni vpeljal režiser še srečnega konca. Gledalec bi skoro pričakoval, da se Salomon in kraljica končno združita. Toda morda se je celo sam režiser zavedal, da bi bil tak konec v protislovju s tem, kar se je prej zgodilo: ko je bil Salomon v boju, je kra-, ljica napravila zaobljubo Jehovu, da se bo vrnila v svojo zemljo in zgradila njemu v čast tempelj, če bo ostal Salomon živ. Ker se je to res zgodilo, je morala svojo obljubo držati in tako vidimo na koncu, kako zapusti Jeruzalem in se sama vrne v Sabo.
V	vlogi kraljice je Gina Lollobrigida imela še enkrat priliko pokazati svoje velike igralske nesposobnosti, ki jih sicer že vsi poznamo. Prepričljivejši je Yul Brynner kot Salomon, vendar se v takem filmu ni mogel niti on kdovekaj izkazati. Sprašujemo se, zakaj se še izdelujejo taki filmi, ki nimajo v sebi nič pozitivnega, nasprotno: so nemoralni, napačno učijo gledalca, ker mu prikazujejo izmišljeno zgodbo ter imajo to zgodbo kot zgodovinsko dognano. Ne ve se, do kam jim gledalci sledijo; toda dejstvo je, da je mnogo takih, ki verjamejo vse, kar v filmu vidijo, in to' tembolj, ker je svetopisemska snov najmanj poznana, zato je občinstvu vseeno, na kakšen način je podana. Filmski ustvarjalci izrabljajo to naivnost in nevednost in kar po svoje prikazujejo dogodke, samo da zbudijo zanimanje in pozornost v gledalcu. Toda to jim še ni dovolj: poslužujejo se svetopisemske snovi in pri tem ne samo, da popolnoma prezrejo resnico, temveč se zatekajo k temu, kar po njihovem mišljenju najbolj privlačuje gledalca:	prikazujejo
čutno in strastno ljubezen in hočejo prepričati, da je to velika ljubezen, kot se
RESNICA JE SAMO ENA!
Uredniki »Primorskega« so se v nedeljo že v tretjič zagnali v »Kat. glas«, ki brani neizpodbitno resnico o pokojnem kardinalu Stepincu. Se vidi, da jim še mrtvi kardinal Stepinac ne da miru. Pravijo namreč, da iz »dokumentov« sledi, da je zagrebški nadškof zagovarjal in odobraval zločinska dejanja Paveličevega režima. Mi pa in vsa mednarodna javnost vemo, da verodostojni viri in dejanja pričaj« ravno nasprotno, in sicer, da je jSločine In nasilja ustašev ostro obsodil. Vsem treznim ljudem je jasno, da priznati neko vlado, še ne pomeni odobravati vseh njenih dejanj. Tudi angleški publicist Clissold je listal po debelih knjigah in vendar ni prišel do tako enostranskih zaključkov kot Prim. dnevnik. Clissold tudi prav gotovo ni zainteresiran pri vsej zadevi, kakor je n. pr. »Primorski dnevnik in razni Pave-ličevi opričniki (Rušinovič in drugi). Zato gre na vsak način prej vera njemu kot ljudem pri PD, ki se ne morejo dvigniti nad minljive človeške politične strasti, ki nikakor niso merodajne za objektivno prikazovanje minulih vojnih dogodkov.
Zato je vsako odmikanje od glavnega predmeta z vlačenjem na dan neodločilnih izjav in dvomljivih dogodkov' neresno, neobjektivno in nelojalno. Tudi polemika mora biti na dostojni ravni, če hoče resno prispevati k iskanju resnice. Le na tej podlagi je možno častno in koristno razpravljati. Le taka polemika je dostojna omikanim ljudem!
RESNICA PRODIRA
Resnica o Stepincu prodira v svet z naglimi koraki ter noben PD ne bo zaustavil njenega pohoda. PD nas poziva, naj nehamo z obrambo resnice o Stepincu, kakor da bi ga bilo strah pred resnico. Toda nimamo strahu pred zgodovino, zato naj le nadaljuje s svojim »materialom«, tudi v posebni izdaji, če hoče, saj bo blato le nanj spet padalo. Resnica je samo ena in zgodovina jo je samo potrdila.
Radio Trst A
od 20. do 26. marca 1960
Nedelja: 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj, kronika 7 dni v Trstu. — 15.40 Vokalni oktet Planika. — 17.00 MOŽ SPRAVE, veseloigra v enem dejanju, igrajo člani R.O.
— 18.40 Zbor Ljubljanski zvon. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve. — 22.10 Haydn: Kvartet opus 64, št. 2 v h molu.
Ponedeljek: 18.00 Oddaja za najmlajše -MEDVEDEK SPAK. - 19.00 Sola in vzgoja - Ivan Theuerschuh: »Premalo ali preveč samostojnosti med mladino«. — 20.30 Rossini: SEVILJSKI BRIVEC.
Torek: 18.00 Radijska univerza - »Hrana rastlin«. — 18.10 Čajkovski: Simfonija št. 6 v H molu, opus 74, imenovana Patetična. — 19.00 Postno predavanje - Janez Vodopivec: »Cerkev - podoba božje modrosti v oznanjevanju Evangelija«. — 21.00 Ilustrirano predavanje - Jadro na obzorju. — 22.00 Umetnost in življenje - »Muen-chensko kulturno pismo«. — 22.15 Jugoslovanski skladatelji - »Saša Lajovic«.
Sreda: 18.00 Bližnja in daljna smučišča.
— 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 DEVINSKI SHOLAR, zgodovinska povest.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza - »Zabave vladarjev«. — 18.10 Koncert pianista Piera Rattalina. — 10.00 Širimo obzorja -»Muzej Mario Morpurgo de Nilma e Sta-vropulos«. — 21.00 Obletnica tedna - »100-lenica rojstva skladatelja Huga Wolfa«.
Petek: 18.00 Radijska univerza - »Zdravju škodljive snovi sladkornih proizvodov.
— 18.10 Mahler: Simfonija št. 1 v D duru.
— 1905 Postno predavanje - Kazimir Humar: »Cerkev - božja luč, ki sveti v temi in nejasnosti tega sveta«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika - »Sedanje in bodoče perspektive avtomobilskih motorjev«. — 22.20 Koncert tenorista Mira Brajnika.
Sobota: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji. — 15.00 Koncert operne glasbe.
— 16.00 Dante Alighieri - Božanska komedija - VICE, 19. spev, — 17.00 Vaški kvintet. — 18.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Vinko Vodopivec. — 21.00 NOVOTAR, enodejanka, igrajo člani R.O. — 23.00 Chopinovi valčki in mazurke.
SKPD V GORICI
vabi na
KONCERT
ki ga priredi v nedeljo 20. t. m. ob 16.30 v Marijinem domu na Placuti SKPD »JOŽE ABRAM« IZ PEVME
Nastopili bodo:
oktet »Planika« mešani in mladinski zbor pianist prof. Gabrijel Devetak in violinist Rudi Komavli Dirigent Franc Valentinčič ml.
Prodaja vstopnic pred pričetkom koncerta.
Zemljišča sovodenjske občine pod vojaško uslužnostjo
S 13. marcem so tudi obsežna zemljišča sovodenjske občine zapadla vojaškim u-služnostim. Kmetje sovodenjske občine se bodo morali odslej držati točnih navodil, ki so navedena na razglasni deski v občinski hiši. Prizadeto področje se razsteza od Škrlj vse do Soče in Vipave. Vas je izven pasu, kmetje pa bodo kljub temu prizadeti, saj na omenjenem zemljišču ne bodo smeli graditi nobene stavbe in ne nasajati visokih dreves.
Delegacija kmečkih predstavnikov je bila pretekli teden pri prefektu dr. Nitriju in pri načelniku kmetijskega nadzorništva prof. Marsanu s prošnjo, naj bi se čim-prej izplačala odškodnina za razvrednotenje zemljišč.
Fotografska razstava z natečajem
Organizacija ENAL in ustanova za Turizem sta organizirali fotografsko razstavo z natečajem, kateri so dali naslov »Slike goriške pokrajine«. Udeleženec lahko predloži največ 10 slik, ki pa morajo obravnavati zanimive motive iz goriške pokrajine, življenje in navade ljudi in druge značilnosti, ki predstavljajo naravne in umetniške lepote naše pokrajine. Fotografije so lahko belo-čme ali pa barvane.
Števerjan bo dobil luč
V	najkrajšem času bo zasvetila luč tudi v Ščednem in Bukovlju v števerjanski občini. Kljub slabemu vremenu so delavci
SKPD V GORICI vabi na Kulturni večer
ki bo v sredo 23. t. m. ob 20.30 v Marijinem domu na Placuti. G. Nande Novak bo govoril
O ŽIVLJENJU SLOVENCEV
V	AMERIKI
Pridite !
tiča. Prejel je v dar šest srebrnih krožnikov in dvanajst srebrnih kosov pribora ter razne pralne praške.
Števerjan
Dolgujemo hvaležnost sedanji občinski upravi, da je dosegla napeljavo elektrike v sleherno hišo števerjanske občine. Dela, ako bo vreme ugodno, bodo kmalu zaključena. Veliko priznanje gre goriškemu g. prefektu, ki je zadevo z globokim razumevanjem podprl.
Te dni se je pa zganila z mrtve točke tudi zadeva števerjanskega vodovoda. — Morda bi rešitev prišla tudi prej, ako bi se dobil na domačih tleh kak večji izvir. Izvirov je več, toda zgledajo prešibki. Pa tudi zdravstveni inštitut, ki je vodo analiziral, je izrekel negativno oceno. Ni druge rešitve kot je ta, da se priključi bodoči števerjanski vodovod goriškemu vodovodu na Oslavju za zgornji del vasi, na Gradiškuti za Spodnji konec in Jazbine. Goriški vodovod bi dobavljal števerjanske-mu skupno 1 liter 'vode na sekundo, kar bi zneslo od 4 do 5 hi dnevno — povprečno — na družino. Voda pa bi stala okrog 80 lir za kubični meter. Izdelavo načrta, ki predvideva tudi dva rezervarja in dve motorni črpalki, je goriška prefektura, na prošnjo občinske uprave, izročila uradu »Genio Civile«.
Zadevo je gospod župan obrazložil na sestanku občanov v Števerjanu in na Jazbinah preteklo nedeljo in prosil, naj se prijavijo vsi, ki želijo napeljavo vodovoda domov.
Doberdob
V	starosti 78 let, je previden z vsemi zakramenti, lepo umrl Ivan Marušič, ugleden gospodar številne družine. S trdim in vztrajnim delom si je vzredil družino; — praktično vemo življenje pa mu je dajalo moč in tolažbo v premnogih težavah, pa tudi jasen zgled vsem poznanim. S svojo dobroto pa je zlasti domačim ostal v prelepem spominu; zato pa je bila ločitev od njega zelo težka in bridka. — Kljub slabemu vremenu se je njegovega pogreba udeležilo veliko ljudi in tudi č. g. Kretič, kateri je zanj tudi maševal. Saj ravno maša je največja pomoč pokojnemu in največja tolažba žalujočim. — Počivaj v miru, dragi »Giovanin« in Bog naj ti bo bogat plačnik! — Domačim in sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
RAJBELJ
Nova maša
Danes pa nekaj veselih novic. Najprej povemo, da je naš g. župnik Tomasino začel izdajati župnijski list La Lampada. Namenjen je vernikom rajbeljske župnije in zato prinaša predvsem novice, ki zadevajo našo vas. Veseli pa nas, da je v listu en stolpec posvečen tudi slovenskim vernikom. Tu je našla mesto tudi naša materinščina. V prvi številki je med drugim natiskana pesem S. Gregorčiča Raj-beljsko jezero. Dodan je ital. prevod. Tako bodo tudi naši ital. sovaščani spoznali to prelepo pesem našega goriškega slavčka. Hvaležni smo g. župniku, da je upošteval tudi nas slovenske župljane.
Poleg tega povemo še, da bomo imeli novo mašo. Dne 25. t. m. bo posvečen za mašnika naš rojak don Mario Salan, ki bo nato v nedeljo 27. marca pel novo mašo v Rajblju, kjer je bil rojen in kjer je prebil otroška leta.
Novomašniku želimo tudi mi Slovenci iz Rajblja mnogo uspeha in božjega blagoslova na njegovem delu v vinogradu Gospodovem,,te m bolj, ker je on prvi novi mašnik iz te vasi.
SELVEG-a nadaljevali z delom in ga dovršili v določenem roku.
V	ponedeljek 14. marca se je začel pouk v novem šolskem poslopju v Jazbinah. Slovesna otvoritev pa bo pozneje skupno z ostalimi šolskimi poslopji, ki so še v gradnji v goriški občini. — Nova šola stoji, lepa, svetla, prikupna. Toda ali bo tudi dovolj otrok? Starši, na vas leži odgovornost !
Živinozdravnik na razpolago kmetom
Funkcionar organizacije »Federconsorzi® veterinar Antonio Sabbadini je postal tudi veterinarski svetovalec pri pokrajinskem konzorciju v Gorici. Na razpolago bo živinorejcem po sledečem urniku: vsak drugi petek v mesecu na podružnici v Kr-minu in vsako tretjo sredo na podružnicah v Gorici in Ločniku. Živinorejci dobijo tu vsa potrebna pojasnila.
Sestanek trgovinske zbornice
Pretekli teden je bil na sedežu goriške trgovinske vzornice važen sestanek o gospodarskih vprašanjih naše pokrajine. Razpravljali so o položaju v CRDA, o obnovitvi industrijske cone v Tržiču, o krožnem skladu, o obnovitvi železnniškega prometa med Italijo in Jugoslavijo pri Gorici, o avtomobilski cesti Palmanova'- Gorica -Ljubljana, o letališču v Ronkah in o tržaškem pristanišču. V pretres so vzeli tudi italijanski sporazum o obmejni zamenjavi ter ustanovitev splošnih skladišč.
Goriški delavec zmagovalec radijske igre
Pri zadnji radijski oddaji »Gran Gala« je zmagal tudi goriški ddavec tovarne SAFOG Ladislav Golob iz ulice Caprin. Posrečilo se mu je, da je uganil glas, in sicer je to pot šlo za glas Emme Grama-
Trst se je poklonil spominu kardinala Stepinca
Ob tridesetem dnevu smrti kardinala Stepinca se je v cerkvi sv. Jakoba brala maša zadušnica za velikim pokojnikom. Pobudo za to žalno slovesnost so dali predvsem begunci iz zbirnega taborišča pri Sv. Soboti, med katerimi je tudi dosti Hrvatov iz zagrebške škofije. Maši za-dušnici, katero je daroval šetjakobski župnik Cosulich, je prisostvoval tudi tržaški škof Santin, člani kapitlja Sv. Justa, mestne oblasti ter velika množica vernikov, med katerimi so bili izredno številnni begunci od Sv. Sobote. Po končanih svetih obredih je imel č. g. župnik Cosulich pomemben govor. »Govoriti o Slepincu,« je rekel, »pomeni govoriti o velikem duhovniku in velikem pastirju, ki je črpal iz evangelija moč, da je živel življenje pravičnega v luči in resnici. Ce premislimo vse žalostne dogodke njegovega življenja, pridemo do zaključka, da je on udejstvil prispodobo o dobrem pastirju, ki da življenje za svoje ovce. Močan po božji moči, dober po božji dobroti, je ostal na svojem mestu tudi v najtežjih preizkušnjah, ker je hotel, kakor je o njem pisal sv oče Janez XXIII. v preteklem juniju, ,,rajši prejemati hudo, kakor delati hudo”. Tako je poln dobrih del odšel po plačilo, ki si ga je v toliki meri zaslužil.«
Marijanišče na Opčinah
V	teh nedeljah se vršijo po župnijah zbirke za Marijanišče. Dobri verniki dajete svoje darove za ta naš katoliški zavod, v katerem se vzgaja slovenska katoliška mladina. Letos je v zavodu 19 gojencev, ki obiskujejo mestne šole ali industrijski tečaj na(Opčinah. Kako se počutijo v zavodu, vam lahko sami povedo, saj prihajajo domov skoro vsak mesec.
Kakšnih izrednih prireditev in praznikov si pač skromno število fantov ne more privoščiti, kaj malega pa se le naredi. Tako so večji fantje pripravili na odru prav lep pustni večer, ki je zlasti mlajšim gledalcem bolj ugajal kakor bazoviški »Mladi gospod šef«, ki so ga igrali v naši dvorani na pustno nedeljo; (Opencem v oklepaju: obisk premajhen). — 9. marca pa smo počastili našega drugega hišnega zavetnika, sv. Dominika Savia; prvi je
Marija Pomočnica, kakor že ime zavoda lepo pove. In še eno smo napalili tam v februarju in naj vas ne »pohujša«: na praznik Lurške Matere božje, ko ni pouka, smo jo mahnili na izlet, na sneg v Žab-nice in Trbiž in nekateri celo z novo žičnico na Sv. Višarje. To je bil dan! Več vam ne povemo, sicer bo drugo leto število preveliko. Takrat zopet gremo, če bo božja volja, ker enkratni letni izlet je tudi pravilo v salezijanskih zavodih.
Kako pa študiramo, vam povemo tam majnika, ko bo že usoda zapečatena. Sedaj se ponovno zahvaljujemo vsem številnim rednim in izrednim dobrotnikom, ki naš zavod zvesto podpirajo in tako sodelujejo pri velikem delu za krščansko vzgojo mladine.
Mačkovi j e
Pretekli teden so o nas pisarili in govorili mnogo netočnih stvari v zvezi z odkritjem neke skrivne »tovarne« masti, o kateri so vsi tržaški časopisi v ital. jeziku zmagoslavno poročali, kakor da bi odkrili Ameriko. Hiteli so tudi zatrjevati, da gre za neko skupino hiš pri Mačkov-ljah par korakov od meje z Jugoslavijo... »Tovarno« so tudi slikali. Neki list je vso zadevo še lepo zaokrožil, kako so se v zadnjih tednih po vasi sprehajali tuji obrazi (policijski agenti) ter krožili avtomobili, a da jih nihče niti ni opazil.
Toda »slava« tako površnih, da ne rečemo malo vestnih »odkriteljev«, je kmalu spuhtela. Izkazalo se je namreč, da ne gre za »Ameriko«, ampak le za neki samoten otok v »Tihem oceanu«. Omenjena tovarna ni v Mačkovljah, niti ni okrog nje kakih drugih hiš in tudi državna meja ne teče za njo. Konjsko mast so namreč prekuhovali v bivši smodnišnici med njivami, nekoliko vstran od ceste, ki pelje v Mačkovlje, nekako med Dojmom in Dolino, odkoder Mačkovelj sploh ne vidiš. Zato res ne vemo, k^ko so mogli italijanski časnikarji in fotoreporterji videti vas ter gozdno jaso zamenjati državno mejo tor pri svojem netočnem poročanju še vztrajati.
Ljudje so se v začetku čutili skoro malo užaljene. Zato pričakujemo, da bodo prizadeti časopisi svoje nemarno poročanje čimprej popravili. Časnikarska vest-
Med trnjem in osatom
Kdo je bogokletnik?
Primorski in Soča sta se pretekli teden zelo razhudila, ker na proslavi »naprednih žena« v Gorici dne 8. marca niso nastopili štandreški otroci,, kot je bilo na programu. Primorski pove takole: »...Priti bi morala na vrsto deklamacija štandreških otrok „Otroci molijo” Otona Župančiča, toda pesem je recitiral F. Benedetič, ki je občinstvu tudi povedal, da so starši svoje otroke pridržali doma, ker je duhovnik v cerkvi dvakrat pridigal, da bi bila recitacija te pesmi ..bogokletstvo". (Kakšen duhovnik? so se spraševali, toda mi se sprašujemo: Kakšni starši?)« Tako je pisal Primorski dne 8. marca t. 1.
Soča je nekaj dni kasneje ponovila skoro iste besede.
K temu štandreškemu primeru % povemo besedo pojasnila.
Neki učitelj na slovenskih šolah je od prijateljev dobil nalogo, naj za »dan naprednih žena« pripravi omenjeno recitacijo štandreških otrok. Ko je razdelil med otroke pesem, so otroci in tudi njih matere strmeli nad čudnim besedilom te pesmi, ki se jim je takoj zdela bogokletna. Saj tam Župančič pravi: »Oče naš... če bi ti bil res oče naš, zdaj bi raztrgal svoje dlani, s križa bi se snel, da bi uboge otroke objel...« Zaracji tega čudnega besedila, ki ga gotovo nihče otrokom ni razložil in ki ga tudi razumeti ne morejo, so nekatere matere prišle h gospodu katehetu, češ glejte, kaj se morajo naši otroci učiti v šoli! Ob tem zgražanju otrok in mater je g. katehet, ki je istočasno tudi župni upravitelj v vasi,-čutil dolžnost, da pri nedeljski maši opozori matere in o-troke, da take pesmi kot kristjani ne smejo recitirati, ker bi bil pač greh zoper
2.	božjo zapoved, ki pravi: Ne skruni božjega imena! Matere in otroci so si svarilo domačega dušnega pastirja vzeli k srcu in popoldne ni noben otrok šel k prireditvi in menda tudi nobena prizadeta mati. Od tod jeza in strele Primorskega in Soče. Toda dočim je Primoski ostal vsaj dostojen v svoji jezi, se je Soča pokazala prav nekulturno, ko žali g. kateheta ter ga imenuje »naš kaplanček«. Ali misli, da smo še zmeraj v gozdu?
Jeza in srd obeh zagovornikov brezbožnega komunizma in brezsrčnega socializma na Primorskem sta razumljiva, saj so pri prireditvi ostali brez otrok. Toda krivda je na prirediteljih, ki so med tolikimi lepimi in vsem razumljivimi pesmimi O-tona Župančiča izbrali prav to, ki najmanj spada na kako ljudsko prireditev. Sumimo pa, da so jo izbrali prav nalašč, da bi mogli tudi s pomočjo Župančiča zbuditi verski dvom v otroških dušah.
Pohvaliti pa moramo štandreške matere, da so ob tej priložnosti, četudi nekoliko pozno, pokazale krščanski pogum in otroke pridržale doma. Svetujemo Jim, naj preberejo uvodnik v današnji številki in v prihodnje prav gotovo ne bodo pustile, da bi njih otroci kakor koli sodelovali pri prireditvah organizacije, ki ji je glavni namen ravno uničiti v ljudeh vero v Boga in v Kristusa Odrešenika.
TELEGRAMI
Jugoslovanski škof pred sodiščem
V	Skoplju se je te dni začela sodna razprava proti tamkajšnjemu škofu msgr. F. Čekadi, ki ga skupno z dvema duhovnikoma obtožujejo »nedovoljenega trgovanja«. In to prav v času, ko je Zvezni izvršni svet v letnem poročilu izjavil, da se odnosi med katol. Cerkvijo in državo znatno izboljšujejo. Res lepo pomirjen j e!...
učeval tudi slovenščino, drugod pa nemščino.
Ob koncu druge svetovne vojne, ko so se odprle slov. šole v Gorici, se je vrnil v rodno .mesto in tu posvetil vse svoje sile in ljubezen delu in prospevanju slovenskih srednjih šol spiva kot profesor, od 1. 1947 pa kot ravnatelj raznih šol-Koliko je tukaj storil za naše šole, najbolj vedo nočne ure, ki jih je prebil v raz-1 množevanju in pripravljanju vsakovrstnih skript, kajti ne smemo pozabiti, da so bile in so slov. srednje šole v Gorici še vedno skoro brez tiskanih knjig. Da bi temu stanju odpomogel, se je ravnatelj Nemec žrtvoval brez prizanašanja in z osebnim delom oskrbel glavna skripta za vse srednje šole v Gorici.
Poleg tega je v prvih letih poučevanja na ital. šolah sestavil še vrsto učbenikov za nemški in slovenski jezik. Glavni so: Grammatica della lingua slovena (3 iz-daje); Italijanska slovnica (2 izdaji); »D Tedesco« za tri različne stopnje šol (3 izdaje); Novissimo dizionario della lingua ital. e tedesca v sodelovanju s prof. La-ziolijem; (prvič izšel 1. 194041 na 1796 sttaneh, pozneje še več izdaj).
Življenje ravnatelja Nemca je bilo torej posvečeno delu in šoli, posebno skrbi za slovensko šolo. Zato mu moramo biti ob tem življenjskem jubileju vsi hvaležni-Obenem mu želimo, da bi še vrsto le1 s krepko roko in trdnim zdravjem vodil naše šole.
OBVESTILA
60-letnica zaslužnega vzgojitelja
Ta teden obhaja 60-letnico življenja ravnatelj slov. nižje gimnazije in strokovne Šole v Gorici dr. Jožef Nemec. Rodil se je namreč v Podgori dne 18. marca 1900. Njegovo življenje ni bilo lahko. Prva svetovna vojna ga je pregnala iz rojstnega kraja, da je še mlad gimnazijec moral v begunstvo na Štajersko. V Leobnu je zato nadaljeval srednjo šolo, ki jo je začel v Gorici; maturiral je pa v Idriji. Po maturi se je vpisal na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani. Tu sta si postala prijatelja s pesnikom Srečkom Kosovelom, na katerega hrani še danes svetal spomin.
Odrezan od družine, ki je živela v Italiji, je prekinil študije na univerzi ter se vrnil domov z namenom, da si bo z delom služil kruh. Zaposlil se je pri trgovskem podjetju Gottardis v Čedadu. Toda želja po učenju je ostala silna v njem. Zato se je vpisal na univerzo za jezike Ca’ Foscari v Benetkah ter diplomiral iz nemškega jezika 1. 1929. Tako se mu je odprla pot šolnika in vzgojitelja, po čemer je najbolj hrepenel. Poučeval je sprva na strokovni šoli v Gradiški, nato na tehničnem trgovskem inštitutu v Gorici; od tu je bil premeščen v Pulj, iz Pulja pa na gimnazijo-licej v Vidmu. V Gorici je po-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiililliiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiiiiiiiii nost in poštenost to nujno zahtevata! Dobrega imena si ne pustimo jemali!
Naj povemo še, da je lastnik omenjene »tovarne« konjske masti, ki so jo potem prodajali pekom, Umberto Coloni iz Trsta, ulica Bosco 10.
Mačkovijani
ŠTEVERJAN - Bolniška blagajna neposrednih obdelovalcev. Obveščamo Vas, da se bo setanek članov Bolniške blagajne, ki bi se bil moral vršiti 21. februarja i11 je odpadel, vršil v sejni dvorani občinsk6 hiše dne 19. marett 1960 ob Uh.
Na dnevnem redu je pregled računo* in razno. Istočasno se bo vršil Ustanovi11 občni zbor Udruždnja neposrednih obde-lovalcev občine števerjan.
ŠOLSKA VEST. Prošnje za pripustite'1 k usposobljenostnemu izpitu na drž. uS' teljišču v Trstu morajo redni kandida*1 in privatisti vložiti do 21. marca tega leta-
ČASTITIM GG. ŽUPNIKOM. Zaradi preobilnega nepretrganega deževja začnite t»' koj pri sv. maši molitve za lepo vreni1’ ob vseh dneh izven nedelj in praznik°v I. ali II. reda. Ko bomo uslišani, vzeinWe kolekto pro gratiarum actione.
NOVAK, dekstf1
RAVNATELJSTVO Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikoH1 v Trstu sporoča, da je treba vložiti P’’0’’ nje za zrelostni izpit do vključno 21. niOr' ca 1960. — Pojasnila daje tajništvo Znanstvenega liceja v ulici Lazzaretto vecch^ 9-II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure.
DAROVI
Za Katoliški glas: Gabriela Lopič iz Tr' sta 1.000; Gabrovec Matija - Rim 300 lir' Za Slov. sirotišče: Mar. družba, Goric* 5.000 lir.
Za Slov. Alojzijevišče: Mar. družba, Go rica 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: S. M. 2.000 B. Fr. 3.000; T. M. 1.000; U. J. iz Škednj3 1.000; G. M. 3.000; N. N. Boršt 5.000; ^ M. 5.000; družina Lavrenčič 1.000; dru23§ Tavčar 1.000 lir.
Vsem dobri Bog obilno poplačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi’ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več ^ davek na registrskem uradu.
Odgovarrd urednik: msgr. dr. Fr. Moč Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Vsem, ki so se udeležili pogreba, vse^ ki so molili, darovali cvetlice ali koli pomagali ob smrti našega drage
Venčkota Gergolet
ki je nenadoma umrl dne 8. marca bil pokopan v četrtek 10. marca 1960.
Žalujoča žena, otroci in soroi