Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje ■ letnik 29, št. 6 Martina Prhaj, prejemnica Maroltove listine, za leto 2022. Prejemniki regijskih nagrad literarnega natečaja: Bor Novak, Miklavž Marn, Mohor Stare, Maruša Česen in Klemen Levstik. ■ junij 2023 Ela Šinkovec in David Kadunc sta si priigrala zlato nagrado. Kevin Strnad, najboljši igralec pokalnega tekmovanja Futsal 2023. MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar Naš kraj ■ junij 2023 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Juhuhu, počitnice so tu! In je zazvonil. Šolski zvonec namreč. In naznanil težko pričakovane počitnice. Otroci veseli, nekateri starši pa v skrbeh, kako bodo zaposlili in tako krotili mladež, ki bo ponekod prepuščena sama sebi. Za zapolnitev časa je v spletnih medijih mogoče zaznati veliko ponudb in organiziranih taborov, ki pa običajno stanejo. Nekaj ponudb se običajno najde, ki so cenovno in programsko sprejemljive tudi za tiste s tanjšo denarnico. Nekateri, npr. MORS in mladi, za določeno starostno mejo mladostnikov ponujajo aktivne tabore, za katere ni potrebnih finančnih sredstev. Uroš Gačnik V tednu izdajanja tega glasila se veliko mladih uri na taboru futsala, ki je vsakoletna uvertura v počitniško dogajanje. Ure, ki jih tako mladi skupno preživijo ob različnih dejavnostih ter v stiku z naravo, so vsekakor dodatna vrednost in bogatijo tako otroška telesa kot srca. V avgustu bo za otroke ponovno poskrbljeno z oratorijem, na katerega ste vsi mladi že sedaj toplo vabljeni. Več boste izvedeli od animatorjev in obvestil v cerkvi. Kljub počitnicam nas g. župnik vsako leto lepo povabi k bogoslužju, saj Bog ne gre na dopust. Nekateri so že izkoristili duhovne vaje, ki se odvijajo v Želimljah, drugi še čakajo na svojo priložnost, da se tudi duhovno nadgradijo. Konec šolskega leta sovpada s pomembnim državnim praznikom, ko naša država Slovenija praznuje rojstni dan. Sprejeli smo Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti. In začeli »na svoje«. Pred natanko 32 leti smo formalno postali neodvisni. Spomin, ko je na Trgu republike slovesno zaplapolala slovenska zastava, je mnogim ostal v lepem in trajnem spominu. Vesel sem, ko pogledam po Dobrepolju in vidim, da je iz leta v leto več krajanov, ki na ta dan ponosno izobesijo državni simbol. Vse to ljudje storijo zaradi zavesti, ponosa in ne več zaradi ukazov preteklega režima. Prav je, da smo ponosni, da se zavedamo preteklosti in optimistično gledamo v jutri. Tako kot smo takrat ponosni stopili na svojo pot, se potrudimo, da bomo stopali tudi danes, jutri in v prihodnje. Bodimo spoštljivi drug do drugega, imejmo radi našo domovino, cenimo svobodo, za katero so se naši predniki borili v številnih bojih. Naj nam ne zmanjka optimizma in smelih načrtov za prihodnost, s katerimi si bomo naredili miren in krasen jutri. Na š k r a j Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka izide v četrtek, 31. avgusta 2023. Rok za oddajo prispevkov je 19. avgust 2023. In ta krasni jutri krajani Dobrepolja skušamo živeti že danes. Veliko lepih prispevkov iz različnih dejavnosti iz vseh življenjskih obdobij bo mogoče prebrati v tokratni številki. Mladi ter prekaljeni krajani nas navdušujejo z izjemnimi uspehi na glasbenem, športnem, gasilskem in literarnem področju. Skupno se veselimo vseh uspehov, saj s tem podpiramo posameznike, ki stopajo iz povprečja in posledično dajejo prepoznavnost našemu lepemu kraju. Naj bo letošnje poletje sproščujoče in polno skupnih družinskih lumparij! ■ Kazalo UREDNIKOV UVODNIK......................3 IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA........................................8 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................10 KULTURA ........................................28 IZ DRUŠTEV.....................................34 PISMA BRALCEV.............................53 ŠPORT.............................................57 ZAHVALE.........................................61 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ junij 2023 Namesto županovega kotička V sodelovanju s predstavniki političnih skupin pripravil dr. Jernej Stare. Med 25. majem in 9. junijem so po vaseh potekali zbori občanov, ki so bili namenjeni izvolitvi vaških odborov ter predstavitvi problematike posameznih vasi in podajanju pobud za ureditev zadev, ki so specifične za posamezno vas. Vaški odbori so namenjeni sodelovanju občanov pri opravljanju javnih zadev na ravni posameznih vasi. Kot je to že nekaj časa v navadi, ima vsaka od 14 vasi iz Dobrepoljske doline, vključno s Hočevjem in Vodicami, svoj vaški odbor, medtem ko ima deset struških vasi skupni vaški odbor. Izvolitev vaških odborov je bila uspešna povsod, razen v Vodicah, kjer ni bilo dovolj interesa za sodelovanje, zato bo zbor občanov te vasi ponovljen najverjetneje jeseni. Skupno je bilo izvedenih 15 zborov občanov in predstavniki občine – zbore je vodil podžupan dr. Jernej Stare, na vsakem pa je bil navzoč še vsaj en občinski svetnik, pogosto tudi več – so bili povsod lepo sprejeti, razprava o aktualnih problematikah pa je bila vsebinsko bogata in je potekala v konstruktivnem tonu. Izkazalo se je, da posamezne vasi v ospredje postavljajo precej različne tematike, čeprav se nekaj zadev pojavlja skoraj povsod (vzdrževanje in rekonstrukcija cest ter prometna varnost). Medtem ko se nekatere vasi osredotočajo zlasti na velike in dolgoročno pomembne projekte, kot npr. protipoplavne zaščite, druge opozarjajo na vsebinsko in finančno manj zahtevne zadeve, ki pa terjajo takojšnje ukrepanje (promet). V naslednjih dneh bo politično vodstvo občine skupaj z občinsko upravo zbrane pobude uredilo po področjih, temu pa bosta sledili analiza in razdelitev nalog po prioritetah, pri čemer bo treba upoštevati tudi razpoložljiva sredstva. Nekatere zadeve, ki so bile izpostavljene kot urgentne, pa so že v reševanju ali pa bodo v kratkem. Na zborih krajanov se je pokazalo, da komunikacija med krajani in občino nujno potrebuje izboljšave s strani občine. Opozorjeni smo bili na nemalo zadev, ki so bile izpostavljene pred več leti, pa do sedaj niso dobile epiloga niti ni bilo z občinske strani nobenega odziva. Odkrita in korektna komunikacija je vogelni kamen zaupanja med lokalno oblastjo in krajani, zato bomo župan, svetniki in občinska uprava še posebej skrbeli za to, da bodo krajani dobili odgovore na svoje pobude in zahteve, četudi vseh ne bo mogoče uresničiti takoj ali v predlaganem obsegu. V ta namen bomo na občini vzpostavili sistem spremljanja pobud, s katerim želimo zagotoviti, da bodo vse obravnavane kar se da hitro in da bodo pobudniki ustrezno obveščeni. Vodstvo občine se bo z vaškimi odbori srečevalo najmanj enkrat v letu ali pogosteje, če bo potrebno. Vsem krajanom, ki ste se udeležili zborov, se v želji po uspešnem sodelovanju iskreno zahvaljujemo. Občina Dobrepolje se pripravlja na poskusni zagon komunalne čistilne naprave (ČN) in zadrževalnega bazena deževnih voda Bruhanja vas, čemur bo sledilo priključevanje na kanalizacijski sistem. Pri tem bo počakala, da družba Organa, d.o.o., uredi iztekanje svojih odpadnih voda. Organa, d.o.o., trenutno vgrajuje svojo čistilno napravo, sledita testiranje in zagon, s tem pa bo prenehala odvajati odpadne vode v ČN Bruhanja vas. Organa bo svoje ob- veznosti v zvezi z odpadnimi vodami uredila v juliju, neposredno po tem pa bo Občina Dobrepolje nadaljevala dejavnosti zagona ČN Bruhanja vas. Poteka izdelava PID-dokumentacije (projekt izvedenih del). Vložena je zahteva za pridobitev uporabnega dovoljenja in v mesecu juliju bo tehnični pregled. V mesecu avgustu pričakujemo odločbo o poskusnem obratovanju, skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. Občani, ki se bodo postopno priklapljali na kanalizacijsko omrežje, bodo od občine in JKP Grosuplje dobili informacije o postopku in terminu priključevanja na kanalizacijo – sklican bo sestanek za občane po etapah priključevanja. Izveden bo terenski ogled za posamezni objekt o načinu priključevanja, pri čemer bo občina financirala nakup protitočnih zaklopk, ki jih bodo uporabniki vgradili v svoje priključke, kjer bo to potrebno. V Kompoljah se začenjajo dela za izgradnjo vakuumske postaje, kar je uvod v prvo etapo izgradnje podtlačnega kanalizacijskega sistema, ki bo speljan v ČN Bruhanja vas. Računamo, da bo izgradnja trajala približno tri leta. Občinski svetnik Janko Nose se je konec maja kot predstavnik občine udeležil sestanka županov vzdolž 3a razvojne osi (Škofljica–Petrina) na Direkciji za in- Naš kraj ■ junij 2023 frastrukturo (DRSI) in okrogle mize 3a razvojne osi na Škofljici. Občine vzdolž 3a razvojne osi so se povezale in nastopajo enotno. S prihodom nove vlade so se prioritete spremenile, poudarek je na železniškem prometu in kolesarskih stezah, naložbe v cestno infrastrukturo so v drugem planu, zato je predvideni zaključek 3a razvojne osi v letu 2034 ogrožen. Trenutno dobro kaže samo reševanju cestne problematike na Škofljici, ki se rešuje v sklopu prenove železniške povezave Ljubljana–Ivančna Gorica. Podali smo predlog, da bi z relativno majhnimi stroški in v kratkem času lahko obnovili državno cesto skozi našo občino, odpravili štiri ozka grla in asfaltirali preostanek ceste med Strugami in Kočevjem. Tako bi se del prometa v času gradnje lahko preusmeril skozi našo občino v Grosuplje in naprej na avtocesto. To bi bil tudi možen obvoz v času velikih obnovitvenih del ali nesreč kjer koli na razdalji Ljubljana–Kočevje. Ta trenutek na DRSI vlaganju v razbremenilne koridorje niso naklonjeni, a naša občina bo na dolgi rok vztrajala pri ozaveščanju o nujnosti te povezave, ki prinaša tudi trajne koristi lokalnemu prebivalstvu in gospodarstvu. Postopek izbire direktorja občinske uprave se bliža sklepnemu in najpomembnejšemu delu. Razpis je bil zaključen konec maja. Agencija Idealis, ki za občino vodi postopek, bo organizirala razgovor s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, temu pa bo sledila odločitev o izboru direktorja. Upamo, da bomo kmalu dobili sposobnega direktorja občinske uprave, kar bo močno okrepilo delo uprave in pomagalo političnemu ••• Iz občine ••• vodstvu občine, da uresniči program svojega dela, krajanom pa zagotovilo kakovostne storitve, ki bodo izboljšale bivanje v naši skupnosti. Sredi junija je začel delovati Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP). Svet je zadolžen za izvajanje programov promocije prometne varnosti, zlasti v sodelovanju s šolo, vrtcem in policijo, pa tudi za pripravo, zbiranje in obravnavo pobud za povečanje prometne varnosti ter za spremljanje uresničevanja teh pobud. Za predsednika SPVCP-ja je bil izvoljen Janko Nose, za njegovo namestnico pa Mateja Lohkar. Vsi krajani, ki želite predlagati rešitve za izboljšanje prometne varnosti, ste vabljeni, da svoje pobude podate občinski upravi ali predsedniku SPVCP-ja oz. njegovi namestnici. Občinski svetnik dr. Jernej Stare je konec maja prevzel zadolžitve podžupana. 5 Njegova prva naloga v tej funkciji je bila organizacija in izvedba zborov občanov. Poleg tega usklajuje delo občinskega sveta in njegovih teles, pooblaščen je za vodenje sej občinskega sveta ter skrbi za nekatere pomembne projekte, med drugim zamenjavo skupne občinske uprave – občinski svet je na junijski seji že sprejel odločilne korake v tej smeri. V odsotnosti župana pomaga voditi občinsko upravo, vzdržuje pa tudi komunikacijo s krajani ter spremlja uresničevanje pobud krajanov in vaških odborov. Podžupan bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno. Prispevek zaključujemo s sporočilom, da smo se člani občinskega sveta močno povezali v prizadevanju za skupno dobro, kar je zlasti pomembno v času, ko župan zaradi bolniške odsotnosti ne more opravljati vseh del in nalog. Pri ustanavljanju vaških odborov in pri drugih zadevah smo nastopili enotno in delujemo kot uglašen kolektiv. Takega sodelovanja na ravni občinskega sveta že dolgo ne pomnimo, to kakovost pa želimo ohranjati tudi v prihodnje, kajti le tako bomo kos zahtevnim izzivom in priložnostim, ki nam jih ponuja čas. Pisec teh vrstic se ob tem iskreno zahvaljuje vsem svetnikom za pomoč, podporo in enotnost, ki presega strankarske in osebne interese. Županu pa želimo čimprejšnje okrevanje in uspešno vrnitev v polni delovni ritem. Vstopili smo v poletje, ko si nas večina vzame čas za oddih, naši najmlajši pa uživajo počitnice. Naj bo ta čas prijeten za vse in naj bo poln navdihov in lepih doživetij! ■ 6 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ junij 2023 Seja Občinskega sveta Občine Dobrepolje S 4. redne seje Živa Novak Občinski svet Občine Dobrepolje se je na svoji 4. redni seji sestal 20. junija 2023. Na dnevnem redu so obravnavali sedem točk. Zaradi bolniške odsotnosti župana je sejo vodil podžupan, dr. Jernej Stare. Po potrditvi zapisnika pretekle seje je sledila točka o podelitvi koncesije za opravljanje javne gospodarske javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju programa splošne ambulante v Prizmi Ponikve, posebnem socialnovarstvenem zavodu. Zdajšnja koncesionarja v Prizmi Ponikve sta v mesecu marcu podala vlogo za sporazumno prenehanje koncesijske pogodbe. Svetniki so tako sprejeli Odlok o podelitvi koncesije na področju programa splošne ambulante omenjenega zavoda, ki je osnova za iskanje novega koncesionarja. Po besedah direktorice Prizme Ponikve že potekajo dogovori z zdravnikom, ki se zanima za prevzem koncesije. Zaradi zahtev Zakona o urejanju prostora, ki določa tehnično posodobitev občinskega prostorskega načrta (OPN), je Občina Dobrepolje že v mesecu novembru 2022 začela predpisane postopke tehnične posodobitve. Posodobitev grafičnega prikaza iz veljavnega OPN-ja na veljaven zemljiškokatastrski načrt (ZKN) je namenjena zagotovitvi ažurnosti grafičnega prikaza namenske rabe prostora in uporabe teh (predvsem digitalnih) podatkov. Posodobitev grafičnega prikaza je pomembna z vidika izdaje lokacijskih informacij ter mnenj o skladnosti z OPN‑jem Dobrepolje v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj. Celoten postopek tehnične posodobitve so svetnikom predstavili izdelovalca tehnične posodobitve OPN-ja, ga. Katarina Della Valle (predstavnica podjetja Urbi, d.o.o.) in g. Peter Poljšak Klavs (predstavnik podjetja Realis, d.o.o.), ter strokovna sodelavka občinske uprave, ga. Nevenka Grm Gregorič. Svetniki so sprejeli sklep o tehnični posodobitvi OPN‑ja Občine Dobrepolje. V nadaljevanju sta sledili točki o izstopu Občine Dobrepolje iz skupne občinske uprave (SOU) 5G (sestavljena je iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje) in nameri o pridružitvi skupni občinski upravi občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Zamenjava skupne občinske uprave je namenjena optimizaciji stroškov za dela in naloge, ki jih izvaja občina in ki so v določeni meri prenesena na skupne občinske uprave. Država tovrstno sodelovanje med občinami spodbuja z izdatnim sofinanciranjem stroškov dela in materialnih stroškov. Izkušnja iz skupne občinske uprave 5G kaže, da so stroški storitev, ki se tam izvajajo, zelo visoki. Ključ delitve stroškov je izrazito neugoden za manjše občine, kakršna je naša – stroški 5G so v Dobrepolju na prebivalca več kot 2,5‑krat višji kot v Grosupljem. Po drugi strani se v skupni občinski upravi s središčem v Kočevju izvaja več nalog kot v 5G (npr. pravna služba in proračunsko računovodstvo, kar naša občina še posebej potrebuje), ker pa je delilnik stroškov vezan izključno na število prebivalcev, bodo storitve te občinske uprave za nas znatno cenejše. Ponuja se tudi možnost reorganizacije naše občinske uprave. Zato je občinski svet sprejel odločitev, da izstopimo iz SOU 5G in se pridružimo Občinski svet je na 4. redni seji sprejel naslednje sklepe – vsi so bili sprejeti soglasno v navzočnosti 11 od 12 svetnikov, pri čemer je en svetnik pred začetkom seje opravičil svojo odsotnost: • Potrdili so zapisnik 3. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje. • Sprejeli so Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju programa splošne ambulante v Prizmi Ponikve, posebnem socialnovarstvenem zavodu. • Sprejeli so Sklep o tehnični posodobitvi Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje. • Potrdili si izstop Občine Dobrepolje iz organa skupne občinske uprave z nazivom »Skupna občinska uprava 5G«. • Potrdili so pristop Občine Dobrepolje v organ skupne občinske uprave Občine Kočevje, Občine Kostel in Občine Osilnica. • Podali so soglasje k imenovanju direktorice javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje. Naš kraj ■ junij 2023 SOU občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Svetniki so podelili soglasje ge. Katarini Vukelič k imenovanju direktorice javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje. Ga. Vukelič je v dosedanjih pogovorih z našim predstavnikom v Svetu ZD Grosuplje pokazala razumevanje zdravstvene problematike v Občini Dobrepolje in si bo prizadevala za izboljšanje zdravstvenih storitev in oskrbe za naše občane. Na koncu so sledila vprašanja in po- 7 ••• Iz občine ••• bude svetnikov, kjer je svetnica Teja Rajar opozorila na nezaščitene električne drogove na igrišču pri šoli v Strugah. Prav tako je opozorila na dotrajanost vhodnih vrat v osnovno šolo in na slabo asfaltno podlago na igrišču. Nada Pavšer in Zdenka Novak Nose sta predstavljali občino na valeti devetošolcev na OŠ Dobrepolje in OŠ Struge. Pohvalili sta devetošolce, ki so pripravili odličen program in pokazali izjemno nadarjenost. Na koncu se je podžupan zahvalil vsem svetnikom, ki so 41. Maraton treh src Uroš Gačnik Najstarejši maraton v tem delu Evrope je potekal 20. maja v gostoljubnih Radencih. Organizator je ponovno ponudil vse standardne tekaške discipline na katere se je prijavilo preko 2.000 tekačev in tekačic. Športniki vseh starosti so poleg teka lahko izbrali preizkušnjo po svoji meri. Svojo 42.195m pot si je izbral naš krajan Tomaž Šinkovec, ki je z več kot 42 km preizkušnjo opravil v času 3:30:26. S tem časom je zasedel skupno 28. mesto, v svoji kategoriji pa sijajno 4. mesto, kar predstavlja velik uspeh. Svoj tek je opisal kot zadovoljstvo nad doseženim, ki je neopisljivo s čemer se verjetno strinjajo vsi, ki so se kadarkoli preizkusili s podobnim izzivom. Iskreno mu čestitamo in mu želimo tudi v bodoče veliko tekaških podvigov in užitkov. proaktivno sodelovali pri konstituiranju vaških odborov in pri drugih dejavnostih občine. Poudaril je, da občinski svet izkazuje enotnost, kakršne že dolgo ni bilo, in da je sodelovanje med svetniki odlično, kar je v trenutnih razmerah, ko je župan dalj časa odsoten, še posebej pomembno. Videoposnetke in gradivo sej si lahko ogledate na spletni strani: https://www. dobrepolje.si/objave/76. ■ Utrinek s skupnostnega vrta Jožefa (Jožica) Fabjan Na gredici, za katero skrbita Oskar in Ela z mamico Lucijo, smo pobrali prva semena, in sicer motovilca. Del semen je že odpadlo na rodovitna tla in bo počakalo novo kalitev, preostala semena pa smo pobrali in jih bomo pripravili za banko semen. Preoral sem njivo, posejal semena, zvečer utrujen legel v posteljo in še preden sem zaspal, sem zaslišal pesem dežja. Sreča! Se je znamo zavedati? (Rudi Kerševan) 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ junij 2023 Imejte kuhinjski pribor vedno pri roki, varno shranjen v estetskem in higienskem lesenem stojalu za nože. Za čisto viteštvo kuhinje ga lahko kadarkoli razstavite in pomijete. Postrezite s tradicionalnimi jedmi na setu sodobno oblikovanih lesenih krožnikov. Preizkusite nove kulinarične mojstrovine iz večne topline plemenitega naravnega materiala. Dozirajte ročno izdelane leskove zobotrebce iz lične lesene doze. Kjerkoli in komurkoli … Privoščite sebi in svojim najbližjim razvajanje telesa, čutil in duha z lesenim maserjem, aromatizerjem in svečnikom. »Zajc, da te sezuje!« naj vas spremlja povsod in pričaka doma. Novo zložljivo leseno sezuvalo sezuje zajamčeno hitro in hkrati varuje obutev. Z njim sta uporabnejša vsak žep ali torbica, veža pa lepša. Za več informacij nas obiščite na www.in-situ.si 041 369 704 ali pokličite na Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Naš kraj ■ junij 2023 9 ••• Obvestila ••• Cvetni prah – zakladnica hranilnih snovi Ko omenimo cvetni prah, mnogo ljudi najprej pomisli na alergijske reakcije, kar je posledica cvetnega prahu vetrocvetk. Cvetni prah žužkocvetk, z barvitimi in dišečimi cvetovi, pa je pravi dar narave, čebel in čebelarja. Aljaž Debelak, svetovalec za zagotavljanje varne hrane JSSČ, ČZS Svež ali zamrznjen cvetni prah vsebuje številne hranilne snovi, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Najbolje je, da ga zaužijemo čim bolj svežega. Priporoča se uživanje ene velike žlice svežega cvetnega prahu (15 gramov) na dan. Alergijske reakcije po uživanju cvetnega prahu niso pogoste. Kdor je alergičen na vdihovanje cvetnega prahu vetrocvetk, ni nujno, da bo izrazil alergijo tudi ob uživanju cvetnega prahu, vsekakor pa sta potrebna previdnost in začetek uživanja z majhnimi količinami. Lahko ga uživamo kar v naravni obliki. Še večji izkoristek hranilnih snovi v cvetnem prahu lahko dosežemo, če ga namočimo v mlačno vodo ali čaj in pustimo namakati vsaj pol ure (če ima- Vir: arhiv ČZS mo posušenega, ga namočimo za 12 ur). Umešamo ga lahko tudi v jogurt, med, razne sadne in zelenjavne napitke, kosmiče, dodamo na kruh k medu ali marmeladi ali pa ga posujemo na sladoled, pecivo ali kakšno drugo sladico. Paziti moramo, da cvetnega prahu ne segrevamo ali dodajamo v vroče jedi oziroma napitke, saj to bistveno zmanjša njegovo hranljivost. ■ OSVEŽILNI NAPITEK S CVETNIM PRAHOM: - 1 jedilna žlica svežega cvetnega prahu, - 1 čajna žlička medu, - 3 dl vode, - sveže stisnjen sok pomaranče/ grenivke/limone. Voda iz pipe je varna in zdrava izbira Voda prekriva kar 70 % zemeljskega površja in je nujna za življenje vsakega živega bitja. V številnih državah vode primanjkuje, vendar imamo na srečo v Sloveniji izjemno vodno bogastvo. Slovenija se prav tako lahko pohvali z eno najkakovostnejših pitnih vod v Evropi. Javno komunalno podjetje Grosuplje dobi vodo iz različnih virov. Vodo nato prečistimo, da je zdrava in primerna za pitje. Naša voda iz pipe je dobra in sveža, zato spodbujamo pitje vode iz pipe. Kljub temu veliko ljudi pije ustekleničeno vodo, kar pa zelo obremenjuje okolje. Ko pijemo vodo iz pipe, veliko prispevamo k zmanjšanju plastičnih odpadkov ter hkrati prihranimo, saj je voda iz pipe še vedno cenejša izbira. V povprečju je voda iz pipe 500- do 1000-krat cenejša od ustekleničene vode. Prav tako je pitje vode veliko boljša izbira od pitja sladkih in gaziranih pijač, saj ne vsebuje sladkorja in drugih škodljivih dodatkov. Velika težava našega planeta je onesnaženje, še posebej so problematične plastenke, saj njihova biološka razgradnja lahko traja tudi do 1000 let. Poudarjamo, da je pitna voda, ki jo zagotavlja Javno komunalno podjetje Grosuplje, varna, sveža in zdrava. Kako- 10 razlogov za pitje pitne vode (vodaizpipe.si): vost vode najstrožje nadziramo, tako da do uporabnikov pride vedno neoporečna. Pitna voda, ki jo zagotavljamo, mora ustrezati zahtevam, določenim v Pravilniku o pitni vodi, ki vsebinsko povzema Direktivo Sveta EU 98/83/ES o kakovosti vode, ki je namenjena za prehrano ljudi. Pravilnik natančno določa, kdaj je voda zdravstveno ustrezna in skladna ter mejne vrednosti parametrov, ki jih v vodi preiskujemo. V skrbi za okolje in ohranjanje naravnih virov vas spodbujamo k pitju vode iz pipe. ■ 1. Voda najbolj odžeja. 2. Blagodejno vpliva na počutje. 3. Blaži glavobole in mnoge druge težave. 4. Pomaga pri uravnavanju telesne teže. 5. Spodbuja pozitivno razmišljanje. 6. Na voljo je v neomejenih količinah. 7. Je povsod dostopna in cenovno ugodna. 8. Je najbolj ekološka, saj ne povzroča nobenih odpadkov. 9. Je ves čas pod zdravstvenim nadzorom. 10. Samo voda iz pipe je ves čas sveža. Naj pitje vode iz pipe postane vaša vsakdanja praksa tako v službi kot doma. 10 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ junij 2023 Svetovni dan čebel Za nami je že šesto leto, ko se po vsem svetu za en dan pozornost še posebej usmeri na čebele in druge opraševalce. Generalna skupščina OZN je namreč 20. decembra 2017 razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Slovensko pobudo je takrat podpiralo 115 držav, razglasitev svetovnega dne čebel pa je uspeh Slovenije kot celote, več vladnih in nevladnih institucij ter diplomacije. Razglasitev predstavlja simbolno zmago – priznanje, da so čebele ogrožene, obenem pa je tudi obveznost. Zavedanje, kako pomembno je varovanje čebel in drugih opraševalcev, mora doseči vsakega posameznika. Mateja Lohkar, Mojca Gruden in Renata Janežič Tudi v vrtcu, v skupini Žabice, smo obeležili svetovni dan čebel. Cel teden smo se pogovarjali o njih, naučili smo se, da so čebele in drugi opraševalci za naše preživetje na tem planetu izredno pomembni. Na temo čebel smo likovno ustvarjali, izdelali smo čebelice iz pločevink, ki še danes krasijo trg pred občinsko stavbo. Na svojem ekovrtu smo posejali različne medovite rastline. Že s sajenjem avtohtonih medovitih rastlin prispevamo k preživetju in ohranjanju čebel ter drugih opraševalcev, saj cvetoči deli rastlin zagotovijo medičino in cvetni prah, ki sta pomembna za njihov obstoj. Že vrtčevske otroke ozaveščamo, da je treba tisto, kar iz narave vzameš, tudi vrniti. S tem ko vrneš, se ohranja ravnovesje in narava te obogati s pozitivno energijo. Izdelali smo tudi čebelice iz kartonske embalaže. Te čebelice krasijo domove naših otrok in jih spominjajo, kako so pomembne za človeštvo. Izdelali smo si tudi panj in narisali panjske končnice. Naučili smo se kar nekaj pesmic o čebelicah, poslušali pravljice o pravljičnih čebelah, raziskovali travnike, ki so bili letos res cvetoči. Vendar zaradi obilnega deževja čebelicam ni bilo dano, da bi poletele iz svojih panjev na pašo. Zato so samevali, le kakšen čriček in mravlja sta jih za kratek čas obiskala. S pomočjo različne literature in posnetkov na spletu smo spoznali kranjsko sivko, slovensko avtohtono čebelo, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Njene lastnosti v mnogočem odražajo slovenski nacionalni značaj, saj gre za žival, ki je delavna, skromna, odporna in ima odličen smisel za orientacijo. Obiskali smo tudi čebelnjak pri Vodičarjevih v Bruhanji vasi. Branko in Erna sta nam na zanimiv način prikazala življenje čebelic, delo z njimi in tudi, na kaj moramo biti pozorni. Ogledali smo si njihov čebelnjak in notranjost čebelnjaka oziroma čebeljih panjev. Pred čebelnjakom smo si ogledali če- Naš kraj ■ junij 2023 bele in matico v steklenem panju. Letos je matica rumeno označena, zato so jo otroci lažje našli v množici čebel. Družini Vodičar in Branku Babiču se iskreno zahvaljujemo za njihov čas, ki so ga nam namenili. Poskrbeli so tudi, da od njihove hiše nismo odšli lačni in žejni. ••• Iz vrtca in šole ••• Otroci so v trenutku pojedli domače in najboljše flancate, ki jih ga. Erna vedno pripravi za nas. Po ogledu čebelnjaka smo si ogledali tudi Brankove konje in žrebičke na paši. Konji in žrebički na paši so veselo tekali na svežem zraku, se lahkotno gibali. Ko 11 so opazili otroke ob cesti, so pritekli do njih in jih opazovali. Čez teden dni smo v vrtec dobili sladko presenečenje. Družina Vodičar nam je v zahvalo, ker smo jih obiskali in si ogledali njihov čebelnjak, spekla okusne lizike. ■ Babice in dedki na obisku v vrtcu Andreja Škulj (mag. prof. pred. vzg.) in Ema Nose (vzgojiteljica predšolskih otrok) Glavno vlogo v otrokovem življenju imajo vsekakor starši, poleg njih pa imajo pomembno vlogo tudi dedki in babice, saj je njihova pomoč marsikdaj nepogrešljiva. Stari starši so s tem, ko so pos- tali dedki in babice, pridobili občutek, da življenje teče naprej. To jim je v pomoč, da sebe začnejo doživljati kot umeščene v socialni tok življenja. S tem presežejo ostre zahteve in potrebe po individualizaciji in so pripravljeni predajati znanja, izkušnje in položaj naslednjim generacijam. Najboljši kazalnik dobrega odnosa z vnuki je obojestranski užitek ob druženju. Otroci in vzgojiteljici iz oddelka Metulji smo na obisk v vrtec povabili babice in dedke. Ker je gibanje dobro za zdravje in druženje na prostem zares prijetno, smo se odpravili na kratek opazovalni sprehod v okolici vrtca. Skupno druženje smo začeli pred vrtcem, kjer smo se najprej pozdravili, nato pa skupaj odšli do podgoriške cerkve. Sledila je jutranja telovadba, kjer so otroci z babicami in dedki izvedli nekaj gibalnih vaj, nato pa smo družno zapeli nekaj znanih otroških pesmic. Sledila je pot do vrtca, kjer smo se odžejali in posladkali. Babicam in dedkom smo se za obisk v vrtcu zahvalili s šopkom rož in v vrtcu vzgojenimi sadikami buč. Ob klepetu in medgeneracijskem druženju smo preživeli čudovito dopoldne, ki se ga bomo vsi, tako otroci, babice, dedki ter strokovni delavki, še dolgo spominjali in nam bo ostalo v zares lepem spominu. ■ 12 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ junij 2023 Branje nas povezuje – sodelovanje med šolo in vrtcem Darja Bartolj (učiteljica) in Andreja Škulj (mag. prof. pred. vzg.)) Branje je izredno pomembno za razvoj otroka ter njegovo uspešnost tako v vrtcu, šoli in življenju nasploh. Branje spodbuja otrokov intelektualni, čustveni in jezikovni razvoj, hrani njegovo domišljijo, pripomore k razvoju empatije in širi njegov besedni zaklad. Z branjem in tudi poslušanjem branja otrok razvija številne spretnosti, zaradi katerih je v prednosti pred tistimi, ki tega ne počnejo. Sodelovanje med šolo in vrtcem smo obogatili z branjem izbranih pravljic, ki so jih otroci brali otrokom. Učenci 5. a so si ob pomoči učiteljice, knjižničarke in staršev izbrali pravljico oz. zgodbo, ki so jo predstavili otrokom skupine Metulji iz vrtca Ringaraja. Posamezni učenci so dvakrat tedensko obiskovali otroke v igralnici, jim brali izbrano pravljico oz. zgodbo, se z njimi družili, pogovarjali in igrali. Strokovne delavke menimo, da je bilo sodelovanje prijetno, predvsem pa koristno, saj so tako predšolski kot tudi šolski otroci s pomočjo branja pridobivali in razvijali idejo o branju ter odnosu do knjige. Z branjem in poslušanjem smo širili po- zitiven odnos do pisane besede, do knjige, odnos do sveta in njegovega razumevanja in ne nazadnje tudi do samega sebe in drugih ljudi. ■ Naravne in druge nesreče – pomoč potrebujemo vsi Šestošolci JVIZ OŠ Dobrepolje so zablesteli na 20., jubilejnem literarnem natečaju Naravne in druge nesreče – Pomoč potrebujemo vsi. Likovni, literarni in filmski natečaj že vrsto let razpisuje Ministrstvo za obrambo RS, Uprava za zaščito in reševanje, z namenom, da mlade, posredno pa tudi njihove starše, vzgojitelje in učitelje, ozavesti oziroma obvesti, da s preventivnim znanjem in ravnanjem lahko nekatere naravne in druge nesreče preprečimo, pri nekaterih nesrečah pa pripomoremo k zmanjšanju škode oziroma sebi ali komu drugemu rešimo življenje. Ema Sevšek; foto: Jernej Stare Naravne in druge nesreče se dogajajo vsakodnevno, lahko se zgodijo vsem in ob njih morda potrebujemo pomoč vsi. Ob naravnih in drugih nesrečah nam pomagajo reševalci, ki so usposobljeni in opremljeni za zaščito, reševanje in pomoč, pomagati pa je dolžan tudi vsak posameznik po svojih močeh in sposobnostih. Na letošnjem natečaju so poseben poudarek posvetili invalidom, ki živijo, se šolajo in delajo med nami. Ti zaradi različnih oblik invalidnosti ob naravnih in drugih nesrečah potrebujejo dodatno pomoč. Tako je letošnji natečaj imel podnaslov Pomoč potrebujemo vsi. Mnogi šestošolci so že člani dobrepoljskih prostovoljnih gasilskih društev. Ravno ko smo vneto začeli razmišljati, kako bi pisali pripovedna besedila na razpisano temo, so mi z žarom pripovedovali o posebnih uspehih na gasilskih Mohorjevo besedilo bo na steni preddverja dvorane URSZR RS na Igu navdihovala mnoge obiskovalce do naslednjega leta. Priznanje in nagrada – potrditev in spodbuda za nadaljnje ustvarjanje tekmovanjih. To je bila prva motivacijska nit. V nadaljevanju smo zaprosili učitelja Janija Žnidaršiča, da nam kot dejavni član Prostovoljnega gasilskega društva Hočevje spregovori o svojih bogatih gasilskih in življenjskih izkušnjah pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. Poudaril je, kako pristopiti k reševanju, Naš kraj ■ junij 2023 kadar je med ponesrečenci invalidna oseba. Takim zgodbam iz življenja mladi prisluhnejo s posebno pozornostjo in se o tem potem tudi radi pogovarjajo. Prebrali smo tudi nekaj književnih del na to temo in pero je steklo. Sleherni je zmogel ubesediti doživljajsko pripoved in prav v tem je moč literarnih natečajev, saj iz bogatega nabora besedil izberem veliko kakovostnih del, kar se je tudi zares zgodilo. Njihove sočutne stvaritve smo že imeli možnost prebrati v eni od prejšnjih številk Našega kraja. Regijska komisija iz vsake kategorije in vsake triade vsako leto izbere po pet ••• Iz vrtca in šole ••• kakovostno enakovrednih besedil in jih pošlje v presojo državni komisiji, kjer spet izberejo pet najboljših. Šestošolci naše šole so se izjemno izkazali – vseh pet nagrad za drugo triado osnovne šole je komisija dodelila njim. Regijski nagrajenci so: Mohor Stare, Miklavž Marn, Bor Novak, Klemen Levstik, vsi učenci 6. a, in nagrajenka Maruša Česen, učenka 6. b. Državno komisijo pa je prepričalo besedilo Mohorja Stareta in ga umestilo med pet najkakovostnejših besedil vrstnikov iz Slovenije. Državne nagrade so podelili v sredo, Kaj je varnost Ko zaslišiš besedo varnost, gotovo pomisliš na varnost na spletu, varnost na cesti, kako se počutiti varnega ali kaj podobnega. Jaz pa pomislim na to, kaj pomeni varnost, in si v mislih odgovorim. To vem iz izkušnje. S sosedom sva se nekega petka s kolesom vračala iz šole. Ustavil se je pred trgovino in rekel: »Jaz grem v trgovino po prvo pomoč. Starši so mi rekli, naj jo prinesem, da bo za vsak slučaj pri hiši.« Že takrat se mi je začelo zdeti, kaj je varnost, in sicer to, da poskrbiš za varnost. Nato mi je rekel še: »Ti lahko greš kar naprej.« »Okej,« sem mu z besedo v domačem jeziku pripomnil in šel naprej. Ko sem se vozil približno pet minut, sem zamenjal prestavo in po pomoti padel na desni bok. »Av!« sem zaklical tako glasno, da se mi je zdelo, da me je slišala cela vas. Udaril sem se v ramo, komolec, bok pa tudi v glavo bi se, ampak k sreči sem imel čelado, zato ni bilo resnejše poškodbe. »Zdaj vem!« sem rekel. »Zdaj vem, kaj je varnost!« Teh besed nisem rekel glasno, vendar so še vedno odmevale v mojem telesu, kot peščena zrna v peščeni uri. »Zdaj vem, zdaj vem, zdaj vem …« Nato sem si le v mislih rekel: »Varnost je to, da poskrbiš za varnost in se tako počutiš varno in se ti ne more zgoditi!« Tudi meni se ni zgodilo nič hudega, saj sem imel čelado in si nisem mogel poškodovati glave, toda rama, komolec in bok še vedno niso bili na varnem. Hitro sem se pobral in ugotovil, da se nisem kaj dosti poškodoval. Drugače si bom od tega padca zapomnil samo to, da sem ugotovil, kaj je varnost. Sosed je prišel do mene in me vprašal: »Ali potrebuješ prvo pomoč?« »Ne,« sem mu dejal. »Razen če so notri rezervni komolec, rama in bok?« sem še dodal in se zasmejal. Povedal sem mu, kaj se mi je zgodilo. Rekel mi je: »Zanimivo. Od zdaj naprej bom vedno nosil čelado!« mi je odvrnil. Še tisti dan sem doma razmišljal o tem, kaj naj naredim, da bom bolj varen na spletu, v šoli, doma, na igrišču, na cesti in povsod drugje. Rekel sem si: »Ali je res treba vsakič nositi čelado, ko sem na kolesu? Lahko je kdaj ne bi? Saj se ne bom poškodoval!« Nato pa sem se najprej spomnil na soseda, ki je poskrbel za varnost doma s tem, da je kupil komplet prve pomoči. Nato sem spet glasno pomislil: »Saj se jim ne bo nikoli nič zgodilo!« S temi besedami sem mislil zaključiti pogovor s 13 17. maja 2023, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu, regijski nagrajenci pa jih bodo prejeli na šolo. Iskrena zahvala učitelju Janezu Žnidaršiču za delitev bogatih reševalnih izkušenj. Posebna zahvala gre tudi staršem šestošolcev za vso podporo, pogovore, pomoč pri tipkanju in pošiljanju izdelkov. Verjamem, da ste se tudi na ta način še dodatno povezali med seboj in tudi tako pomembno ozavestili, da pomoč res vsi potrebujemo. ■ samim sabo, a me je prekinil spomin na dejstvo, da sem tudi danes zjutraj mislil, da nikoli ne bom poškodovan, kot bi padel z višine deset metrov, in da se bom tako poškodoval s kolesom. Zato sem s tremi velikimi obliži na telesu sklenil, da bom mogoče nosil celo kaj več kot čelado in tako poskrbel za varnost. Mohor Stare, 6. a Rastline Nekateri rože obožujejo, drugi ne. Ljudje smo si pač različni; imamo različna mnenja in vsak drugače vidi svet. Vsako bitje na svetu pa je pomembno – ljudje, živali, rastline. Rastline so zelo pomembne, saj proizvajajo kisik, ki ga ljudje potrebujemo. Podobno kot ljudje pa se razlikujejo tudi rastline. Nekatere so barvne, nekatere samo zelene, lahko so najrazličnejših oblik. Včasih pa se ljudje niso tako veliko ukvarjali z rastlinami. Nekoč je starejša gospa pripovedovala o tem, kako so rože skoraj izumrle. Začelo se je s tem, da so ljudje zaradi vojn onesnažili okolje ter naravo. Rastline niso imele pogojev za življenje. Preden se je začela svetovna vojna, so rastline normalno rastle. Nato pa so rastline počasi začele izginjati. Ljudje so jih zanemarili. Počasi se je zmanjšala tudi količina kisika in čistega zraka. Ker ni bilo dovolj rastlin, da bi zrak prečiščevale, se je ta poslabšal. Stanje je bilo vsak dan slabše. Prišel pa je grozni dan, ko nikjer ni bilo videti nobene rastline. Gozdovi so bili požgani, o rastlinah ni bilo ne duha ne sluha. Tudi številne živali so izgubile svoje domove. Življenje je bilo pusto. Vojna je trajala dolga štiri leta. Nihče ne ve natančno kje, a neki človek je našel rastlino. Sprva ni mogel verjeti, da po toliko letih vidi rastlino. Povedal pa ni nikomur, saj bi jo vsi hoteli imeti zase. Kmalu zatem jo je posadil in čez nekaj tednov se je ta začela razraščati. Ljudje so bili neizmerno veseli. A veselje ni trajalo dolgo, saj se je kmalu zatem ponovila vojna, takrat pa je bilo še huje. Ljudem je primanjkovalo hrane, vode … Šele nekaj let po tej vojni so rastline spet zaživele. Ljudje so jih vzeli resno 14 ••• Iz vrtca in šole ••• ter jih začeli ščititi in gojiti. Tako se zgodba konča. Dandanes je narava povsod okoli nas, smo v 21. stoletju, tehnologija je izjemno napredovala, pojavljajo pa se nove težave. Ljudje onesnažujemo okolje z gorivi, umetnimi gnojili in s strupenimi odpadki, ki jih vsak dan odvržemo v naravo. Zaradi vsega tega se veča ozonska luknja, posledično se nevarno segreva ozračje, pojavljajo se vremenske spremembe, številne živali in rastline izumirajo. Vsak človek oziroma posameznik je odgovoren za vse to. Če bi zbrali skupne moči, bi nam verjetno uspelo ustaviti to zmešnjavo. Menim pa, da se to ne bo zgodilo in tako ljudje uničujemo sami sebe. Maruša Česen, 6. b Varnost pri sekanju dreves Varnost je zelo pomembna v življenju. Podiranje velikih dreves je zelo tvegano opravilo, saj lahko ob nepravilni sečnji in neupoštevanju pravil pride do nepredvidenega dogodka ali napake in s tem lahko tudi do nesreče; drevo lahko pade drugam, kakor smo predvidevali, če ne upoštevamo oblike krošnje, naklona terena, vetra, oblike in poškodb drevesa. Ljudje so bili od nekdaj povezani z naravo. Ta jih je učila in jim nudila dobrine, zavetišče in hrano. Les je naravno bogastvo naših gozdov. Danes je velika prednost, če si lastnik gozda. Tako imaš zagotovljen les za kurjavo za dolge, mrzle zime. Pa tudi, ko se potrebujejo smreke za mlajčke – ob poroki ali rojstnem dnevu, jo imaš na dosegu roke. Preden pa se odpravimo v gozd, moramo upoštevati določena pravila in priporočila. Obvezno preverimo, kakšno vreme je napovedano ta dan. V dežju, snegu in močnem vetru delo v gozdu ni primerno, saj je tveganje za nesreče večje. Podiranje dreves naj poteka v lepem sončnem vremenu. Zelo pomembna je tudi primerna zaščitna gozdarska oprema. Brez ustrezne zaščitne opreme se podiranja dreves ne smemo lotiti. Oblečene moraš imeti hlače in jopič, ki varujeta telo pred urezninami, tudi rokavice so priporočljive, saj varujejo roke pred poškodbami in tudi pred mrazom. Obvezna oprema so tudi čevlji ali škornji s kovinsko kapico, ki varujejo prste pred zmečkaninami, in gozdarska čelada z mrežico za zaščito oči ter glušnike, ki varujejo sluh pred hrupom, saj vemo, da je žaganje z motorno žago zelo glasno opravilo. Sedaj, ko smo se ustrezno opremili, je treba preveriti tudi stanje delovnega orodja. Vse orodje moramo skrbno pregledati in po potrebi zamenjamo, popravimo, podmažemo; motorna žaga mora biti vzdrževana, očiščena in mora imeti primerno nabrušeno verigo, s seboj vzamemo meter, sekiro, kline, cepilec in kavelj za obračanje debel, saj nikoli ne veš, kaj vse boš potreboval za delo v gozdu. Ko smo vse preverili in uredili, pripravimo še veliko košaro z malico in škatlo s prvo pomočjo in se s traktorjem ali ponekod s konjsko vprego in vozom odpravimo na delo. Ko zaključimo s podiranjem dreves, ko oklestimo vse veje, jih pospravimo na večji kup, očistimo tudi podrast. S tem, ko pospravimo veje in trhla drevesa, jih skurimo, preprečujemo, da bi se v gozdu razvil lubadar, lesna goba in druge bolezni, hkrati pa tudi poskrbimo, da imamo ob nevarnosti prosto pot in prostor za umik na varno. Naš kraj ■ junij 2023 Delo v gozdu spada med najnevarnejša opravila sploh. Pri vsaki stvari, ki jo počneš v življenju, moraš poskrbeti najprej za varnost sebe in drugih, saj nesreča nikoli ne počiva. Bor Novak, 6. a Naša domovina­­­­­ – moja varnost Zelo sem ponosen na našo lepo, čudovito in barvito Slovenijo. Obdana je z lepimi gorami in morjem, s podzemnimi jamami, z rekami in potoki, ravninami, s hribčki in dolinami. V vsej tej lepoti pa imamo tudi veliko gozda, ki pa se na žalost zelo hitro krči. Veliko je kriva naravna katastrofa, kot sta zmrzal ali žled in lesna muha. V gozdu moramo biti zelo previdni, če zakurimo ogenj. Zakuriti ga moramo na varnem mestu ter ga opazovati, saj moramo hitro ukrepati, če se le ta razširi. Če ne ukrepamo, lahko pride do velikega gozdnega požara. S tem lahko zelo poškodujemo gozd. Nekateri ljudje so zelo brezvestni in v največji vročini odvržejo cigaretni ogorek v gozdu ali pa si zakurijo ogenj za piknik. Ko to zagori, je zelo težko pogasiti. Leta 2022 je bil na Primorskem, na Krasu zelo velik požar. Ker je tam zelo suho podrastje, lahko vsaka iskra povzroči zelo velik uničujoč požar. Slovenski gasilci niso mogli pogasiti požara sami, zato so jim prišli pomagat tudi gasilci iz sosednjih držav. Požar so gasili zelo dolgo zaradi zelo visokih temperatur. Slovenija pa ni znana samo po lepoti, ampak tudi po pridnih in delovnih ljudeh. Ko je treba napraviti kurjavo za zimo, se z atijem odpraviva v gozd. Pri tem poskrbiva za vso zaščitno opremo: čelado, rokavice, očala, dobro obutev in zaščitno obleko. Preden ati drevo požaga, skrbno pregleda, da izbere bolj slabo, suho drevo, da ne uniči gozda. Ko podira, se jaz umaknem, da me ne bi udarila kakšna veja, ki lahko odpade pri podiranju drevesa. Tudi ko s traktorjem vlači posekane hlode, imam vedno varno razdaljo. Le z zbranostjo lahko preprečimo najhujše, saj so poškodbe pri delu v gozdu zelo pogoste, nekatere se končajo s smrtnim izidom. V Sloveniji je bilo tudi že veliko poplav, ki so bile prisotne tudi v moji domači dolini. Voda je bila tako visoka, da so lahko potovali samo s čolni. Vse ustanove so bile zaprte. Poplavljenim ljudem so pomagali gasilci in civilna zaščita. Nekateri so morali celo zapustiti svoje domove. Slovenija ima tudi vojsko, ki nas bo branila, če pride do morebitne vojne. Ker ravno poteka vojna v Ukrajini, ji Slovenija ponuja različne oblike pomoči. Želim si, da bi se vojna v Ukrajini čimprej končala. So pa v moji dolini begunci iz Ukrajine, ki so dobili bivališča pri prijaznih ljudeh. Tudi moja pot v šolo je varna, saj poteka po neprometnih poteh. Prav tako je zelo dobro urejena prometna varnost v okolici moje šole. Za varnost doma pa so v veliki meri odgovorni moji starši. Jaz pa k temu prispevam tako, da jih upoštevam pri varnostnih navodilih, še posebej, ko prižigam plinski ali električni štedilnik. Zaenkrat se v svoji domovini ter v domačem okolju počutim varnega. Želim si, da bi se vsi otroci na svojem dvorišču, domu, igrišču in v svoji domovini počutili varne. Klemen Levstik, 6. a Naš kraj ■ junij 2023 15 ••• Iz vrtca in šole ••• Obiskal nas je pisatelj Primož Suhodolčan Učence naše šole, ki so opravili bralno značko, je obiskal priljubljeni pisatelj Primož Suhodolčan. Klavdija Kos Fijolič, knjižničarka OŠ Dobrepolje V petek, 21. aprila 2023, je bil za naše bralce prav poseben dan. Učenci, ki so opravili bralno značko, so se zbrali v telovadnici in nestrpno čakali gosta. Le kdo bi to bil? In potem je prišel vsem dobro znan pisatelj Primož Suhodolčan. Kdo ne pozna njegovih del, kot so: Košarkar naj bo!, Kolesar naj bo!, Ranta vrača udarec in še mnogo drugih, ki jih učenci berejo z veseljem? Ni zaman knjiga Košarkar naj bo! kar štirikrat zapored dobila priznanje »moja najljubša knjiga«. Primož Suhodolčan je pisatelj, ki piše hudomušno in nagajivo. Prav takšno pa je bilo njegovo srečanje z učenci – resnice je zavil v smešne in zabavne zgodbice. Pripovedoval je o svojem otroštvu, šolanju in pomenu branja na humoren način in učenci so ga nasmejani spremljali. Tako smo izvedeli, da mu je svet knjig pokazal že njegov oče Leopold Suhodolčan, ki je bil prav tako pisatelj. Primož je nadaljeval njegove zgodbe o Petru Nosu, za katere pravi, da so napisane po resničnih dogodivščinah. Učencem je povedal, da je branje pomembno. On namreč bere povsod, saj je zasvojen z branjem. Takole je rekel: »Berem vse, kar najdem! Knjige, enciklopedije, leksikone, časopise, jedilne liste, telefonske imenike, grafite, kuharske recepte ali navodila za uporabo. Na ovitkih vedno preberem, kaj je skrito v zmrznjeni hrani, čokoladi ali v sirnem namazu. Berem vedno in povsod! Berem na stranišču, v čakalnici pri zobozdravniku, pri kosilu, na cesti, pred spanjem in po spanju. Kadar nimam česa brati, sem kar nekam živčen. Takrat me položijo na kavč in mi dajo nekaj za brati, pa sem hitro pomirjen. Če sem odkrit, pa vseeno najraje berem knjige.« Ura je kar prehitro minila. Učenci so se nasmejani vrnili v razrede in si naslednji odmor v knjižnici izposodili Primoževe knjige. ■ Dan kulture nenasilja in strpnosti V mesecu maju smo na OŠ Dobrepolje ter na podružničnih šolah v Kompoljah in v Strugah izpeljali različne dejavnosti, posvečene kulturi nenasilja in strpnosti. Darja Macuh Miščič, OŠ Dobrepolje Učenci so s pomočjo zgodb in pogovora ob njih razmišljali o prijaznem vedenju ter reševanju sporov na miroljuben način. Pogovarjali smo se o čustvih, predvsem jezi, in o tem, kako vplivajo na njihovo vedenje, ter o primernih odzivih na jezo. Spoznavali so, kako se lahko pomirijo s pomočjo kakšne sproščujoče dejavnosti, dihanja ali meditacije. Šola je prostor, kjer je veliko otrok, med njimi pogosto prihaja do sporov in nesporazumov, ki se jih morajo naučiti reševati. Z učenci se vse leto pogovarjamo o medsebojnih odnosih in o reševanju sporov. Spoznavajo, kaj je nasilje, katere vrste nasilja poznamo, kako se ubraniti in kje poiskati pomoč. Učenci spoznavajo tudi pasti spleta, saj postaja spletno nasilje vedno večja težava. Učimo jih prepoznavati čustva pri sebi in drugih. Želimo, da razumejo, kako nasilje vpliva na počutje vseh udeleženih, tistih, ki ga doživljajo, tistih, ki ga izvaja- jo, in tistih, ki so priče nasilju. Želimo, da se naučijo, da imajo naša dejanja in besede posledice za druge in za nas, da torej ni vseeno, kaj rečemo ali naredimo. Mladi so v dejavnostih radi sodelovali in izrazili svoja mnenja. Zavedajo se, da nasilje težav ne rešuje. O temi medvrstniških odnosov se moramo pogovarjati v šoli in doma, kaj lahko vsak sam in vsi skupaj naredimo za boljše počutje vseh. ■ 16 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ junij 2023 Srečanje »zlatih bralcev« Članek opisuje vsakoletno prireditev »Zlati bralci«, ki se odvija na Muljavi in je namenjena slavnostni podelitvi knjižnih nagrad za vztrajne bralce, ki so devet let uspešno opravljali in tudi uspešno opravili bralno značko. Klavdija Kos Fijolič, knjižničarka JVIZ OŠ Dobrepolje Na deževen petek, 12. maja 2023, sva se mentorici branja, učiteljica Andreja Polzelnik Marolt in jaz, skupaj z enajstimi zlatimi bralci naše OŠ Dobrepolje in podružnične šole iz Strug udeležili vsakoletne slavnostne prireditve »Zlati bralci« na Muljavi. Organizacijo prireditve vsako leto prevzame druga šola izmed vseh sodelujočih (OŠ Brinje, OŠ Šentvid pri Stični, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, OŠ Stična, OŠ Šmarje - Sap, OŠ Zagradec in OŠ Dobrepolje). Letošnjo prireditev je organizacijsko izvedla OŠ Zagradec. Prireditev je bila razdeljena na dva sklopa. Najprej smo si v Kulturnem domu na Muljavi ogledali predstavo Mehurčki v izvedbi gledališke skupine šole Zagradec, nato pa je sledila slavnostna podelitev knjižnih nagrad. Letošnji zlati bralci so v dar dobili roman Ava, avtorice Suzane Tratnik, ki je za svoje delo prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Gre za zgodbo o veliki razliki med tem, kar Ava kaže navzven in kar se dogaja v njeni notranjosti. Je zgodba o življenju na socialnem dnu, o tem, da nikoli ne smemo samo obsojati, ampak tudi razumeti, da niso vsi rojeni pod srečno zvezdo in da za vsako dejanje, ki ga človek stori, obstaja tudi razlog, samo žal nas razlogi za dejanja ljudi največkrat ne zanimajo in samo obsojamo. Roman Ava je bil tudi nominiran za nagrado modra ptica 2020. Knjižno nagrado Ava so kot zlati bralci OŠ Dobrepolje prejeli Ana Žnidaršič, Vita Hočevar, Lana Virant, Ela Zajc, Maša Marolt, Nika Novak, Anabel Brezovar, Patricija Miklič, Anže Ahačevčič ter zlata bralca podružnične šole v Strugah Eva Pugelj in Nik Krašovec. Po končani podelitvi smo se v dežju sprehodili do domačije Josipa Jurčiča in si organizirano ogledali Jurčičevo domačijo in spoznali kar nekaj zanimivosti iz življenja Josipa Jurčiča. Na koncu smo se še posladkali s čokoladnimi mafini in jagodami. ■ Naš kraj ■ junij 2023 17 ••• Iz vrtca in šole ••• Dobrodelna akcija »Pokloni zvezek« PŠ Struge »Vsako dobro delo je vselej dvosmerno. Pomaga tistemu, ki pomoč potrebuje, in osreči vsakega, ki pomoč nudi.« (Anita Ogulin) Mojca Pugelj in Karmen Kljun Tudi letos smo na PŠ Struge učenci skupaj z razredničarkami pristopili k akciji »Pokloni zvezek«, ki jo vsako leto organizira Slovenska karitas. Z omenjeno akcijo smo želeli zbrati čim več zvezkov za socialno ogrožene otroke in otroke spodbuditi k solidarnosti s sovrstniki. Misliva, da nam je uspelo, saj smo kljub majhnemu številu učencev, ki obiskujejo našo šolo, zbrali kar 70 zvezkov. Dragi otroci, zavedajte se, da vaša dejanja puščajo sledi v življenju teh otrok. S tem ko ste jim omogočili dostop do potrebnih šolskih potrebščin, ste jim odprli vrata v izobraževanje in jim dali priložnost za uspeh. Vsak zvezek, ki ste ga podarili, je korak naprej k njihovi samozavesti in prihodnosti. Vsak zvezek zanje pomeni upanje v boljši jutri. Hvala tudi vam, dragi starši, da spodbujate svoje otroke k odgovornosti in solidarnosti do drugih. ■ ne šole Grosuplje. Predstavila sta se z deli Antona Diabellija, Sergeja Rahmaninova in Richarda Krentzlina, v svoji kategoriji pa sta si priigrala zlato nagrado. Glasbena tekmovanja niso zgolj »tekma«, kjer se pripravljaš na zmago, am- pak so zaradi odrekanja in vloženega truda, ki ga zahtevajo, dobra popotnica za življenje, ki je danes polno vsakdanjih izzivov. Dajo ti disciplino, odgovornost in možnost hitrejšega napredovanja, izostri pa se tudi občutek za dojemanje glasbe. V kolektivu Glasbene šole Grosuplje smo na Elo in Davida ponosni in jima želimo še obilo glasbenih užitkov. ■ Mladi talenti Tjaša Fišer Jakšič, mentorica V Radljah ob Dravi se je konec meseca maja odvilo že 12. mednarodno koroško klavirsko tekmovanje, letos pa sta se ga prvič kot klavirski duo udeležila Ela Šinkovec in David Kadunc, učenca Glasbe- Glasba ni v notah, temveč v tišini med njimi. (Wolfgang Amadeus Mozart) Kjer besedam spodleti, glasba govori. (Hans Christian Andersen) 18 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ junij 2023 Folklora na PŠ Kompolje Na PŠ Kompolje je zanimanje za obiskovanje folklorne interesne dejavnosti pri učencih zelo veliko, saj kar 18 učencev, od skupaj 21, letos obiskuje folklorni krožek. Ta poteka enkrat tedensko pred poukom. Pri interesni dejavnosti se delo usmerja v ohranjanje otroških plesov, iger, običajev ter otroških oblačil preteklega časa. Marija Hočevar in Špela Petrušen, foto: Tamino Petelinšek Ker dober glas seže v deveto vas, so bili naši učenci povabljeni, da se udeležijo prireditve ob 30-letnici delovanja otroške folklorne skupine Vidovo v Šentvidu pri Stični. Povabilu smo se z veseljem odzvali in se tako v Domu kulture v Šentvidu pri Stični predstavili s spletom »Kej sa naše koze?« Otroci so se odlično odrezali, kar je potrdil bučen aplavz vseh obiskovalcev v dvorani. Po končani prireditvi je otroke pričakala bogata pogostitev. Vsem mladim folklornikom iskreno čestitava za nastop, staršem pa se zahvaljujeva za vso podporo, saj s tem pokažejo, da otroke spodbujajo in podpirajo otroško folklorno dejavnost na PŠ Kompolje. Najlepše se zahvaljujeva tudi gospodu Taminu Petelinšku za izjemne fotografije. ■ 19 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ junij 2023 JUNIJ 2023 PRISPEVKE PRIPRAVLJAJO NOVINARJI IN NOVINARKE JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Intervju z Martinom Golobom Za drugi intervju sem si izbral izjemnega župnika mlajše generacije, ki je tudi prijatelj mojega očeta. Je iskriv, igriv, duhovit, hkrati pa nabrit sogovornik. Zelo rad se smeji ter šali. Prinaša pa tudi dragocena, vzpodbudna ter globoka duhovniška sporočila. Prihaja iz velike kmečke družine, napisal je tudi knjigo. Mark Repina, 7. razred Bilo je veliko ljudi. Vsi so me čakali. So mislili, da bom prišel z avtom. Najprej je prišel bel BMW, na njem pa je pisalo Martin Golob. Ampak tam me ni bilo. Potem pa pride en velik traktor John Deere, kjer pa sem jaz sedel. To je bil sprejem v mašnika. Naslednji dan sem imel zjutraj slovo od doma, so vsi moji sosedje prišli k meni domov, od staršev sem se poslovil, potem smo imeli ob 9. uri slovesnost nove maše, polno ljudi je bilo v cerkvi, približno 200. Nato je pa bilo pri meni doma kosilo pod šotorom, vse sosede sem povabil. Tako smo se luštno imeli, zvečer pa še »žurka«! Je bilo pa tudi okrog 500 ljudi. Na kosilu nas je bilo približno 350, zvečer pa kar približno 500. Tako da smo vse pojedli. Res je bilo luštno. Kdo pa je Martin Golob? Sem Martin Golob, župnik župnije Grosuplje, Lipoglav in Polica. Rad se ukvarjam z družbenimi omrežji, rad pa dam tudi kakšen intervju dobremu novinarju. Kako poteka vaš običajen dan? Vstanem malo pred šesto uro. Ob šestih imam molitev, ob sedmi uri imam mašo, imam uradne ure z določenimi ljudmi, opoldne imam vedno kosilo, potem pa verouk, zvečer ob sedmi uri je spet maša, ljudje, pogrebi … Kar težko bi rekel, da imam stalen urnik, ker je moje delo precej »razgibano« in se moram ves čas prilagajati tudi okoliškim situacijam – življenje je velikokrat, kako naj rečem, nepredvidljivo. Se zgodi eno in drugo, je sreča, je žalost. Mislim, da je moje poslanstvo, da sem čim bolj prisoten. Ali vas vera spremlja vse življenje? Ja, tako je. Vera me spremlja že od ranega otroštva naprej, me zelo osrečuje in sem vesel, da sem veren. Res si želim, da bi ljudje v veri spoznali nekaj dobrega, plemenitega … Neko veselje, ki da človeku krila, da lahko »lažje leti«. Sem slišal, da prihajate iz velike družine in imate pet mlajših bratov. Kakšno pa je bilo vaše otroštvo? Uuuu, zelo lepo! Meni je bil ravno tvoj ati zgled, ker je bil on vedno navdušen za traktor, delo. In on je bil tako prijazen, sem precej mlajši od njega, ampak on se je zmeraj tako lepo pogovarjal, tako odraslo, kar se je nam fantom zelo fino zdelo. Veliko smo na kmetiji delali, čeprav nas nikoli niso silili. Smo pa z veseljem dela- li, ker so nam starši predstavljali, da je to »nekaj fajn«. Pa je res fino, če človek zna malo delati. Tako da ja, zelo rad sem se igral z motorji, kolesi, tam smo vedno imeli dovolj prostora. Moje otroštvo je bilo zelo lepo in tudi z brati sem se vedno dobro razumel. Tudi zdaj, ko smo malo večji in imajo bratje že družine, ohranjamo lepe medsebojne stike. Najbrž se spomnite dne, ko ste prejeli mašniško posvečenje. Kakšni občutki so vas takrat prevevali? Dobro vprašanje. Vedno postanem kar malo ganjen, ko se spomnim na dan prejema duhovniškega poklica, na mašniško posvečenje. Letos je od tega ravno deset let. Res lepo. Bila je sobota, 29. junij. Ob 9. uri me je nadškof Stres posvetil v duhovnika. Zelo lepo je bilo. Polna stolnica ljudi je bila. Potem smo imeli kosilo, zvečer pa sem šel v domačo župnijo, v Šmartno pri Litiji, in so me farani sprejeli medse. Na sprejem sem se pripeljal s traktorjem. Kdaj ste pa začutili, da želite postati duhovnik? Ne vem ravno, mogoče, ker je to z mano rastlo, malo tudi splet okoliščin, da je Bog tako naredil, če sem čisto iskren. Da sem čutil, je pa to, da sem takrat, ko sem šel za duhovnika, v sebi čutil mir. Nisem čutil, da moram za duhovnika, čutil sem mogoče kot neko povabilo ali pa neko veselje do tega, ampak ko sem šel za duhovnika, sem pa v sebi čutil, kot sem rekel, mir. Želel sem iz sebe nekaj lepega narediti. Pa tudi, ko sem doma delal na traktorju, sem se vedno spraševal, kaj bi jaz počel v življenju, da bi bil lahko koristen za svet. In mi je to nekako na misel prišlo. Vidim pa še danes, da sem se prav odločil, ker sem srečen v tem, kar delam. Ali ste v otroštvu razmišljali o katerem drugem poklicu? Ja, sem. Jaz bi bil drugače tudi rad kmet, ampak saj je kmet in župnik skoraj isto. Pa tudi kakšen športni novinar bi rad 20 bil, tudi to mi je od nekdaj bilo tako blizu. To je pa to. Na veliki kmetiji, kjer ste odraščali, dela nikoli ne zmanjka. Še zavihate rokave ali vam župnikovanje tega ne dovoljuje? Ooo, seveda rad zaviham rokave. Zelo rad grem domov še kaj pomagat, pa tudi tukaj okoli župnišča je vedno kaj za postoriti. Prejle sem vrt malo obdeloval, kosil sem, tudi z nitko. Malo bolj sem se oblekel, saj veš, ko greš z nitkarico, vse povprek meče travo. Potem pa je neka gospa okoli župnišča hodila in sem jo vprašal, kaj počne tukaj, pa mi je rekla, da je vpis. Sem jo vprašal, kakšen vpis, pa mi je rekla, vpis za verouk! Joj, sem čisto pozabil. Potem sem se šel hitro umit ter preobleč. Tako da ja, dela mi nikoli ne zmanjka, tudi ne branim se ga, zelo rad delam, tudi domov grem kaj pomagat, če le morem. Enkrat sem gnojnico vozil; so prišli še eni moji farani in so me videli, kako sem tam delal. Župnikovanje ste začeli v župniji Srednja vas v Bohinju, kjer ste v petih letih pustili neizbrisen pečat. Se je bilo težko posloviti? Ja, kar. Je bilo luštno tam, čeprav sem zelo hvaležen, da sem prišel v Grosuplje. Mi je res fino tukaj v Grosuplju, ni pa bilo res najlažje prestopiti. Tudi tam ni bilo lahko sprejeti novega župnika, pa še malo so bili časi koronavirusa. Ampak sedaj se pa imam zelo fino. Ne bi rekel, da sedaj res pogrešam Bohinj, rad se pa spomnim na njih. Bogu sem zelo hvaležen, da sem lahko tam bil, da bi imel pa neko domotožje, da bi hotel nazaj hoditi, pa nimam. Zakaj se po vašem mnenju mladi ne odločajo za duhovniški poklic? Vidim, da se kakšni mladi fantje in dekleta tudi težko odločajo za poroko. Ali pa se težko odločijo tudi za katere druge stvari. Malce poguma moraš imeti. To, da človek gre v tako stvar, kot je duhovništvo, mora biti res pogumen. Pa Bog zase samo »taboljše« izbere. Kakšno pa se vam zdi župnikovanje v Grosuplju? Zelo dobro! Tukaj so krasni ljudje, zelo veliko mladine, krasni starši so, ki mi tudi veliko pomagajo pri vzgoji otrok. Tako no, župnikovanje v Grosuplju je zelo dobro. Pa tudi dobra lokacija je. ••• Iz vrtca in šole ••• Ali je veliko otrok prisotnih pri mašah, veroukih? Ja, ja, veliko! So res pridni, jih moram kar pohvaliti. Pri verouku pa je približno 500 otrok in kar pridno hodijo. Tudi med počitnicami imamo veliko dogajanja, imam 40 ministrantov, 40 otrok v pevskem zboru. Mladina je pridna za postavljanje jaslic. Prepoznavni ste postali predvsem zaradi spletnih prenosov maš in vlogarstva. Zakaj ste se odločili za ta korak? To pa je čisto spontano. Bohinjci so dali takrat za mašo, nato so rekli, da morajo cerkev zapreti, in potem sem moral mašo nekako posneti, da so Bohinjci videli, da sem jo opravil, drugače bi rekli: »Je sam' mašo pokasiral, pa n'č naredil!« Zato sem pa jo posnel. Potem so pa še drugi ljudje to radi gledali, zaradi česar sem kar vztrajal. Danes veljate za enega najbolj prepoznavnih župnikov v Sloveniji. Se vam pogosto zgodi, da vas ljudje ustavijo na ulici? Ja, ja. Tudi takole, kadar grem v Ljubljano. Na splošno pa ja, velikokrat. Pa potem se kdaj slikam, me kaj vprašajo. Me kar prepoznajo. Je bilo pred začetkom snemanja vlogov prisotne kaj treme? Kaj pa pred tem intervjujem? Še dandanes je. Še danes imam pred vsakim novinarjem tremo, tudi pred mašo. Ja, in tudi pred tem intervjujem sem imel tremo. To je resna reč zato, ker za vsako besedo je zadaj toliko in toliko poslušalcev/bralcev, in je to odgovorna reč. Ko boš ti potem ta intervju napisal in objavil, vsi v šoli to dobijo, za vsakim učencem so starši, ki tudi to pogledajo, in potem ti starši pokažejo še dedkom pa babicam, in to gre res zelo na široko. Zato pa ima tudi vsaka beseda težo – in je to človekova odgovornost, kaj reče. Tako da res, vsakič, kadar je bilo kaj takega, sem imel tremo. In ja, tako kot rečejo, »beseda ni konj«. Napisali ste tudi knjigo. Kaj ste želeli z njo sporočiti? Da je biti duhovnik in biti veren nekaj lepega ... To je en sklop enih misli. Kaj pa vam je dalo navdih za to? Drugi so me v bistvu prosili. Iz založ- Naš kraj ■ junij 2023 be »Družina« so prišli in so vprašali, če bi napisal knjigo. In neki novinar me je spraševal, jaz sem mu odgovarjal, novinar pa je moje odgovore »spremenil« v knjigo. To je bil v bistvu nek tak pogovor. Je pa zelo sprejeta, kot je rečeno, ima pa tudi dobrodelno noto. Torej, od vsake prodane knjige gresta 2 evra v dobrodelne namene. In do sedaj smo zbrali že 36.000 evrov. Kakšno glasbo pa poslušate? Po navdihu. Čisto po navdihu. Zelo rad imam rock. Rad imam tudi hitro glasbo. Tudi zjutraj, ko začnem dan, vedno dam na glas »The Show Must Go On« od skupine Queen, recimo. Prebral sem, da imate radi motorje, lani ste naredili tudi izpit. Se radi zapeljete na kakšno vožnjo? Ja, zelo rad. Ravno danes sem se vozil po Ljubljani. V Ljubljano se kar z motorjem peljem, ker je veliko lažje, boljše in hitrejše. Imate še kakšen konjiček oz. kaj počnete, ko nimate nobenih obveznosti? Zelo rad kolesarim. Če le morem, grem na kolo. Pa včasih sem zelo rad v gore hodil, sedaj ne več toliko. Kakšno je vaše mnenje o celibatu? Nimam ravno nekega mnenja, sprejel pa sem ga. Čisto sem ga sprejel in to je zame del življenja, nič posebnega. Ali ga podpirate? Nimam sploh odločitve, če bi ga ali pa ne. Živim ga. Ja, živim ga. Sprejel sem ga kot del življenja, to pa je to. Kakšen nasvet pa bi dali mladim? Naj se radi družijo v živo, naj bodo polni življenja, naj ga pravilno izkoristijo, da ne bo prehitro minilo. Naj iščejo dobro družbo, naj se radi s športom ukvarjajo, naj bodo srečni in hvaležni za vse, kar imajo, naj tudi šolo spoštujejo, ker jim želi dobro, in naj iščejo poti v veri. Najlepša hvala za vašo pozornost, bodite še naprej tako prijazen in ljubezniv župnik. Razveseljujte ljudi, otroke; naj bo pozitivni duh še vedno doma v vas. Zelo sem vesel, da sem vas (končno) spoznal. ■ izpolnili spletno anketo 1ka, v kateri je bilo 20 vprašanj. Anketo je izpolnilo 54 u 95 % vseh učencev 7. razreda z Vidma in iz Strug. Rezultate ankete sem uredila v ••• Iz vrtca in šole ••• Učenci so v šoli na osnovi pripravljenih preglednic izračunali odstotke, rezultate diagrami ter analizirali, kaj so podatki pokazali. 21 Naš kraj ■ junij 2023 Magda Tanko Učenje in prostiAnaliza čas nekaterih zanimivih podatkov – odgovorov. Koliko časa delaš DOMAČE NALOGE (od ponedeljka do petka, 1 ura = 60 minut)? V 7. razredu smo izvedli tehniški dan na temo »Učenje in prosti čas«. Učenci so doma Učenje in prosti čas Koliko časa na dan se učiš (od ponedeljka do petka, 1 ura = 60 minut)? izpolnili spletno anketo 1ka, v kateri je bilo 20 vprašanj. Anketo je izpolnilo 54 učencev, kar je V95 7. razredu izvedli na temo prosti čas«. Učenci so doma izpolnili spletno anketo 1ka, v kateri je bilo % vseh smo učencev 7. tehniški razredadan z Vidma in iz»Učenje Strug. in Rezultate ankete sem uredila v preglednice. 20 vprašanj. Anketo je izpolnilo 54 učencev, kar je 95 % vseh učencev 7. razreda z Vidma in iz Strug. Rezultate ankete sem uredila v Učenci so v šoli na osnovi pripravljenih preglednic izračunali odstotke, Število rezultate prikazali zOdstotek Odgovori učencev preglednice. Učenci so v šoli na osnovi pripravljenih preglednic izračunali odstotke, rezultate prikazali z diagrami ter analizirali, kaj so diagrami ter analizirali, kaj so podatki pokazali. Odgovori Število učencev Odstotek podatki pokazali. Se ne učim. 4 7 Manj kot 1 uro Magda Tanko 14 26 Ne delam domačih nalog. 1 2 1 uro 15 28 1,5 ure 13 24 Manj kotpodatkov pol ure – odgovorov. 7 13 Analiza nekaterih zanimivih 2 uri 2 4 Pol ure podatkov – odgovorov. 2,5 ure 25 46 Analiza nekaterih zanimivih 3 6 Koliko časa na dan se Od učiš1(od do petka, 1 ura3 ure = 60 minut)? 17 do ponedeljka 2 uri 31 1 2 kotponedeljka 3 ure 2 1 ura = 60 minut)? Od 2 do Koliko 3 ure časa na dan se učišVeč 2 do petka, 44 (od Več kot 3 ure 2 4 Magda Tanko Odgovori Se ne učim. Manj kot 1 uro 1 uro 1,5 ure 2 uri 2,5 ure 3 ure Več kot 3 ure Število učencev Odstotek 4 14 15 13 2 3 1 2 7 26 28 24 4 6 2 4 30 25 20 15 Koliko časa delaš DOMAČE NALOGE (od ponedeljka do petka, 1 ura = 60 minut)? 10 Povzetek: 85 % učencev se na dan uči največ 1,5 ure30na dan. Odgovori Število učencev Odstotek 5 Večina (28 %) se uči eno uro na dan, precej učencev Ne delam domačih nalog. 1 2 manj 25 kot eno uro na dan (33 %), malo manj 1,5 ure Manj kot pol ure 7 13 0 na dan (24 %), nekaj učencev (16 %) pa se uči 2 uri Pol1ure 1 uro 25 Se ne Manj kot 1,5 ure 2 uri 2,5 ure 3 ure Več kot463 17 ali20 več na dan. učim. uroOd 1 do 2 uri ure31 Od 2 do 3 ure 2 4 asa delaš DOMAČE NALOGE (od ponedeljka do petka, 1 ura = 60 minut)? Več kot 3 ure 2 4 Povzetek: 85 % učencev se na dan uči največ 1,5 ure na dan. Koliko časa delaš DOMAČE NALOGE (od ponedeljka do petka, 1 ura = 60 minut)? 15 Večina (28 %) se uči eno uro na dan, precej učencev manj kot eno uro na dan (33 %), m ure na dan (24 %), nekaj učencev (16 %) pa se uči 2 uri ali več na dan. 10 Odgovori Število učencev Odstotek Ne delam domačih nalog. Manj kot pol ure Pol ure Ne 5delam domačih nalog. 1 2 Od 1 do 2 uri Od 2 do 3 ure Več kot 3 ure Manj kot pol ure 7 13 Pol ure 25 46 0 Povzetek: 61 % učencev porabi največ pol ure, da naredi domačo nalogo. ne Manj kot 1 1 uro 1,5 ure 17 2 uri 2,5 ure 331 ure Več kot 3 Od 1 doSe 2 uri učim. uro ure Od 2 do 3 ure 2 4 Nekaj učencev (2 %) ne dela domačih nalog. Večina Več kot 3 ure 2 4 učencev (59 %) za delo domačih nalog porabi Povzetek: 85 % učencev se na dan uči največ 1,5 ure na dan. največ pol ure, 31 % učencev dela domače naloge od 1 ure do 2 uri, 8 % učencev pa jih dela več kot Povzetek: 61 % učencev porabi največ pol ure, da naredi domačo naVečina (28 %) se uči eno uro na dan, precej učencev manj kot eno uro na dan (33 %), malo manj 1,5 dve uri. logo. ure na dan (24 %), nekaj učencev (16 %) pa se uči 2 uri ali več na dan. Nekaj učencev (2 %) ne dela domačih nalog. Večina učencev (59 %) za delo domačih nalog porabi največ pol ure, 31 % učencev dela domače naloge Ne delam domačih nalog. Manj kot pol ure Pol ure Od 1 do 2 uri Od 2 do 3 ure Več kot 3 ure od 1 ure do 2 uri, 8 % učencev pa jih dela več kot dve uri. Kako pogosto se UČIŠ? Povzetek: 61 % učencev porabi največ pol ure, da naredi domačo nalogo. Kako Nekaj pogosto se UČIŠ? učencev (2 %) ne dela domačih nalog. Večina učencev (59 %) za delo domačih nalo Odgovori največ pol ure, 31 % učencev dela domače naloge od 1 ure do 2 uri, 8 % učencev pa jih d dve uri. Število učencev Vsak dan sproti 10 Kako pogosto se UČIŠ? Občasno 19 Samo pred napovedanim ocenjevanjem 20 Ko je treba oceno popraviti. 3 Ne delam domačih nalog. Manj kot pol ure Pol ure Ko starši zahtevajo. 2 Od 1 do 2 uri Od 2 do 3 ure Več kot 3 ure k: 61 % učencev porabi največ pol ure, da naredi domačo nalogo. Odstotek Odgovori 19 35 37 6 4 Vsak dan sproti Občasno Samo pred napovedanim ocenjevanjem Število učencev Odstotek 10 19 20 19 35 37 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ junij 2023 Ko starši zahtevajo Ko je treba oceno popraviti Ko starši zahtevajo Samo pred napovedanim ocenjevanjem Ko je treba oceno popraviti Občasno Samo pred napovedanim ocenjevanjem Občasno Vsak dan sproti Vsak dan sproti 0 5 0 5 10 15 10 20 15 20 25 25 30 30 35 35 40 40 Povzetek: Le 19 % učencev se na pouk pripravlja vsak dan, 37 % učencev se uči le pred napovedanim ocenjevanjem. Povzetek: Le 19 % učencev se na pouk pripravlja vsak dan, 37 % učencev se uči le pred napovedanim Povzetek: Le 19 ocenjevanjem. % učencev se na pouk pripravlja vsak dan, 37 % učencev se uči le pred napovedanim ocenjevanjem. Na lestvici 1 dood 5 označi, koliko se učiš posamezne predmete. Izberi enega od od odgovorov. Naod lestvici koliko se učiš posamezne predmete. Izberi enega odenega odgovorov. Na lestvici od11do do5 5označi, označi, koliko se učiš posamezne predmete. Izberi odgovorov. Pomen: 1Pomen: – se ne1 –učim, ... , 5...– ,Pomen: veliko se se ne učim, 5 – veliko učim 1 se –učim se ne učim, ... , 5 – veliko se učim Odgovori 1 – se ne 1 – se ne učim 7 učim Slovenščina Matematika Slovenščina Angleščina Matematika Likovna umetnost Angleščina Glasbena umetnost Geografija Likovna umetnost Zgodovina Glasbena umetnost Geografija Etika Naravoslovje Zgodovina Šport Etika Tehnika in tehnologija 70 9 0 47 9 12 473 122 16 3 0 2 44 1628 0 44 28 Naravoslovje Šport Tehnika in tehnologija Odgovori 2 2 13 3 3 24 4 13 13 13 13 5 13 22 95 4 22 16 9 6 4 4 16 15 9 24 10 9 1 13 10 21 1 15 13 15 21 10 15 0 5 15 9 17 7 0 6 15 19 5 23 3 3 6 4 15 10 0 5 4 5 – veliko 5 – veliko se učim Povprečje 9 17 7 0 6 15 19 5 23 3 3 1 15 15 3 1 6 14 2 15 3 3 se učim 1 15 15 3 1 6 14 2 15 3 3 2,7Povprečje 3,6 2,7 3,1 3,6 1,4 3,1 2,3 3,2 1,4 3,7 2,3 2,3 3,2 3,9 3,7 1,4 2,3 2,1 3,9 1,4 2,1 Tehnika in tehnologija Šport Naravoslovje Etika Zgodovina Geografija Glasbena umetnost Likovna umetnost Angleščina Matematika Slovenščina 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 Povzetek: se v povprečju največ učijo naravoslovje, zgodovino in matematiko. Povzetek: Učenci se vUčenci povprečju največ učijo naravoslovje, zgodovino in matematiko. 4,5 0 Matematika 1,5 naravoslovje, 2 2,5 3,5 Povzetek: Učenci se v0,5 povprečju1največ učijo zgodovino in3matematiko. ••• Iz vrtca in šole ••• 0 največ 0,5 učijo 1naravoslovje, 1,5 2zgodovino 2,5 3,5 Povzetek: Učenci se v povprečju in 3matematiko. 4 4,5 Slovenščina Naš kraj ■ junij 2023 4 4,5 23 Ali se učiš več časa pred NAPOVEDANIM OCENJEVANJEM? Povzetek: Učenci se v povprečju največ učijo naravoslovje, zgodovino in matematiko. Ali se učiš več časa pred NAPOVEDANIM OCENJEVANJEM? Odgovori Število učencev Odstotek Ali se učiš več časa pred NAPOVEDANIM OCENJEVANJEM? Da Ali se učiš več časa 46 pred NAPOVEDANIM 85 OCENJEVANJEM? Ne 8 15 Odgovori Število učencev Odstotek Odgovori Število učencev Odstotek 46 85 Da 46 85 8 15 Ne 8 15 Da Ne Povzetek: Večina učencev (85 %) se uči več in dalj časa – povprečno 4,4 ure – pred napovedanim ocenjevanjem. Povzetek: Večina učencev (85 %) se uči več in Povzetek: Večina učencev (85 %)4,4seure uči– pred več in dalj časa –učencev povprečno Povzetek: Večina (85 %) se uči več in dalj časa – napovedanim ocenjevanjem. dalj časa – povprečno ure – pred ocenjevanjem. povprečno 4,4 ure 4,4 – pred napovedanim napovedanim ocenjevanjem. Da Da Ne Ne Koliko časa se učiš pred napovedanim ocenjevanjem (za en Da Ne predmet)? 14 Koliko časa se učiš pred napovedanim ocenjevanjem (za en predmet)? 12 10 14 časa se učiš pred napovedanim ocenjevanjem (za en Koliko predmet)? 8 12 14 6 12 4 10 2 0 8 10 8 6 4 02- 1 uro 2 uri 3 ure 4 ure 5 ur 6 ur 7 ur 8 ur 9 ur 10 ur Ali kdaj rečeš dašelsi ven, se učil, nisi, Ali kdaj rečeš staršem, da si se učil, čeprav se nisi, zatostaršem, da bi lahko bral čeprav knjigo, sese igral nazato da bi lahko šel ven, bral knjigo, računalniku ali podobno? 0 računalniku ali podobno? 6 0 - 1 uroda si2se uriučil, čeprav 3 ure se nisi, 4 urezato da 5 ur ur ven, bral 7 ur knjigo, 8 ur urračunalniku 10 ur ali podobno? Ali kdaj rečeš staršem, bi lahko6 šel se igral9na 4 2 Odgovori Število učencev Da (vsak dan) Ne 0 (nikoli) Velikokrat 0 - 1 uro Včasih 2 1 21 uri 3 29 Odstotek Odgovori Število učencev Odstotek 1 21 6 3 29 2 39 6 54 2 3 ure Da (vsak 39 dan) 64 ure Ne (nikoli) 54 Velikokrat Včasih 5 ur ur 7 ur Včasih Velikokrat Velikokrat Ne (nikoli) Da (vsak dan) 0 10 20 30 Da (vsak dan) 9 ur 10 ur Povzetek: Večina učencev (62 %) vsaj občasno reče staršem, da so se učili, čeprav se niso. Medtem ko naj bi se »učili«, bodisi igrajo igrice na telefonu ali računalniku (71 %), berejo knjige, spijo bodisi rišejo. Včasih Ne (nikoli) 8 ur 40 50 60 0 10 20 30 24 40 50 60 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ junij 2023 Povzetek: Večina učencev (62 %) vsaj občasno reče staršem, da so se učili, čeprav se niso. Medtem ko naj bi se »učili«, bodisi igrajo igrice na telefonu ali računalniku (71 %), berejo knjige, spijo bodisi rišejo. Koliko časa na dan imaš PROSTI ČAS (od ponedeljka do petka, 1 ura = 60 minut)? Koliko časa na dan imaš PROSTI ČAS (od ponedeljka do petka, 1 ura = 60 minut)? Več kot 6 ur Odgovori Število učencev Odstotek Več kot 6 ur 0 2 10 19 7 4 7 5 0 4 19 35 13 7 13 9 Od 5 do 6 ur Nimam prostega Od 5časa. do 6 ur Od 0,5 do 1 ure Od 1 do 2 uriOd 4 do 5 ur Od 2 do 3 ure Od 3 do 4 ure Od 3 do 4 ure Od 4 do 5 ur Od 5 do 6 urOd 2 do 3 ure Več kot 6 ur Od 4 do 5 ur Od 3 do 4 ure Od 2 do 3 ure Od 1 do 2 uri Od 1 do 2 uri Od 0,5 do 1 ure Od 0,5 do 1 ure Nimam prostega časa. Nimam prostega časa. 0 5 10 15 20 25 300 355 10 40 15 20 25 30 35 40 Povzetek: Večina učencev (77 %) ima na dan odPovzetek: 2 do 3 ure ali več prostega časa. učencev Povzetek: Večina učencev (77 %) ima na dan od 2 do 3 ure ali več Večina prostega časa. (77 %) ima na dan od 2 do 3 ure ali več prostega časa. Učenci se v prostem času ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Rezultati ankete kažejo na to, da večina učencev med prostim ča30uporablja Učenci se vstaršem prostem času ukvarjajo različnimi dejavnostmi. ankete kažejo na to, da več Učenci se v prostem času ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Rezultati ankete kažejo na večina som elektronske naprave, 19 % učencev pomaga pri delu, 12to, %zda se jih dejavno ukvarjaRezultati s športom, 4% učencev 30uporablja elektronske naprave, 19 % učencev pomaga staršem pri de učencev med prostim časom učencev med prostim uporablja elektronske 19 Preostanek % učencev pomaga staršem pri prostim delu, hodi v glasbeno šoločasom ali se kako drugače ukvarjanaprave, z glasbo. učencev se med časom igra s prijatelji bodisi doma 12 % se jih dejavno ukvarja s športom, 4 % učencev hodi v glasbeno šolo ali se kako drugače ukvar 12 % se jih dejavno ukvarja s športom, 4 % učencev hodi v glasbeno šolo ali se kako drugače ukvarja z bodisi 25 25 na igrišču. glasbo. Preostanek učencev se med prostim časom igra s prijatelji bodisi doma bodisi na igrišču. glasbo. Preostanek učencev se med prostim časom igra s prijatelji bodisi doma bodisi na igrišču. 20 Koliko časa na dan, od ponedeljka do petka, preživiš na računalniku ali telefonu Koliko časa na dan, od ponedeljka do petka, preživiš na računalniku ali telefonu (igranje igric, 15 in podobno)? brskanje potelefonu internetu Koliko časa na dan, od ponedeljka do petka,(igranje preživiš igric, na računalniku ali (igranje igric, 20 brskanje po internetu in podobno)? brskanje po internetu in podobno)? 15 10 Število učence Odstotek v 0 ur Odgovori 0 ur Do 0,5 ure Od 0,55do 1 ure Od 1 do 1,5 ure Od 1,5 do 2 uri Od 2 do 0 2,5 ure Od 2,5 do 3 ure0 Več kot 3 ure ur 10 Do 0,5 ure 0 6 7 7 14 5 Od 4 11 0 11 13 13 26 9 0,5 do71 ure 20 Število učence Odstotek v 30 Odgovori 5 25 0 0 0 ur 6 Do 0,5 ure 11 Od 0,5 do 1 Od 1 do 1,5 Od 1,5 do 2 Od 2 do 2,5 Od 2,5 ure ure uri ure ur 7 13 7 13 Povzetek: Odgovarjali so vsi učenci in le 23 % učencev uporablja mobilni telefon a 14 26 kot eno uro na dan, 77 % jih uporablja mobilni telefon ali računalnik več kot eno u 5 9 večinoma za družbena omrežja in igranje igric. 4 7 2 Od 2 do112,5 Od 2,5 do 3 Več kot 3 20 0 Do 0,520ure Od 0,5 do 1 ure Od 1 do 1,5 ure 15 Od 1,5 do 2 uri Od 2 do 2,5 ure Od 2,510do 3 ure OdVeč1kot do3 1,5 Od ure ure5 1,5 do uri ure ure ure Koliko časa porabiš za SPANJE? 0 Povzetek: Odgovarjali so vsi učenci in le 23 % učencev mobilni telefon ali1,5računalnik manj 0 ur uporablja Do 0,5 ure Od 0,5 do 1 Od 1 do 1,5 Od do Število 2 Od 2 do 2,5 Od 2,5 do 3 Več kot 3 ure Odgovori ure uri učenceureOdstotekure ure kot eno uro na dan, 77 % jih uporablja mobilni telefon ali računalnik več kot eno uro na dan, v Povzetek: Odgovarjali so vsi učenci in le 23 % učencev uporablja aliučencev računalnik kot na dan, Povzetek: Odgovarjalimobilni so vsi učenci uporabljamanj mobilni telefon aliuro računalnik manj Manj kottelefon 5 in ur le 23 % 0 0 eno večinoma za družbena omrežja in igranje igric. Oduporablja 5 do 6 ur mobilni telefon ali računalnik 2 več kot4eno uro na dan, kot eno uro na dan, 77 % jih 77 % jih uporablja mobilni telefon ali računalnik več kot eno uro na dan, večinoma za družbena omrežja in igranje igric. Od 6 do ur večinoma za družbena omrežja in7igranje igric. Koliko časa porabiš za SPANJE? Odgovori Manj kot 5 ur Od 5 do 6 ur Od 6 do 7 ur Od 7 do 8 ur Od 8 do 9 ur Več kot 9 ur 12 13 19 8 Od 7 do 8 ur Od 8 do 9 ur Več kot 9 ur Koliko časa porabiš za SPANJE? 22 24 35 15 Koliko časa porabiš za SPANJE? Število Več kot 9 ur učence Odstotek v Število Odgovori učence Odstotek Manj kot 5 ur v Od 5 do 6 ur 0 2 12 13 19 8 0 2 12 13 19 8 Od 6 do 7 ur 0 Od 7 do 8 ur Od 8 do 4 9 ur Več kot 9 ur 22 24 35 15 Od 5 do 6 ur 0 4 22 24 35 15 Od 6 do 7 ur Od 5 do 6 ur Več kot 9 ur Od 8 do 9 ur Od 6 do 7 ur Povzetek: 74 % učencev spi vsaj 7 ur na noč. V šolo prihajajo spočiti. Od 5 do 6 ur Več kot 9 ur Od 7 do 8 ur Povzetek: 74 % učencev spi vsaj 7 ur na noč. V šolo prihajajo spočiti. Naš kraj ■ junij 2023 Anketa je vsebovala tudi vprašanje, ali se učijo med koncem tedna. 37 % učencev se uči tudi med vikendom, 57 % učencev se med vikendom uči le včasih, medtem ko se 6 % učencev med vikendom ne uči. Na vprašanje, ali potrebujejo pri učenju pomoč, je 57 % učencev odgovorilo, da ne potrebuje pomoči, 37 % učencev pri učenju pomagajo 25 ••• Iz vrtca in šole ••• starši, 9 % učencev pa potrebuje pomoč inštruktorja. Na vprašanje, kako delajo domače naloge, je 50 % učencev odgovorilo, da jih dela redno vsak dan. Druga polovica učencev pa domačo nalogo dela le občasno in le pri tistih predmetih, kjer učitelj preverja nalogo. Ocenili so tudi svoje učne navade z ocenami od 1 do 10 (1 – zelo slabe, 5 – povprečne, 10 – zelo dobre). Povprečje je 6,1. Večina meni, da bi svoje učne navade lahko izboljšala. Na vprašanje, čemu se učijo, je 20 % učencev napisalo, da se učijo zato, da se bodo lahko vpisali v želeno srednjo šolo, drugi učenci pa so večinoma zapisali, da se učijo zato, da dobijo dobro oceno. ■ Učenje brez razmišljanja je neplodno; razmišljanje brez učenja je nevarno. (Konfucij) Kdor se zna učiti, zna dovolj. (Henry Brooks Adam) 26 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ junij 2023 Šolsko področno tekmovanje v atletiki V mesecu maju je potekalo področno tekmovanje na stadionu ŽAK v Ljubljani. Tekmovanja se je udeležilo 25 šol, konkurenca pa je bila zelo močna, o čemer pričajo nadpovprečni doseženi rezultati. Naša šola se je tekmovanja udeležila s 24 učenkami in učenci. Na letošnjem tekmovanju smo osvojili največ medalj v zadnjem desetletju, in sicer kar pet. Andrej Antolič, učitelj športa na OŠ Dobrepolje Ana Čarman je z veliko razliko slavila v teku na 300 metrov, zanesljivo zmago pa je dosegla tudi Nuša Strnad v skoku v daljino. Nick Virant je v kvalifikacijah teka na 60 metrov dosegel izjemen čas v kategoriji mlajših učencev. V finalnem teku ga je malo ustavila poškodba, vendar je vseeno dosegel odlično tretje mesto. Bronasta sta bila tudi Larisa Založnik v teku na 1000 metrov in Vid Peter Pugelj v metu vorteksa. Dosegli smo tudi kar nekaj uvrstitev na – v športu tako nehvaležno – četrto mesto. Izvrstni rezultati, izjemno tekmovalno vzdušje, nasmehi na obrazih in boj do zadnjih atomov moči so navdušili tudi naju, učitelja športa. Iskrene pohvale gredo prav vsakemu izmed tekmovalcev, ki so zastopali našo šolo. Na podlagi doseženih rezultatov iz celotne države so se na državno tekmovanje uvrstili Ana Čarman, Nick Virant in Nuša Strnad. ■ Državno tekmovanje v atletiki V začetku junija smo se odpravili na državno tekmovanje v atletiki, ki je letos potekalo na atletskem stadionu v Slovenski Bistrici. Tekmovanje je najvišja raven v okviru šolskih športnih tekmovanj. Že uvrstitev na tekmovanje je izjemen dosežek. Letos so se na državno tekmovanje uvrstili kar trije učenci, in sicer: Ana Čarman (tek na 300 m), Nuša Strnad (skok v daljino) in Nick Virant (60 m). Pričakali so nas lepo vreme, izjemna organizacija in zelo hitre steze na stadionu. To je napovedovalo izvrstne rezultate najboljših športnikov v državi. Učenci naše šole so bili visoko motivirani, odločeni, da tudi na državni ravni vrhunski rezultati ne bodo izostali. Ana Čarman je po izjemno izenačenem teku dosegla tretje mesto, Nuša Strnad je dosegla deseto mesto, Nicku Virantu pa je kljub poškodbi stegenske mišice uspel soliden rezultat in je dosegel 25. mesto. Zaključimo lahko, da so učenci dosegli zelo dobre rezultate, Ana Čarman je tudi uradno v samem atletskem vrhu, Nuša in Nick pa sta pridobila prepotrebne tekmovalne izkušnje za tekmovanja v prihodnjih letih. S takšnimi tekmovalci ni nobene bojazni, da nas učenci naše šole ne bi še naprej razveseljevali z dobrimi rezultati. ■ Naš kraj ■ junij 2023 ••• Iz vrtca in šole ••• 27 Tekmovanje v mali odbojki Šolsko leto gre počasi h koncu in zdaj je čas še zadnjih tekmovanj na športnem področju, predvsem tistih, kjer so bili učenci uspešni in so se prebili v višje, zaključne ravni tekmovanja. Kakor je to tudi tokrat uspelo našim mladim odbojkarjem, ki so že pregovorno postali podporni steber in ponos športa na naši šoli. Alenka Leskovar Naša šola se je v mali odbojki (učenci 6. in 7. razreda) že v maju udeležila medobčinskega tekmovanja v Zagradcu. Ekipa je igrala izvrstno in se zavihtela na drugo mesto, kar je bilo seveda dovolj, da so se uvrstili v višji rang tekmovanja, na področno tekmovanje. Rezultat tudi ni mogel izostati, saj so bili učenci motivirani in zagreti. Očitno bližajoče se počitnice dobro vplivajo na motivacijo mladih športnikov, čeprav z motivacijo in zagrizenostjo tudi sicer res nikoli nimajo težav. Kar nas posebej veseli in navdaja z radostjo. Na področnem tekmovanju, ki se je odvijalo junija na Brezovici, pa so mlajši dečki s svojim znanjem odbojke še bolj presenetili in premagali celo takšno ekipo, v kateri so nastopali tudi učenci, ki trenirajo odbojko. Igrali so zelo dobro vse tekme, na trenutke prav fanatično, da so se na koncu uvrstili na četrto mesto. Samo kanček športne sreče je zmanjkal, pa bi osvojili tretje mesto in domov prinesli pokal. S tem tekmovanjem so naši mladi odbojkarji zaključili uspešno odbojkarsko leto, tako v pripravljalnem kot v tekmovalnem smislu. Izkazali so se, kakor vedno, s svojim borbenim duhom, nepopustljivostjo, zagnanostjo in žarečo energijo. Veseli nas predvsem, da v odbojki uživajo in se že veselijo nadgraje- vanja znanja ter tekmovanja v naslednjem letu. Vsem učencem ob koncu šolskega leta želimo sreče, uspeha in veselja, za počitnice pa, da jih uživajo z obilo športnega duha v srcu in veseljem do rekreacije. ■ Odbojka šport je krasen, naš namen je povsem jasen. Žoga sem ter tja leti, gruča igralcev se za njo podi. 28 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ junij 2023 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Ob zaključku sezone pravljičnih uric v knjižnici Jasmina Mersel Šušteršič Ali veste, zakaj imajo fižolčki na trebuščku bel šiv? Če še ne veste, vabljeni k branju slovenske ljudske pravljice Fižolček, ogelček in slamica, ki smo ji na enem izmed pravljičnih večerov prisluhnili v knjižnici. Medse smo povabili veliko poznavalko vrtnarjenja, gospo Jožico Fabjan, ki je zbranim predstavila vse pogoje, ki jih fižol potrebuje za svojo uspešno rast. Otroci so z Jožico sadili tudi fižolčke, ki so jih odnesli domov. Jožica Fabjan je soustanoviteljica Društva za permakulturo Slovenije in ena izmed pionirk permakulture pri nas. Je tudi pobudnica ustanovitve skupnostnega vrtička, ki je za gasilskim domom na Vidmu, ter pobudnica ustanovitve banke semen. Novinarka Irena Štaudohar v svoji knjigi Fižolozofija takole zapiše o čudežih vrtnarjenja: »Charles Darwin je bil velik ljubitelj visokega fižola, proučeval ga je do podrobnosti. Opazoval je, kako se njegovi listi vedno premikajo proti svetlobi in kako se znajo vitice usmeriti naravnost proti opori, čeprav jo je ves čas premikal. Kako vedo, kje je opora, se je spraševal. Ali jo vidijo? Na vitice fižola in drugih ovijalk je obesil majhne uteži, ki so jih silile proti tlom, da bi videl, kako se bodo znašle. Zdelo se je, da je pri njem vedno božič, saj so bile uteži videti kot obeski za jelko. A ne glede na težo, s katero je obložil rastline, so vitice, kot vztrajne živali, vedno našle pot navzgor do opore, na katero so se lahko ovile.« Rastline so skrivnostne in mogočne, načrtovanje vrta pa je kot načrtovanje zgodbe. Najprej določiš prostor in čas ter si potem izbereš glavne junake. Posladkali smo se tudi s pravo fižolovo torto, ki jo je pripravila gospa Majda Hekič. Gospa Majda različne vrste fižola na svoji ekološki kmetiji tudi prideluje in ga uporablja na najrazličnejše načine in v raznoterih jedeh. Gospe Jožici Fabjan in gospe Majdi Hekič se iskreno zahvaljujemo za pripravljenost in sodelovanje. V knjižnici smo gostili mojstrico vrtnarjenja, gospo Jožico Fabjan. Posladkali smo se tudi s fižolovo torto, ki jo je pripravila gospa Majda Hekič. Gospa Jožica je otroke in starše popeljala v čarobni svet vrtnarjenja. Za vsakega otroka je pripravila lonček, v katerega so skupaj posadili fižolčke. Na večeru ob zaključku sezone pravljičnih uric je bila z nami ilustratorka in umetnica Meta Mehle. V začetku meseca junija smo v knjižnici zaključili sezono pravljično-ustvarjalnih dogodkov s pravljico Pod jurčkovim klobukom. Z nami je bila tudi ilustratorka pravljice, umetnica Meta Mehle. Ponovno se bomo ob pravljicah družili po počitnicah. Lepo pa vabljeni, da vsi člani družine obiščete knjižnico ter si izberete zanimivo počitniško branje. Naš kraj ■ junij 2023 29 ••• Kultura ••• Projekt Sprejem bralca: sprejem drugošolcev med samostojne bralce Tudi ob zaključku letošnjega šolskega leta sta Občina Dobrepolje ter knjižnica Dobrepolje v sodelovanju z OŠ Dobrepolje izvedli projekt Sprejem bralca. Ob tej priložnosti za vse učence drugega razreda osnovne šole na Vidmu ter podružnic Kompolje in Struge pripravimo edinstven slavnostni dogodek, saj so dosegli pomembno življenjsko prelomnico, postali so namreč samostojni bralci. Z veliko truda, ob vodenju vestnih učiteljic ter spodbujanju staršev so otroci osvojili skrivnostni svet tiskanih in pisanih črk in s tem odprli vrata v svet znanja in modrosti. Otroci bodo sedaj samostojno odkrivali nova znanja, ki se skrivajo predvsem v knjigah, doživljali pustolovščine s knjižnimi junaki, odpotovali v najrazličnejše svetove, odpotovali v ledeno dobo ali vesolje, se družili z vitezi in dinozavri, ki živijo med nami s knjigami. Na slavnostnem dogodku je bila z nami pisateljica, pripovedovalka in pravljičarka, gospa Judita Rajnar, ki je otroke popeljala v dogodivščine s čarovnico Viko ob avtorski slikanici Vikin čarobni kaktus. Iskreno se ji zahvaljujemo za vse čarobne besede in čarovnije, s katerimi nas je navdušila. Novih bralcev se veseli ne samo knjižnica, temveč tudi ob- Učenci so ob tej pomembni življenjski prelomnici prejeli posebno priznanje in majico »1,2,3 … brat se mi mudi«, ki jo poklanja občina. Zahvaljujemo se županu, g. Janezu Pavlinu. čina, saj se bralci razvijejo v raziskovalce, nove znanstvenike in osvajajo različne poklice in znanja. Vsak izmed učencev je prejel posebno priznanje. Zahvaljujemo se županu, gospodu Pavlinu, ki je vse drugošolčke nagradil z majicami, ki jih bodo spominjale na ta posebni dogodek. Majice so opremljene z navdihujočim napisom »1,2,3 … brat se mi mudi«. Vsem učencem še enkrat čestitamo. Likovna razstava Mitja Gerzine v prostorih knjižnice Učenci drugih razredov so osvojili skrivnostni svet črk in postali samostojni bralci. V prostore knjižnice Dobrepolje vas vabimo na ogled likovne razstave Subtilne pokrajine avtorja Mitja Gerzine. Gospod Mitja se s slikanjem ljubiteljsko ukvarja že od otroštva. Njegove najljubše teme so pokrajina in ljudje okrog njega. Slika tudi sakralne slike, ki so med drugimi na ogled v cerkvi sv. Mihaela v Grosuplju. Najraje slika z akrili in akvareli. Vabimo vas na ogled njegovih čarobnih pokrajin, ki vas popeljejo na potep po morju, po šumečih listih in po vonju poletja ter cvetja. Razstava bo v obratovalnem času knjižnice na ogled do konca meseca avgusta. Avtor likovne razstave Subtilne pokrajine Mitja Gerzina Na posebnem Učenci drugih razredov slavnostnem so osvojili dogodku –skrivnostni Sprejemu svet bralcev črk –injepostali bila z samostojni nami bralci. pravljičarka Judita Rajnar. 30 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ junij 2023 Martina Prhaj, prejemnica Maroltove listine za leto 2022 Maroltova listina je posebno priznanje za področje folklorne dejavnosti. Merila za podelitev Maroltove listine so dolgoletno strokovno in organizacijsko delo, kulturnovzgojno in mentorsko delo ter analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na folklornem področju. Mateja Lohkar, sopredlagateljica predloga za priznanje Maroltove listine Martini Prhaj V soboto, 9. junija 2023, je v Žalcu, v Domu II. slovenskega tabora, potekalo državno Maroltovo srečanje, ki je bilo namenjeno predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov odraslih folklornih skupin, izbranih na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj odraslih folklornih skupin. V sklopu finalne prireditve sta bili podeljeni Maroltovi listini za leto 2022. Maroltovo listino podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Maroltovo listino je prejela naša učiteljica in mentorica folklornih skupin Martina Prhaj. Obrazložitev: Martina Prhaj, učiteljica, izhaja iz družine v vasi Ponikve, kjer se je veliko pelo, plesalo, ohranjalo stare običaje in pripovedovalo različne zgodbe. Že kot dijakinja si je želela plesati v folklorni skupini, a se ji ta želja ni uresničila. Prvi začetki ukvarjanja s folkloro segajo v leto 2001, ko je začela pri informatorjih, sta‑ rejših ljudeh v Ponikvah, zbirati gradivo. V času službovanja je začela obiskovati seminarje na tematiko ljudskega izročila, pridobila je tudi naziv strokovna vodja otroške folklorne skupine in svoje znanje in izkušnje nadgrajevala z dodatnimi folklornimi izobraževanji, delavnicami, seminarji. V letu 2002 je Martina Prhaj skupaj z Matejo Hočevar ustanovila otroško folklorno skupino na Podružnični šoli Po‑ nikve, leta 2005 pa še mlajšo in starejšo otroško folklorno skupino na Osnovni šoli Videm ‑ Dobrepolje. Svoje učence folklor‑ nike je Martini Prhaj uspelo tako navdu‑ šiti za folklorno dejavnost, da je iz skupi‑ ne učencev, ki so zapustili osnovno šolo, nastala tudi uspešna odrasla folklorna skupina Ponikve. Martino Prhaj odlikujeta zavedanje in pristop – kako mladim na nevsiljiv način privzgajati zavesten odnos do kulture, umetnosti, potrebo po odkrivanju svojih korenin. Tako je z otroki obudila mnoge pozabljene pesmi, plese, igre, izštevanke, šege, navade, kmečka opravila … Od leta 2002 je pripravila več kot 30 koreografij za otroške folklorne skupine, z mnogimi izmed njih, natančneje desetimi, je bila izbrana na državna srečanja otroških folklornih skupin v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ob 15-letnici delovanja otroške folklor‑ ne skupine na Osnovni šoli Dobrepolje so pripravili zbornik, ki prikazuje vse ele‑ mente v razvoju dobrepoljske folklore in folklorne dejavnosti, ki jih osredišča Mar‑ Naš kraj ■ junij 2023 tina Prhaj skupaj s svojimi sodelavkami. Zbornik pa je še posebej dragocen tudi zaradi vtisov, ki so jih o svojem folklor‑ nem delovanju in sodelovanju, nastopih, gostovanjih in vajah zapisali otroci in učenci. Zahvaljujoč predvsem Martini Prhaj je bilo lani na Osnovni šoli Dobrepolje kar 70 otrok članov folklornih skupin. Marti‑ na Prhaj s svojimi koreografijami širi lju‑ bezen do nesnovne kulturne dediščine, je motor kulturnega delovanja v Dobrepo‑ lju, predvsem pa s svojo karizmo navdu‑ šuje in vzgaja mlade folklornike. Zato ji Javni sklad Republike Slovenije podeljuje Maroltovo listino za pomembno kultur‑ novzgojno in pedagoško delo na folklor‑ nem področju. V polni dvorani v Žalcu je bilo vzdušje fantastično, plesno in pevsko razpoloženo. Videli smo najboljše odrasle folklorne skupine, ki jih premore slovenska zemlja. Napetost pred razglasitvijo finalistov se je večala. Jaz osebno sem nestrpno pričakovala podelitev Maroltove listine, ki ••• Kultura ••• jo je prejela Martina Prhaj. Ob prebiranju obrazložitve za Martino so se od veselja ter ponosa orosile oči. Državno priznanje v roke Dobrepoljki me vsekakor ni pustilo ravnodušne, in bila sem še bolj ponosna na dolino, iz katere izhajam. Tisti, ki delujemo v kulturi, se zavedamo, da kulturna dediščina za narod in posameznika pomeni nenadomestljivo vrednoto. Ljudje se z njo srečujemo na različne načine. Z njo so v stalnem stiku otroci, ko vsrkavajo sporočilo iz okolja, sprejemajo zglede in odnose, ki jih imamo odrasli. Tak odnos in zgled do kulturne dediščine v šoli med učenci vrsto let krepi tudi Martina. Martinin folklorni razvoj je strmo naraščal, to se je videlo tudi v učencih, ki so bili ob njej in so postopno začeli razvijati svoje najboljše kakovosti. S sodelavkami je dosegla, da so rezultati naših šolskih folklornih skupin izjemni. So sad dobrih mentorjev, dobrih folklornikov, spodbudnega okolja, v katerem delajo, dobre volje, idej, veselja do plesa in ljudskega izročila, pozitivne naravnanosti, veliko energije, vere v uspeh. Poslanstvo naše šolske folklorne skupine je ohranjanje izročila naših prednikov, ki je odlična podlaga za oblikovanje lastne identitete in prispeva k ohranjanju raznovrstnosti kot pomembni vrednoti v vedno bolj globaliziranemu svetu. Folklorniki se zavedajo, da le s predanim, doslednim in vztrajnim 31 delom pridejo uspehi. Ker živimo v času globalizacije, v času, ko so poštenje, delavnost in pomoč sočloveku vse prej kot vrednote, pozabljamo, da vrednote delajo naše življenje lepše. S to globalizacijo je dobilo ljudsko izročilo še pomembnejše mesto v vsakdanjiku. Ljudje se zavedamo, da ljudska pesem in ples nista zlagana, sta pristna, dajeta nam moč in občutek varnosti. Tako kot so se k njima zatekali naši predniki, smo mi danes na njiju ponosni in jima želimo dati večje mesto med nami. Želimo ju obdržati. Ljudsko izročilo bi moralo postati spoštovan poseben predmet po vseh osnovnih šolah po Sloveniji. Šola bi morala spoštovati in upoštevati vse tri ravni človekove identitete, domačo, narodno in svetovljansko. Dušica Kunaver, znana je kot zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, pravi, da bi morala vsaka šola razvijati domače pripovedi, pesmi in plese, kajti šola postane tako prijetnejša in privlačnejša. Martini je s pomočjo folklorne dejavnosti to tudi uspelo. Martina se vsekakor drži preizkušene šolske modrosti: če želiš, da ti otrok odpre glavo, mu na srček potrkaj. Martina vsekakor zna potrkati, zato je pri svojem delu zelo uspešna in mladi rod od nje sprejema ljudsko dediščino kot dragoceno bogastvo našega naroda. Na Martinino srce pa tudi jaz potrkam. Želim si, prepričana sem, da za to željo stoji tudi veliko staršev, občanov, da bi čez leto dni, ko zasluženo odide v službeno upokojitev, še vedno zbirala našo ljudsko dediščino. Želim si, da bi ponovno ustanovila odraslo folklorno 32 skupino. Škoda bi bilo, da po osnovni šoli mladi folklorniki in folklornice svojega folklornega znanja ne nadgradijo. Morda je čas, da se pod Martininim mentorstvom ustanovi dijaško‑študentska folklorna skupina Dobrepolje. S tem bi našo kulturno dejavnost v občini prebudili, povezali mlade v skupino, obudili in razvijali ljudske šege in običaje našega prelepega Dobrepolja. Neizmerno bogato ljudsko dediščino imamo, vendar se tega premalo zavedamo. Martina, Dobrepoljci smo zelo ponosni nate. Hvala ti za vsak prispevek na folklornem in kulturnem področju, našo razpoznavnost in delo z mladimi, ki je izredno pomembno poslanstvo. »Ljudska pesem je najstarejši del kul‑ turne dediščine slovenskega naroda in hkrati sestavni del njegove današnje kul‑ ture, kar pomeni njene korenine. Narod je kakor drevo. Če mu porežeš veje, bo spet ozelenelo in še živelo. Če pa mu izpodrežeš korenine, usahne. Dre‑ ••• Kultura ••• vo, ki je zakoreninjeno globoko v zemlji, vzdrži tudi v hudih naravnih ujmah. Enako bo narod obstal, če se ne bo od‑ tujil zemlji, na kateri se je pred davnimi stoletji naselil, ki ga preživlja in ki mu je postala domovina. Odtujiti se zemlji po‑ meni zavreči kulturno dediščino in svoj jezik, skratka vse to, po čemer se Slovenci Naš kraj ■ junij 2023 razlikujemo od drugih evropskih naro‑ dov, po čemer smo razpoznavni. Ljudska pesem ni nepomemben privesek za učin‑ kovitejšo turistično ponudbo, marveč je bistveno povezana s šegami vsakdanjega in prazničnega življenja slovenskega člo‑ veka« (Kumer, 2002, str. 7). ■ Folklorne dejavnosti! V marcu, aprilu in maju so po Dobrepolju odmevali zvoki harmonik in ljudskih pesmi. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, je organiziral tri folklorna srečanja, ki so potekala v dobrepoljskem Jakličevem domu. Vsa tri srečanja je ocenjevala strokovna komisija, najboljši so se uvrstili na regijsko srečanje. Zala Žerovnik, JSKD OI Ivančna Gorica V četrtek, 30. marca, je potekalo območno srečanje otroške folklore. Predstavile so se nam otroške skupine z veliko nalezljive energije in veseljem: Mlajša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje (Mateja Hočevar in Tina Škrjanec), Mlajša otroška folklorna skupina KD Vidovo (Neja Kristan, Katarina Dremelj in Maja Gjerek), Otroška folklorna skupina OŠ Šmarje - Sap (Olga Gruden in Matic Gruden), Otroška folklorna skupina Lončki, KUD France Zbašnik Dolenja vas (Barbara Dejak, Lara Henigman), Starejša otroška folklorna skupina Vidovo (Neja Kristan, Katarina Dremelj, Maja Gjerek), Starejša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje (Martina Prhaj in Tina Škrjanec). V petek, 14. aprila, pa sta potekala Maroltovo srečanje, območno srečanje odraslih folklornih skupin, in Napev – odsev, revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Predstavilo se je sedem skupin. Med njimi so iz KD Franceta Prešerna Račna nastopili pevci ljudskih pesmi Mlada Zarja (Olga Gruden) in pevci ljudskih pesmi Zarja (Jožica Poderžaj), Odrasla Folklorna skupina Račna (Olga Gruden), Mladinska folklorna skupina Račna (Urška Hlupič in Veronika Kalar), Mladinska folklorna skupina KUD Oton Župančič Sora (Lea Onufrija), Zagoriški fantje, KD Dobrepolje (Jože Babič), Za srce mo, KUD Zbilje (Zvonka Simčič). Dogodek sta strokovno spremljala mag. Simona Moličnik in Saša Kranjc. Zadnje naše srečanje v sklopu folklor in ljudskih pesmi je bilo regijsko srečanje otroških folklornih skupin osrednje Slovenije z naslovom Ringaraja. Srečanje je potekalo v četrtek, 4. maja. Predstavilo se nam je osem skupin. Vsaka skupina je imela svojo edinstveno koreografijo. Nastopile so mlajša in starejša otroška folklorna skupina Dobrepolje (Martina Prhaj in Tina Škrjanec), Otroška folklorna skupina Šmarje - Sap (Matic Gruden), Otroška folklorna skupina OŠ Dobro- va (Barbara Burjak), Otroška folklorna skupina Coklarčki iz KD Borovnica (Sara Košir), Starejša otroška folklorna skupina Vidovo (Neja Kristan, Katarina Dremelj in Maja Gjerek), Mlajša otroška folklorna skupina KUD Oton Župančič Sora (Ana Barle) ter otroška folklorna skupina Dolsko (Mojca Baloh in Matej Dolinar). Strokovna spremljevalca sta bila Mirjam Bojanovič in Tadej Teran. Mladinska folklorna skupina Dobrepolje je nastopila na državnem srečanju Ringaraja v Majšperku, ki je potekalo 27. maja. Čestitamo! Vsa srečanja so bila dokaz, da se v Sloveniji in predvsem v naših krajih še zmeraj ohranja ljudska tradicija, ne glede na starost. Prav tako so vsi nastopajoči s srečanj odnesli nova poznanstva in lepe spomine, ki bodo za zmeraj ohranjeni v njihovih srcih. Vse čestitke vsem nastopajočim za odličen nastop in želim vam, da še naprej ohranjate to lepo folklorno tradicijo. ■ ••• Kultura ••• Naš kraj ■ junij 2023 33 Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945 Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je v sredo, 14. junija, odprl razstavo našega rojaka Toneta Kralja. Uroš Gačnik (povzeto po zapisu muzeja) Razstava slikarja Toneta Kralja predstavlja slikarska dela, ki jih je ustvaril v obdobju druge svetovne vojne. Ta dela razkrivajo tankočutno, pronicljivo in drzno osebnost, ki je s svojim čopičem, tušem ali dletom zapisovala resničnost svojega okolja in se nanjo kritično odzivala. V času druge svetovne vojne so nastala zelo prepoznana umetnikova dela: Cirkus Nazi, Rapallo in Bežeča mati, nastale pa so tudi številne poslikave v primorskih cerkvah, ki veljajo za simbol kljubovanja proti fašizmu in raznarodovanju. Bolj ko so bile slovenska beseda, kultura in misel prepovedane, bolj so bila Kraljeva dela kritična do sočasnih dogodkov. Že v času nastanka so bila ta dela spodbuda slovenskim prebivalcem in pojem upora v sliki. Danes veljajo za poveden dokument časa, primer drzne samosvoje ustvarjalne poti umetnika in tudi primer moči oz. vpliva, ki ga lahko ima umetnost v družbi. Vljudno vabljeni na ogled razstav v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju, vsak petek od 16. do 19. ure. V spominski sobi pisatelja, učitelja, organizatorja in politika Frana Jakliča - Podgoričana je predstavljeno njegovo življenje in delo, etnološka zbirka Živimo z ljudskim izročilom predstavlja likovne elemente Dobrepoljcev: naselja in stavbe, kmečki dom, hiša, znamenja, obrtniška znanja, podobarstvo in rezbarstvo, tekstil, pustne maske in delno šege povezane z njimi. V spominski sobi umetnikov Franceta in Toneta Kralja pa je predstavljeno življenje in delo bratov, ki spadata med vodilne umetnike svojega časa. Prisrčno vabljeni! V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije si je mogoče ogledati več likovnih del Toneta Kralja, od tega več slik in grafik. Največ slik izhaja iz obdobja druge svetovne vojne in odražajo takratno stanje. Na razstavi predstavljajo veliko večino Kraljevih del. Med odličnimi stvaritvami najdemo tudi sliko Streljanje talcev, ki je nastala 13. oktobra 1942. Likovno delo je pravzaprav dvostranska slika, saj je na hrbtno stran platna vključen še en motiv, ki ga je naslikal Tone Kralj, vendar je bil delno prekrit z barvnim premazom. Konservatorsko-restavratorski poseg na sliki je odstrl zanimivo delo z naslovom Panem et circenses (slo. Kruha in iger). Gre za vsebinsko in kompozicijsko kompleksno delo, ki obravnava sočasno politično situacijo in pozicijo posameznikov znotraj nje. Delo smo raziskali v sodelovanju umetnostno-zgodovinske, zgodovinske in konservatorko-restavratorke stroke. Na razstavi na primeru slike Panem et circenses predstavljajo tudi ta proces interdisciplinarnega dela, izsledke raziskav in ponujajo interpretacijo obravnavane slike. Razstavo sta kakovostno in uspešno uredila kustosa Tina Fortič Jakopič in Marko Ličina, ki sta sodelovala z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na koncu še vabilo za vse, ki si želite razstavo ogledati. Vse naštete stvari si lahko ogledate v času delovanja muzeja vse do 10. decembra na lokaciji Cekinovega gradu ob Hali Tivoli v Ljubljani. ■ 34 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Predstavitev kandidatov krovne organizacije Vsi najvišji predstavniki, ki smo vključeni v delovanje gasilske regije, smo se 12. junija zbrali na skupnem sestanku, ki je tokrat potekal v Gasilskem centru v Grosuplju. Gasilski regijski svet sestavljajo predsedniki, poveljniki in tajniki GZ Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Ribnica, Loški Potok ter predstavniki področij za mladino, članice in veterane. Uroš Gačnik, predsednik regije Ljubljana II Uvodoma se je izvedla seja, na kateri smo potrdili kandidate za člane poveljstva, predsedstva, nadzornega odbora in arbitraže Gasilske zveze Slovenije (GZS). Kasneje se nam je pridružilo pet kandidatov, ki kandidirajo za poveljnika in predsednika GZS. Tako sta se predstavila Janko Cerkvenik in Franci Rančigaj kot kandidata za predsednika GZS; Dušan Utroša, Tomaž Vilfan in Simonka Oblak pa za poveljnika/-co GZS. Zvonko Glažar je svojo prisotnost opravičil. Po uvodnih predstavitvah smo člani regijskega sveta izkoristili priložnost in kandidate povprašali glede posameznih tematskih področij, ki se tičejo gasilske organizacije. Predvsem nas je zanimala tema izobraževanj/usposabljanj, ki jo je treba prenoviti, uskladiti z novodobnimi smernicami poučevanja. Glede operativnih gasilcev ter statusa je bilo v preteklosti velikokrat izrečenih mnogo besed. Vključevanje operativnih gasilcev v druga društva, predvsem v dopoldanskem času, ko je velika večina prostovoljcev službeno odsotnih, je težava, ki je prisotna po celotni Sloveniji. Na podlagi teh ugotovitev smo podali pobudo, da se spremenijo pravila gasilske službe, ki določajo, da lahko operativno deluješ le v enem društvu. Podali smo tudi pobudo, da regijski poligon, ki je zgrajen v Grosuplju, ustrezno financira GZS, ter da se ustrezno uredijo usposabljanja, ki se bodo tam izvajala. Na podlagi prejetih odgovorov kandidatov bodo funkcionarji gasilskih zvez poročali na svojih sejah (iz GZ Dobrepolje so bili na seji prisotni poveljnik Hren Boštjan, predstavnik veteranov Jože Lenarčič in nam. predsednika Gorazd Kastelec), kjer bodo potem gasilska društva potrdila podporo posameznim kandidatom. Volitve organov krovne gasilske organizacije bodo potekale 6. in 7. oktobra na kongresu v Žalcu. Že sedaj vabljeni vsi, gasilke in gasilci, da si rezervirate termin ter se udeležite dogodka in velike gasilske manifestacije, ki se izvede vsakih pet let. ■ Regijsko mladinsko tekmovanje v gasilski orientaciji! V zgodnjih jutranjih urah 17. junija smo se odpravili proti Predgradu. Jutranja ura (6.00) se je poznala na obrazih vseh udeležencev. Zbralo se nas je 11 ekip z mentorji ter sodniki, tako smo dodobra zapolnili mesta na avtobusu. Uroš Gačnik Na regijsko tekmovanje smo odšli z velikimi pričakovanji in zavedanjem, da je tu konkurenca močnejša, saj se na regijsko tekmovanje praviloma uvrstijo le najboljše ekipe. Oboroženi z znanji in gasilskimi spretnostmi smo čas vožnje izkoristili za sproščanje in ponovitev gasilskih znanj. Po dvigu tekmovalne zastave, slovenski himni ter pozdravnih go- Naš kraj ■ junij 2023 vorih se je tekmovanje začelo. Na razgibanem in hribovitem terenu je bilo treba prikazati znanje iz orientacije, imeti moč premagati vse ovire kot tudi poznati topografske znake ter izdelati različne vozle. Za odlično organizacijo sta poskrbela domače društvo PGD Predgrad in GZ Kočevje, ki so med drugim napekli goro palačink in dodobra nasitili lačne želodčke. Čas med čakanjem na nastop smo si krajšali z igro z žogo in pa s preprostim klepetom in druženjem. Opazovali smo konkurenco ter se psihično pripravljali na nastope. Sončno dopoldne se je hitro 35 ••• Iz društev ••• Uvrstitve: Pionirji: PGD Videm 1. mesto, PGD Struge 9. mesto (od skupno 12 ekip) Pionirke: PGD Hočevje 2. mesto, PGD Zdenska vas 10. mesto (od skupno 12 ekip) Mladinci: PGD Videm 4. mesto, PGD Videm 7. mesto (od skupno 11 ekip) Mladinke: PGD Zdenska vas 8. mesto, PGD Kompolje 12. mesto (od skupno 12 ekip) Pripravniki: PGD Kompolje 6. mesto (od skupno 8 ekip) Pripravnice: PGD Kompolje 2. mesto (od skupno 4 ekip) prevesilo v čas, ko so razglasili rezultate. GZ Dobrepolje se je z uspehi pionirjev, pionirk ter mladink uvrstila na državno tekmovanje. Veselih obrazov ter ponosni na uspehe smo se odpravili domov ter s tem dejanjem zaključili tekmovalno obdobje gasilske mladine, ki ga nadaljujemo v septembru. Iskrene čestitke vsem mladim za prikazano znanje! ■ Neverjeten uspeh pionirjev iz PGD Videm - Dobrepolje Kontinuirano zavzeto delo ter trud mentorjev in mladih sta se obrestovala na zadnjih dveh tekmovanjih iz gasilske mladinske orientacije. Uroš Gačnik, mentor mladine Na občinskem tekmovanju v Hočevju so si mladi gasilci: Patrik Erčulj, Nik Prhaj, Jakob Lohkar in Gabrijel Strah z vnemo, znanjem ter kondicijo pritekli prvo mesto v najštevilčnejši kategoriji pionirjev. V tej kategoriji smo imeli »Videmčani« kar štiri ekipe, ki so ravno tako dosegle odlične uspehe, saj se je ekipa v sestavi Žan Šporar, Gal Gačnik in David Kadunc zavihtela na tretje mesto. Zaostajale pa niso niti druge ekipe, ki so mlajše in posledično počasnejše. Njihov čas še pride. Veliko v prihodnje stavimo tudi na ekipo pionirk, ki bo z nadaljevanjem dela vsekakor dosegla lepe uspehe. Tako se je prvouvrščena ekipa 17. junija udeležila regijskega tekmovanja, ki je potekalo v Predgradu, GZ Kočevje. Tudi tu so mladi prikazali obilico zna- nja in povsem upravičeno zasedli prvo mesto in si tako prislužili vstopnico na državno tekmovanje, ki bo 9. septembra v severnoprimorski regiji. Prav tako so izjemen uspeh s prvim in drugim mestom na občinskem tekmovanju dopolnili mladinci, ki so ponovno dokazali, da znajo in zmorejo. Prvo mesto na občinskem tekmovanju so dosegli: Jon Novak, Miha Golobič in Timotej Rak, drugo pa Gašper Rak, Jernej Fleišman in Izak Lohkar. Tudi Ana Golobič, Mohor Stare in Erazem Stare so bili fantastični, vendar so se kasneje zaradi okoliščin uvrstili mesta nižje. Žal je športna sreča na regijskem tekmovanju mladincem obrnila hrbet, tako so za las zgrešili tretje mesto. Iskreno čestitamo za dosežene rezultate tudi mladincem, saj so ponovno dokazali, da so iz pravega testa in da lahko na njih vedno računamo. Ob zaključku šolskega leta bomo tudi mi naredili malo premora ter se raztepli po morju, hribih, jezerih … ali pa čas počitnikovanja preživeli s prijatelji ali kakšno dobro knjigo. Skratka, imeli se bomo lepo. Ponosni smo na mlade, na njihove uspehe, predvsem pa na to, da so med vajami postali prijatelji in tovariši ter želijo pomagati drugim, kar je vodilo in poslanstvo gasilcev. Hvala vsem somentorjem za številne preživete ure z našimi najmlajšimi, društvu za vso podporo in finančna sredstva, ki jih namenjate za delo z mladimi, staršem za izkazano zaupanje ter otrokom za srčnost, vnemo in veselje, ki ga vnašate med nas. Lepo preživite poletje, v jeseni pa se ponovno srečamo! ■ 36 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Orientacija gasilske mladine v Hočevju Letošnje, že 13. občinsko tekmovanje v orientaciji za gasilsko mladino je potekalo v soboto, 27. maja 2023 v Hočevju. Tekmovanje v gasilski orientaciji je namenjeno mladim gasilcem, preverjajo se znanje iz orientacije in razne gasilske spretnostne vaje na terenu. Lucija Laharnar Mesojedec, PGD Hočevje Vsaka skupina dobi zemljevid, na katerem so označene točke v naravi, ki jih morajo poiskati in opraviti nalogo. Tekmovanje pa ima tudi pomemben družben pomen, saj si otroci ustvarjajo lepe spomine na druženje z vrstniki, za kar menimo, da smo odlično poskrbeli. Imeli smo krasen dan, veliko iger in smeha, odlično hrano in najboljšo družbo. Da smo tak dogodek lahko speljali, smo morali pošteno zavihati rokave in veliko postoriti tako okoli gasilskega doma kot tudi v okolici. Tudi progo, kjer je mladina tekla in izvajala vaje, je bilo treba natančno preučiti in urediti. Letošnjo organizacijo tekmovanja je v našem društvu prevzel predstavnik mladine Boštjan Pajk. Pred tekmovanjem je naša mladinka Liza Laharnar narisala tudi nov logo prav za to mladinsko tekmovanje. Obema velika pohvala in lepa hvala. Zahvaljujemo se veteranom, ki so poskrbeli za parkiranje in varnost v prometu, osebju v kuhinji za odlično malico ter vsem drugim članom našega društva in vaščanom za pomoč pri izpeljavi tega dogodka. Hvaležni in ponosni smo prav na vse, saj vsakič znova pokažemo, da kljub majhnosti zmoremo veliko! Za konec bi se radi zahvali še Pekarstvu Erika Blatnik Macuh, ki je kot donator poskrbela za odlične krofe, da so se vsi otroci, mentorji in sodniki lahko posladkali z njimi. Vsem udeleženim ekipam in njihovim mentorjem hvala, ker ste se udeležili tekmovanja, najboljšim pa seveda želim veliko športne sreče in gasilskega znanja na regijskem tekmovanju. Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« ■ V Hočevju je bilo veselo! 37 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Da je delo z mladimi pomembno, se zavedamo vsi, ki smo se med dejavnostjo, izobraževanjem ali preživljanjem prostega časa srečali z njimi. Mladinski svet GZ Dobrepolje ter PGD Hočevje sta 12. junija organizirala občinsko tekmovanje v orientaciji za vso gasilsko mladino. V Hočevju je bilo veselo! Uroš Gačnik Da je delo z mladimi pomembno, se zavedamo vsi, ki smo se med dejavnostjo, izobraževanjem ali preživljanjem prostega časa srečali Tekmovanje biloGZodlično izpeljano, kar gre domačinom, kitekmovanje so pripravili vse z njimi. Mladinskijesvet Dobrepolje ter PGDza Hočevje stazahvala 12. junijavsem organizirala občinsko v orientaciji za vso gasilsko mladino. potrebno, da so se tekmovalci, mentorji in sodniki v Hočevju odlično počutili. Priprave na tekmovanje so bile motene zaradi zaključka šole, obhajila in birme, pa vendar nam je mentorjem mlade uspelo kakovostno pripraviti. Zbralo se je 32 ekip iz vseh sedmih društev. Pomanjkanje ekip je predvsem pri ekipah pripravnikov, kjerizpeljano, je starostza16–18 let. V prihodnje bo treba razmisliti, da posvetimo posebno Tekmovanje je bilo odlično ravno tejdomačinom, starostni skupini, karpozornost gre zahvala vsem ki so saj so ti mladi osnova za popolnitev operativne enote po pripravili vse potrebno, da so se tekmodruštvih. Če dodam primerjavo glede števila ekip, ki na tovrstnih tekmovanjih sodelujejo v sosednjih valci, mentorji in sodniki Hočevju od-zatrdim, da smo v GZ Dobrepolje nadpovprečno uspešni v gasilskih zvezah, lahko vz gotovostjo lično počutili. Priprave na tekmovanje so pridobivanju mladih. Naj se tako kakovostno in zavzeto delo nadaljuje tudi v prihodnje. Uroš Gačnik bile motene zaradi zaključka šole, obhajilaLepo in birme, pavreme vendarjenam je mentor-da je tekmovanje steklo, kot smo načrtovali. Otroci in mladostniki sončno pripomoglo, jem mlade uspelo kakovostno pripraviti. so prikazali veliko spretnosti ter moči predvsem v teku čez drn in strn. Poškodb pri tem ni bilo in vsi Zbralo se je 32 ekip iz vseh sedmih druzadovoljni smo, ko smo napolnili želodčke, z raznimi igrami pričakali postroj ter razglasitev rezultatov. štev. Pomanjkanje ekip je predvsem pri ekipah pripravnikov, kjer je starost 16–18 Veseli smo se odpravili na svoje domove, bogatejši za novo izkušnjo, najboljši pa so se okitili z odličji let. V prihodnje bo treba razmisliti, da ter pokaliposebno in tako še bolj veselo in tej ponosno zrli v svet. posvetimo pozornost ravno starostni skupini, saj so ti mladi osnova za popolnitev operativne enote po društvih. Prijave ekip – po društvih Prijave ekip – po društvih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. PGD Hočevje Kompolje Ponikve Struge Videm Zagorica Zdenska vas GZ Dobrepolje Dobrepolje Dobrepolje Dobrepolje Dobrepolje Dobrepolje Dobrepolje P (ž) 1 2 0 0 1 1 1 PO KATEGORIJAH 6 P (m) 1 0 2 1 4 1 2 M (ž) 0 1 0 0 0 0 1 10 2 16 SKUPAJ M (m) 2 1 1 0 3 1 3 GP (ž) 0 1 0 0 0 0 0 11 1 13 GP (m) 0 2 0 0 0 0 0 Skupaj 4 7 3 1 8 3 7 2 3 32 Zaradi nekaj nepravilnosti pri obračunu objavljamo končni vrstni red. Prvi dve ekipi iz posamezne kategorije sta se uvrstili na regijsko tekmovanje. Zaradi nekaj nepravilnosti pri obračunu objavljamo končni vrstni red. Prvi dve ekipi iz posamezne kategorije sta se uvrstili na regijsko tekmovanje. Končni rezultati! Pionirke Pionirji Mladinke Mladinci Pripravnice Pripravniki 1. mesto ZDENSKA VAS 1 VIDEM 8 KOMPOLJE 1 VIDEM 1 KOMPOLJE 6 KOMPOLJE 4 2. mesto HOČEVJE 3 STRUGE OGENJ ZDENSKA VAS 4 VIDEM 3 3. mesto KOMPOLJE 8 VIDEM 4 HOČEVJE 1 4. mesto VIDEM 5 HOČEVJE 4 KOMPOLJE 2 5. mesto ZAGORICA 2 VIDEM 6 ZAGORICA 3 6. mesto KOMPOLJE 3 ZDENSKA VAS 2 PONIKVE 1 7. mesto PONIKVE 1-A HOČEVJE 2 8. mesto VIDEM 7 ZDENSKA VAS 6 9. mesto ZDENSKA VAS 3 VIDEM 2 10. mesto PONIKVE 2 ZDENSKA VAS 5 11. mesto ZAGORICA 1 KOMPOLJE 5 38 ••• Iz društev ••• Če dodam primerjavo glede števila ekip, ki na tovrstnih tekmovanjih sodelujejo v sosednjih gasilskih zvezah, lahko z gotovostjo zatrdim, da smo v GZ Dobrepolje nadpovprečno uspešni v pridobivanju mladih. Naj se tako kakovostno in zavzeto delo nadaljuje tudi v prihodnje. Lepo sončno vreme je pripomoglo, da je tekmovanje steklo, kot smo načrtovali. Otroci in mladostniki so prikazali veliko spretnosti ter moči predvsem v teku čez drn in strn. Poškodb pri tem ni bilo in vsi zadovoljni smo, ko smo napolnili želodčke, z raznimi igrami pričakali postroj ter razglasitev rezultatov. Veseli smo se odpravili na svoje domove, bogatejši za novo izkušnjo, najboljši pa so se okitili z odličji ter pokali in tako še bolj veselo in ponosno zrli v svet. ■ Naš kraj ■ junij 2023 Naš kraj ■ junij 2023 39 ••• Iz društev ••• Prvi regijski posvet mentorjev V soboto, 13. maja, smo v Grosuplju organizirali prvo srečanje gasilskih mentorjev Regije Ljubljana II. Ideja o srečanju, posvetu in izobraževanju je zorela že nekaj časa. Končno je napočil čas, da smo srečanje organizirali. Uroš Gačnik Zbrali smo se v dvorani Gasilskega centra Grosuplje, kjer nas je pribl. 60 mentorjev pozdravil predsednik komisije za mladino v regiji Marko Katern. Besede pozdrava so namenili predsednik GZ Ribnica Jože Andolšek, Sebastjan Podobnik, ki bo vodil mlade v regiji v naslednjem mandatu, in predsednik GZ Grosuplje Aleš Kastelic. Kot predsednik regije sem vsem udeležencem zaželel uspešno delo, v razmislek in izziv pa vsem dal temo, kako mlade pritegniti in jih tudi ohraniti, da postanejo dejavni člani gasilske organizacije tudi po dobi odraščanja. Z vztrajnim, rednim in neprekinjenim delom mlade naučimo pomena našega dela, jim predstavimo vrednote, še pomembnejše pa je, da te vrednote živimo. Z dobrim zgledom in pozitivno energijo se da narediti veliko, o čemer priča tudi več kot 150-letna tradicija gasilstva na Slovenskem. Nato smo začeli predavanja. Prvi del predavanj se je nanašal na predstavitev uporabe kompasa in karte pri orientaciji gasilske mladine, kar je spretno predstavil Jože Andolšek. Glede na izkušnje preteklih orientacij smo ugotovili, da je karta svojevrsten izziv prenekaterim tekmovalcem. Razjasnili smo prenekatero podrobnost in podali namige za lažje in učinkovitejše delo. Nadalje je Marko Katern predstavil temeljni program usposabljanja mladih gasilcev. Nekatere GZ iz regije omenjene tečaje izvajajo že več let, nekatere pa so ravno v fazi organizacije, tako da so jim informacije zagotovo prišle prav. V GZ Dobrepolje je trenutno le PGD Videm - Dobrepolje, ki je organiziral dva tečaja, druga društva pa upam, da se k temu usposabljanju priključijo čim prej. Srečanja se je udeležilo osem mentorjev z Vidma, iz Zdenske vasi in Hočevja. Na koncu je sledila okrogla miza, kjer so se podala različna mnenja in primeri iz prakse, vezani na pripravo tečajev pionir 1,2 in mladinec 1,2. Veliko novih spoznanj, idej in pozitivnih izkušenj se je izmenjalo, kar nas je povezalo, in tako smo v sklepni fazi posveta družno ob dobri hrani in pijači snovali ideje za nove mladinske projekte. Odločeni, da tovrstne posvete organiziramo tudi v prihodnje, smo se v poznih večernih urah prijateljsko razšli. Na koncu bi se rad zahvalil vsem gasilcem iz Grosuplja, ki so pripravili srečanje in pogostitev. ■ 40 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Pestro dogajanje v PGD Zdenska vas Dobra dva meseca po pretresljivem potresu v Siriji in Turčiji je izkušnjo reševanja iz ruševin z reševalnimi psi v aprilu z nami podelil Borut Modic. Borut Modic je vodnik in mednarodni inštruktor reševalcev s psi ter član mnogih slovenskih in mednarodnih ekip za reševanje. Predstavil nam je iskanje in reševanje pogrešanih oseb s pomočjo psa reševalca in njegovega voha. Predavanje Borut Modic Matej Perko, PGD Zdenska vas Potopisno in slikovito nam je opisal potek reševanja po zadnjem potresu v Siriji in Turčiji z vidika slovenske reševalne ekipe. Seznanil nas je tudi z vzgojo psov za reševanje in s specifikami reševanja pogrešanih oseb v naravi, plazovih in ruševinah. Hvala Borutu in psu Jetu za predavanje in vsem gostom za udeležbo. V aprilu se nam je v gasilskem domu pridružila Lucija Ćirović. Lucija je pripravila ventrilokvistično (trebuhovsko) predstavo za najmlajše – Zmešnjava iz kovčka. Verjamemo, da je Lucija s svojim talentom in hudomušnostjo pričarala zabaven in slikovit večer za mlade in Predstava za najmlajše Kolesarski maraton treh občin Občinska gasilska orientacija Naš kraj ■ junij 2023 stare. Hvala Luciji za izvrstno predstavo ter najmlajšim in njihovim staršem za udeležbo. V nedeljo, 4. junija, je potekal 23. kolesarski maraton treh občin skozi Dobrepolje, Grosuplje in Ivančno Gorico. Zdenski gasilci smo že tradicionalno poskrbeli za varovanje in usmerjanje prometa skozi Dobrepolje. V soboto, 27. maja, je v Hočevju potekala občinska gasilska orientacija GZ Dobrepolje. Naše društvo je zastopalo šest ekip, in sicer ekipa pionirk, dve eki- 41 ••• Iz društev ••• pi pionirjev, ekipa mladink ter dve ekipi mladincev. Pionirke so dosegle odlično prvo mesto, mladinke pa odlično drugo mesto in se s tem uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je bilo v soboto, 17. junija, v Predgradu, GZ Kočevje. Čestitke vsem mladim tekmovalcem in njihovim mentorjem za odličen uspeh. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! V soboto, 19. avgusta 2023, bomo zdenski gasilci pripravili gasilsko veselico na vadbenem poligonu poleg gasilskega doma v Zdenski vasi. Začetek veselice bo ob 19. uri. Za zabavo in ples bo že tradicionalno poskrbela skupina Calypso, za hrano, pijačo in bogat srečelov pa domači gasilci. Zbrana sredstva bodo namenjena za dokončanje že večletnega projekta prizidka gasilskega doma. Vljudno vabljeni! Povabilo k sodelovanju pri grafični prenovi glasila Naš kraj Poštnina Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosup plačana pri pošt i 1290 Gros uplje Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 12 olje lje ■ letnik je repol e Dob občin asilo no gl mativ Infor Poštnina ■ november 2022 plačana pri pošti 1290 Grosuplje Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 1 olje Poštnina ■ letnik ■ januar V začetku leta 2024 bo občinsko glasilo obeležilo 30 let rednega izdajanja. V ta namen je Izdajateljski svet občinskega glasila Naš kraj soglasno potrdil pobudo urednika, da se skuša zamenjati/osvežiti obstoječa naslovnica. mber – 20. nove št. 11 ■ letnik 28, pri pošti ■ februar pri pošti ■ november 2022 V novi športni dvorani Dobrepolje je Godba med božično-novoletnimi izvedla tradicionalni koncert, ki je bil letos posvečen Romanu Gačniku (slika zgoraj, foto: Tamino Petelinšek). prazniki lokalne olitve 2022 Nas kraj_01 Nas kraj_02 2022 17. 10. 2022 pri pošti 12:30:00 1290 Grosuplje Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 9 olje Nas kraj_03 21. 03. 2022 Poštnina pri pošti Nas kraj_11 2022.indd Poštnina Zadnji teden avgusta okriljem Turističnega je pod Dobrepolje potekalo društva krompirjevanje Dobrepoljsko harmonikarjev s tekmovanjem (slika zgoraj). ■ julij-avgust 2022.indd Aprilska številka vsebuje boste našli pomembne predvolilno državnozborskimi informacije prilogo, kjer volitvami. pred nedeljskimi 1 1290 Grosuplje Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 5 olje ■ letnik 1290 Grosuplje ■ maj 2022 2022 Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 6 olje ■ junij 2022 Nas kraj_08 2022_nov.indd 1 31 let Pred začetkom novega je končana šolskega prenova leta cest in pri šoli parkirišč in vrtcu. Naj bo varno, šolsko delovno leto in uspešno (slika levo)! 22. 08. 2022 ndd 1 pri pošti pri pošti ■ letnik 1 2 2022.i plačana plačana 11:47:13 11. 11. 2022 Za gasilci so pestri meseci. slovesnem Po praznovanju praznika državnega in odprtja prenovljenega gasilskega doma v Kompoljah so številni sodelovali največjega v gašenju požara v Sloveniji, pa so opravili mnogi tudi izobraževanja zgoraj, foto: Tamino (slika Petelinšek). Nas kraj_1 10:58:32 1290 Grosuplje ■ april 2022 Poštnina Ekipa prvih posredovalcev Videm Dobrepolje PGD izmed 21 je bila najboljša petem ekip iz vse države srečanju na na Jezerskem prvih posredovalcev (slika levo). 13:20:45 pri pošti Ob prisotnosti pred gasilskim številnih dobrepoljskih centrom olimpijska gasilcev na Vidmu zastava. dvignjena je bila gasilska 1290 Grosuplje Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 7-8 olje 26. 09. 2022 plačana Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 4 olje ■ letnik olitve v Državni 2022 zbor 14. 04. 2022 plačana ■ letnik 1 2022 1 2022 Poštnina 2022.indd 1290 Grosuplje 20. marca je nastopila ob spomladanskem pomlad (foto: Petra enakonočju Ahačevčič). 2022.indd Nas kraj_04 ■ september Nas kraj_09 pri pošti ■ marec ■ letnik nico sta 30-let mbni obdobju dve pome V zadnjem poljska praznovali delovanja v naši občini – dobreplje organizaciji Glasbene šole Grosu s (slika podružnica i) in župnijska Karita (slika v sredin Tamino Petelinšek. Foto: spodaj). plačana Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 3 olje ■ letnik 13:36:18 Vesel in srečno božič novo le to 2023! Oktober je varnosti. mesec požarne Gasilci preventivne so izvedli številne akcije in so se udeleževali vaje, ob tem pa (slika levo, tudi foto: Tadej tekmovanj Bavdek). plačana Poštnina Ekipe Futsal kluba Dobrepolje vstopajo v odločilne pripravljene. boje Marec prinašadobro za dve selekciji končnico ter nadaljevanje tekem v 1. članski futsal ligi (slika levo). 1 V letu, ki priha pot vsa ja, vas k da bo različnim n vodila pr oti si jih skr ciljem . Izbirajte bno, po pa naj bo dobr t do njih o utrjen zabavn a, a in pr ijetna . 11:47:13 8. oktobra je Dobrepolje gostilo odmeven športno-rekreativni in množičen 13. Dobrepoljsko dogodek – Po dveh letih so vandranje. pohodniki ceste in kar 240 spet preplavili (slika zgoraj). tekačev Vso zainteresirano javnost ali podjetja prijazno povabimo k sodelovanju. Želimo osvežiti podobo ter tako tudi na ta način obeležiti visoko obletnico izhajanja glasila. Svojo željo po sodelovanju ali pa dodatna vprašanja lahko naslovite na urednika po e-pošti: nas-kraj@dobrepolje. si do konca julija 2023. 2022.indd 21. 02. 2022 ■ oktober Poštnina Februarja smo po državi obeležili kulturni praznik. pripravili Tudi v vrtcu različne dejavnosti so otrokom pobliže predstavili in lokalno kulturno našo dediščino (slika zgoraj). 13:34:00 1 1290 Grosuplje 1 V zdravstvenem domu Dobrepolje se razveselili novega so medicinskega večnamenskega aparata, zbranimi ki ga je sredstvi z pomagala tudi Krajevna organizacija plačati križa Dobrepolje Rdečega (slika levo). 1 24. 01. 2022 2022.indd Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 10 olje 2022.indd 2022.indd V zadnjem delovanja obdobju sta 30-letnico organizacijipraznovali dve podružnica v naši občini pomembni – dobrepoljska Glasbene (slika v šole sredini) in župnijskaGrosuplje spodaj). Foto: Tamino Karitas Petelinšek. (slika ■ letnik Nas kraj_10 2022 Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 11 olje ■ letnik 11. 11. 2022 plačana ■ decemb 1290 Grosuplje 1290 Grosuplje 20. novemb er – Nas kraj_11 Poštnina pri pošti Info rmat ivno glas ilo o bčin e Do brep 28, št. 2 olje plačana lokalne olitve 2022 plačana 2022 ■ letnik Poštnina Nas kraj_05 Šolsko leto 2021/22 končano, je pred so zaslužene učenci in dijaki počitnice (slika zgoraj). 2022.indd 1 V naši občini smo velikodušno sprejeli ukrajinske begunce. V številki najdete obširnejši pogovora zapis z nekaterimi (slika zgoraj, od njih foto: Tamino Petelinšek). Na slovenski obali so vrtčevskih otroci dveh skupin preživeli v vrtcu nekaj dni v naravi (slika levo). 23. 05. 2022 06:40:18 Nas kraj_06 2022.indd 1 11:02:07 Praznujemo dan državnosti in 31 let naše države. SREČNO, SLOVENIJA! (slika levo). 20. 06. 2022 10:36:26 19. 12. 2022 11:27:35 11:26:42 er 2022 42 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Državno tekmovanje, prihajamo! Zadnji vikend v maju smo se udeležili občinskega tekmovanja v orientaciji, ki je potekalo v Hočevju. Iz našega društva je sodelovalo sedem ekip, ki so se vse odlično odrezale. Pionirji so zasedli tretje in četrto mesto, mladinke prvo mesto, mladinci šesto, pripravnice prvo in pripravniki prvo ter drugo mesto. Naprej na regijsko tekmovanje so se uvrstile štiri ekipe. Tjaša Grandovec, PGD Kompolje Le tri tedne po občinskem pa je že sledilo regijsko tekmovanje iz orientacije, ki je letos potekalo v Predgradu. Na zelo vroč poletni dan so se štiri ekipe podale na lov za odličji. Kljub nekaterim težavam z iskanjem pravih poti so se odrezali zelo dobro. Gasilke pripravnice so osvojile odlično drugo mesto in se tako uvrstile naprej na državno tekmovanje. Pripravniki so osvojili peto mesto, mladinke 12., ena ekipa pripravnikov pa je bila zaradi zdravstvenih težav žal diskvalificirana. Naša gasilska mladina odhaja na šolske počitnice, zato bodo nekaj časa prosti tudi gasilskih vaj. Za zaključek in kot nagrado za pridno udeležbo na vajah ter super rezultate na tekmovanjih smo jih odpeljali na izlet. Odšli so se ohladit na Bloško jezero. Popoldne je minilo z vodnimi igrami in obilico zabave. Hvala mladini za vse udeležbe na vajah in tekmovanjih. Uživajte na zasluženih počitnicah. Prvi vikend v juniju pa smo organizirali tudi veselico, na kateri nas je zabaval ansambel Kvinta. Hvala vsem, ki ste prišli, uživali smo v vaši družbi. ■ Naš kraj ■ junij 2023 43 ••• Iz društev ••• G. Franc Lenarčič, Zalarjev Frenk iz Predstrug, je praznoval 90. rojstni dan Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Predstavniki Rdečega križa, Karitas in Društva upokojencev Dobrepolje smo ga obiskali dan po rojstnem dnevu in mu iskreno čestitali ob častitljivem življenjskem jubileju. Marta Šuštar Pričakal nas je na klopci pred hišo, kjer mu je družbo delala njegova psička. Povabil nas je v hišo. Prišla je tudi Andreja, nečakinja njegove pokojne žene, ki poskrbi zanj, kadar je potrebno. Skuha mu hrano in da v hladilnik, da si potem lahko sam postreže. Napekla je tudi veliko peciva za praznovanje, ki bo konec tedna. Kmalu se je razvil živahen klepet. G. Franc je bil rojen v Ponikvah. V družini je bilo sedem otrok. Sedaj je živa le še najmlajša sestra, ki živi v Grosuplju in jo Franc večkrat obišče. Doma so imeli za tiste čase kar veliko kmetijo. Redili so približno deset glav živine. Oče se je ukvarjal z obdelovanjem lesa, za kar je navdušil tudi Franca. Trdo kmečko delo ga je utrdilo, da je bil vse življenje delaven, priden, vesten in natančen, zato so ga tudi v Iskri (TELI), kjer je bil vzdrževalec, vsi cenili in spoštovali. Ni se učil za mizarja, bil je samouk. Ne le da je znal narediti vse mogoče iz lesa, bil je tudi umetnik, estet, rezbar. Njegove umetniško izdelane ograje, stopnišča, lestenci, okvirji za slike, okrasni predmeti … gotovo še danes krasijo marsikatero hišo. Tudi pri nas doma imamo že 40 let njegov izdelek, »tronček«, v katerem ima dostojno mesto hišni kip Srca Jezusovega. Stari »tronček« je bil črviv in je že razpadal. Spraševali smo, kdo bi nam naredil novega. Ljudje so rekli: »Zalarjev Frenk, on zna!« Izdeloval je tudi lepe lesene krožnike, ki jih je dal poslikati in so jih ljudje radi kupovali za spominke oz. darila. Prodajal jih je tudi v Italijo. Francov oče je znal dobro igrati na orglice. Ko je bil Franc star 12 let, je oče kupil preprosto harmoniko. Želel je, da bi se njegov starejši brat učil igranja, a njega ni zanimalo, temveč je začel igrati Franc. Hodil se je tudi učit igranja nekam na Turjak in postal pravi glasbenik. Veliko je hodil okrog in igral na svatbah in raznih drugih slavjih. G. Franc je pri 90 letih v izredno dobri kondiciji. Vsak dan kolesari z el. kole- som, brez težav vozi avto in še vedno igra na harmoniko. Tudi nam je zaigral nekaj poskočnih viž. Ima sicer sladkorno bolezen, ki jo obvladuje z zdravili in upoštevanjem zdravnikovih navodil, drugače pa se počuti v redu. Vsi ljudje prejmemo že ob rojstvu razne darove in talente. Vprašanje je, kaj naredimo z njimi. Jih razvijemo, oplemenitimo in z njimi bogatimo in razveseljujemo še druge ljudi ali pa se zapremo v svojo lupino, živimo površno in zraven še malo »jamramo« in kritiziramo? G. Franc je zgled, kako je treba darove razviti in jih dati v službo ljudem. Ko je bil mlad, ni imel ne možnosti šolanja, ne krožkov, ne interesnih dejavnosti. Nihče ga ni silil. Treba je bilo delati. A očitno so mu starši dali dovolj možnosti in spodbude, da je z voljo in vztrajnostjo svoje talente razvil, z njimi zapolnil svoje življenje, obenem pa razveseljeval in bogatil druge ljudi. Kljub visoki starosti se ne smili sam sebi, ampak deluje dobrodelno. Obiskuje prijatelje in znance. Pogosto obiskuje stanovalce v Domu sv. Terezije. Ob raznih internih slavjih ga povabijo, da zaigra na harmoniko in popestri praznovanje. Spoštovani g. Franc Lenarčič, še enkrat vse najboljše. Hvala za vaš zgled. Naj vam zdravje še naprej dobro služi. Želim vam še veliko lepih in veselih trenutkov v krogu domačih, prijateljev in znancev. ■ 44 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Vstop v poletje Nas vroče vreme ni presenetilo, saj smo ga že nestrpno pričakovali. Barbara Bavdek, dipl. del. ter., Prizma Ponikve Zaradi muhastega vremena smo bili primorani večkrat prestaviti datum svojega poletnega piknika. Vendar kdor čaka, dočaka, in tako so se lahko podružili stanovalci iz bivalnih enot, matične enote in zaposleni. Dobili smo se v parku za objektom 6, ki nam je ponujal prijetno senco in vzdušje. Brez kave in v domači kuhinji pečenega jabolčnega zavitka seveda ne gre. Ni pa primanjkovalo tudi soka in sadja. Nadaljevali smo v športnem duhu, z igrami. Letos smo tekmovali v petih panogah. Iskali smo frnikole, metali smo žogo, tekli skozi poligon, urili svoj spomin in poskušali popokati balone s puščicami za pikado. Nekatere igre so bile tako zabavne, da se tudi zaposleni nismo mogli upreti sodelovanju. Bili smo precej izenačeni, saj smo imeli kar nekaj stanovalcev, ki so si delili druga in tretja mesta. Prav vsi so dobili priznanje in medalje, ki so bile izdelane v naši lesni delavnici. Prvaki pa so se lahko pohvalili še z darilno vrečko. Zaključili smo ob hrani z žara in obljubi, da se prihodnje leto ponovno vidimo in pomerimo v zdravem tekmovalnem duhu. Naj zaključim z zahvalo vsem zaposlenim za sodelovanje ter PGD Ponikve za izposojo miz ter klopi. Smo pa v poletje dejansko vstopili že pretekli teden in 14. junija organizirali pripravo ledene kave. Je res, da to ni nikakršen recept, a smo bili prav tako na preizkušnji, ko smo čakali, da se kava ohladi. Seveda ni šlo brez sladoleda in sladke smetane. V ponedeljek, 19. junija, smo se namenili na manjši pohod, po gozdni poti do Velikih Lašč. Malo nas je skrbelo, saj imamo svoje meje in je včasih že preprost sprehod preizkušnja. Z veseljem naj povem, da so bili naši dvomi odveč. Med pohodom smo uživali in prebirali informacije, ki nam jih je Pot očarljivih rastlin ponujala. Do table Velike Lašče smo potrebovali borih 40 minut in povzeli, da je to za nas mačji kašelj ter da še gremo. ■ Naš kraj ■ junij 2023 45 ••• Iz društev ••• Utrinki iz Zavoda svete Terezije: Junijsko veselo dogajanje V Zavodu svete Terezije smo imeli v mesecu juniju vsakodnevna vesela dogajanja, imeli smo veliko obiskovalcev, ki so nam popestrili in polepšali pomladno-poletne dni. Eva Kovačič, dipl. del. ter., Nives Košak, dipl. fiziot. prip. Naše stanovalke so bile pred prihodom v dom vajene priprave in sprave živil za ozimnico, zato smo se odločili, da bomo letos prvič pripravili čim več ozimnice. Začeli smo z bezgovim sokom, nadaljevali smo z obiranjem kamilic, da bosta čaj in sok še okusnejša, ker sta pripravljena z rokami naših stanovalk in stanovalcev. Ob izdelovanju bezgovega sirupa in obiranju kamilic smo poslušali glasbo in prepevali, tako da je veselje odmevalo po vsej hiši. Ob lepem vremenu smo imeli telovadbo in druženje v Cvetkinem parku, kjer so nas obiskali otroci in vzgojitelji iz vrtca Ringaraja iz skupin Žabice, Račke in Medvedki. Skupaj smo se poveselili in si krajšali čas. Vrtčevski otroci so nam pripravili glasbeni nastop in nam zapeli nekaj pesmic, ki so ogrele naša srca, otroci skupine Medvedki pa so poleg nastopa pomagali pri deljenju kave in soka našim stanovalcem. Po vsakem obisku otrok so se naši stanovalci počutili precej mlajše in že spraševali, kdaj nas lahko otroci ponovno obiščejo. V petek, 23. junija 2023, smo imeli delavnico digitalnega usposabljanja »SIMBIOZA«, ki je bila namenjena našim stanovalcem. Projekta se udeležujejo domovi in skupine po celi Sloveniji, namenjen pa je osebam, starejšim od 55 let. V delavnici je sodelovalo 20 stanovalcev, predstavljeno jim je bilo delo z računalnikom, s tabličnim računalnikom in mobilnim telefonom. Večina stanovalcev je bila najbolj navdušena nad številom različnih funkcij, ki jih ponuja tablični računalnik. Soglasno smo se odločili, da tovrstno delavnico zagotovo ponovimo. ■ 46 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Naš dan s krvodajalci na Goriškem in v Brdih Krvodajalcem smo dolžni vsi, za njihovo nesebičnost, čas, zaupanje, prostovoljstvo. Mi pri Rdečem križu se jim poskušamo malo oddolžiti z enim prijetnim dnevom druženja na izletu. Letos smo izbrali frančiškanski samostan na Kostanjevici pri Novi Gorici in Goriška brda. Zora Korošec Koruza, Krajevna organizacija Rdečega križa Dobrepolje Pri Območnem združenju RKS Grosuplje smo za izlet določili soboto, 27. maja, ko naj bi končno dobili lepo vreme in tudi češnje v Brdih bi že zorele. Vse je bilo po načrtu in imeli smo dan z veliko zanimivostmi in veselja. Najprej smo se ustavili pri samostanu na Kostanjevici nad Gorico. Ker smo se kljub sobotni gneči pripeljali malo pred dogovorjeno uro, smo se lahko po novi peš poti odpravili v Gorico, na pravo italijansko kavo, ali pa se s hriba razgledovali po italijanski Gorici, po bližnjih hribih (Škabrijel, Sabotin, Sveta Gora), ki jih je tako zaznamovala prva svetovna vojna. Našo debato o tem, ali ohranjati napis TITO na Sabotinu ali ne, je končala zgovorna vodička ga. Mirjam Brecelj in nas povabila v cerkev. Predstavitev samostana je bila zelo temeljita in zabavna, da je Kostanjevico ali Kapelo, kot ji tudi pravijo, dobro obiskati zaradi njene predstavitve in zaradi kraja samega. Letošnje leto je jubilejno, saj praznujejo 400 let, odkar je bila na hribu postavljena prva kapelica. Samostan je eden od 13 frančiškanskih samostanov, ki jih še imamo v Sloveniji. Prevzela nas je veličastna knjižnica, imenovana po slovenskem jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, patru tamkajšnjega samostana. Ima nekaj več kot 10.000 knjig, med njimi zelo dragocenih 30 »inkunabul« – prvotiskov. Da se ne zamerite vodički, si morate posebej ogledati prvotisk Bohoričeve slovnice Zimske urice. Kje in kdaj v šoli smo že slišali za ta imena? Ne, ne boste jih našli na Facebooku, po besedah vodičke so tisti, ki so tam, le »fejst bukovi«. Druga znamenitost je grobnica Burbonov, kralja Karla X. in njegove družine, zadnjih francoskih kraljev, ki so na begu pred revolucijo nekaj let tavali po Evropi ter na Kostanjevici našli svoj mir. So edini francoski kralji, pokopani izven Francije. Veliko stare težke zgodovine, vredne ogleda in spominjanja. V cerkveni kripti, v mraku ob mogočnih krstah iz kraškega marmorja, bi se lahko ustavili in se vprašali, ali je današnja Evropa kaj boljša od tiste takrat. Se bojim, da je odgovor ne. Tretja točka ogleda je bila pravo nasprotje temačnih grobnic, sprehod med s soncem obsijanimi dišečimi burbonskimi vrtnicami. Čeprav smo malo zamudili čas viška cvetenja, je za nas, ki imamo doma dve ali tri vrtnice in smo sila ponosni na deset cvetov (pet več, kot jih ima soseda letos), tisto cvetje bilo eno samo veselje barv in vonjav. Ali ste vedeli, da burbonske vrtnice nimajo nič opraviti s kraljevo družino Burbonov? Zdaj veste. Po tolikšni teži zgodovine smo potrebovali kosilo, izbrali smo preprosto primorsko »pašto«, pripomb ni bilo, potolažile so nas še češnje na mizi, nihče ni vprašal, ali so vipavske ali briške. Na poti do Brd smo se peljali mimo študijskega posestva Biotehniške fakultete iz Ljubljane v Biljah, kjer študentje intenzivno spoznavajo tudi praktično plat sadjarstva, vrtnarstva in vinogradništva. Malo reklame za kmetijstvo in mojo nekdanjo službo. Skozi lepo, z vrtnicami okrašeno Novo Gorico smo se v Solkanu zapeljali čez Sočo: »Krasna si bistra hči planin ...« Gospa Anica Smrekar, naša neutrudna tajnica pri OORKS Grosuplje, nam je spontano zrecitirala to čudovito Gregor- Naš kraj ■ junij 2023 čičevo pesem. Prva postaja v Brdih je bil razgledni stolp v Gonjačah, kjer v čudovitem panoramskem pogledu vidite Brda, grič za gričem, do ravnin Furlanije in morja. Slika, ki jo človek shrani v dušo, za težke trenutke, ko duša potrebuje nekaj lepega. Odkrijejo se globoke grape oz. doline, ki ločujejo posamezne vzpetine oz. hrbte, po njih pa vinogradi, češnje, breskve, malo gozda, pa spet vinogradi. Ceste po slemenih teh vzpetin povezujejo slikovite kraje: Šmartno, Kojsko, Dobrovo, Biljana, Medana, Vipolže ... Kdor ni »upal« (Primorci uporabljajo to besedo za izraz »ni zmogel«) po 144 stopnicah na 23 metrov visok stolp, si je lahko ogledal spo- 47 ••• Iz društev ••• menik Janeza Boljke, posvečen žrtvam druge svetovne vojne, z besedami Franceta Bevka: »Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice.« Lahko ste posedeli v senci ogromnih ceder ali se naslajali ob stojnici češenj. Nekaj minut naprej smo se ustavili v vasi Šmartno, ki je pravi biser stare arhitekture, trdnjava, muzej in spomenik briške vasi. Portali, kolone, oboki, ganki, galerija in muzejska hiša, vse obnovljeno, urejeno, človek ne ve, kam bi pogledal in kaj bi fotografiral, preveč za pol ure ogleda. Potem je tam še cerkev sv. Martina s poslikavami Toneta Kralja, česar Dobrepoljci seveda nismo zgrešili. Dan smo zaključili na prijazni kmetiji v Vipolžah, kjer se dve generaciji družine Benedetič trudita obdržati in posodobiti vinogradništvo. Kmetija, ki je s kreditom milijon evrov sredstev pripravljena briški zemlji dati še več, je vredna obiska. Potrudili so se in nam nabrali nekaj češenj, zahvaljujem se jim, da so degustacijo vin organizirali malo čez meje turistične ponudbe. Videli in doživeli smo marsikaj, pa vendar smo nekatere stvari pogledali preveč mimogrede in edini pravi sklep ob koncu dneva je bil: Pridi kmalu spet v Brda. Zahvaljujem se našim krvodajalcem in prostovoljcem za sodelovanje in hvala za potrpljenje z nami in našimi napakami. ■ Primožev pohod do gobarskega doma na Šentrumarju Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje Vsako leto v mesecu juniju, ko goduje sv. Primož, zavetnik in sejalec gob, člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje organiziramo pohod do gobarskega doma na Šentrumarju. Gerta Gregorka V nedeljo, 18. junija 2023, smo člani Društva gobarjev Štorovke Šetrumar Hočevje že tradicionalno organizirali pohod do gobarskega doma na Šentrumarju. Hrib Šentrumar leži nad vasjo Hočevje na nadmorski višini 642 metrov. Označene so peš poti iz vasi Hočevje, Krka, Videm in Laze pod Korinjem. Ura in pol prijetne hoje iz vasi Krka in Laz pod Korinjem ni bila za nikogar prenaporna. Pohodniki z Vidma so v dobrih dveh urah prispeli do gobarskega doma. Iz Hočevja mimo kotov je najkrajša in nezahtevna pot do Šentrumarja. Letos se je največ pohodnikov na Šentrumar podalo iz vasi Hočevje, med njimi tudi otroci in kolesarji. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, morda malce vroče, za sprehod po gozdu pa prav prijetno. Med potjo smo, kot se za gobarje spodobi, mimogrede pogledali tudi za gobe. Sveti Primož, zavetnik in sejalec gob, nas ni pustil na cedilu. Nekaj gob so nabrali pohodniki, večino gob pa so člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje nabrali že dan prej v okolici Hočevja in Muljave. Pri gobarskem domu smo postavili mini razstavo gob in okoli 40 primerkov tudi determinirali. Pohodniki, ki jih je bilo približno toliko kot pretekla leta, so na Šentrumar prišli dobro razpoloženi, se okrepčali, odpočili, pokramljali v prijetni družbi in se zadovoljni vrnili v dolino proti domu. Ko bo naslednje leto ponovno godoval sv. Primož, in če vas bo zamikalo, da naredite nekaj zase in za dobro počutje, se nam pridružite na enem izmed zbirnih mest. Tisti, ki vam je pot do Šentrumarja že dobro poznana, pridite po svoji poti, med potjo pa ne pozabite pobrati kakšne gobice. Lepo je bilo v vaši družbi. Nasvidenje pri gobarskem domu na Šentrumarju. ■ 48 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Predavanje o gobah Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje v Hočevju, v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Hočevje Že tradicionalno vsako leto člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje organiziramo strokovno predavanje o gobah in vsakič izberemo drugo temo. Gerta Gregorka Naslov letošnjega predavanja, ki je bilo 2. junija 2023 v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Hočevje v Hočevju, je bil »Zajedavske glive«. Predavanje je bilo namenjeno članom društva, vaščanom Hočevja, občanom Občine Dobrepolje in širši javnosti. Predavala je članica Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje Veronika Tratnik, determinatorka samostojna svetovalka. Udeležencem predavanja je Veronika pojasnila, da so glive primitivna živa bitja, ki niso ne rastline ne živali, bolj podobne živalim kot rastlinam, saj je celična stena gliv iz hitina, kar je značilno za žuželke. Glive za življenje, tako kot živali, potrebujejo kisik, presnovni izloček pa je ogljikov dioksid. Uvrščamo jih v skupino večceličnih organizmov, ki se hranijo z razkrajanjem in vsrkavanjem hrane skozi celično steno. Glive hrano črpajo iz okolja, v katerem živijo, predvsem organske snovi, ki so jih predelali drugi, višje razviti organizmi. Organskih snovi glive same ne morejo proizvesti in si jih morajo zato na različne načine priskrbeti. Glede na način prehranjevanja se glive razvrščajo v tri skupine: • Gniloživke (saprofitske glive), ki se hranijo z odmrlimi ali razpadajočimi organskimi ostanki. • Zajedavke (parazitske glive), ki zajedajo žive rastline in iz njih črpajo hranilne snovi ter so tako neposredno udeležene v presnovi živih organizmov. Zaradi strupenih presnovkov začne gostitelj odmirati, oslabi ali je celo uničen. Ena bolj znanih parazitskih gliv so mraznice (štorovke). • Soživke (simbiotske glive), ki živijo v sožitju oz. simbiozi z drugimi orga- nizmi (drevesi). Z drevesom si glive izmenjujejo hranilne snovi in zato oba bolje uspevata. Glive drevesu dajejo mineralne snovi, v zameno pa prejmejo ogljikove hidrate in druge snovi, ki jih glive ne proizvajajo. Ena bolj znanih mikoriznih gliv so gobani (jurčki). V nadaljevanju predavanja je Veronika povedala še veliko zanimivega o zajedavskih glivah in jih nekaj tudi podrobno predstavila. Z obiskom na predavanju o gobah v Hočevju smo bili zelo zadovoljni, saj se ga je udeležilo lepo število članov društva in vaščanov. Naš namen in cilj je, da člane društva in širšo javnost ozaveščamo, izobražujemo in seznanjamo z gobami, njihovimi vrednostmi in pomenom za okolje in ohranjanje narave. Nikoli ne pozabimo povedati, da je zaščitene vrste gob prepovedano nabirati, da tudi gob, ki so na rdečem seznamu, ne smemo nabirati, ker so ogrožena vrsta. V društvu se dobro zavedamo, da je spreminjanje navad in pogledov ljudi na okolje in naravo, njeno izkoriščanje in varovanje dolgotrajen in zahteven proces. ■ Naš kraj ■ junij 2023 49 ••• Iz društev ••• Pohod po poti očarljivih rastlin od Ponikev do Velikih Lašč Turistično društvo Dobrepolje je v soboto, 27. maja, organiziralo pohod »Po poti očarljivih rastlin«, ki sta ga vodila g. Branko Dolinar in g. Edi Zgonc, avtorja knjige »Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski cesti Jerneja Pečnika«. Cirila Nose, Turistično društvo Dobrepolje Pohodniki smo se odpravili na poučen in prijeten, sicer kratek (2,2 kilometra) krožni pohod od Ponikev do Velikih Lašč ter nazaj. Branko Dolinar je vse pohodnike v smeri iz Ponikev do Velikih Lašč vodil skozi rastlinski svet, saj 2,2 kilometra dolgo pot krasi nekaj več kot 200 rastlinskih vrst. Med njimi je več takih, ki so v Sloveniji zavarovane ali uvrščene na rdeči seznam ogroženih rastlin. Po poti nazaj pa je vodenje prevzel g. Edi Zgonc z zanimivostmi o Rimski cesti, ki je potekala nekje na tej trasi. Pohodniki smo okušali zeliščne jedi, ki so jih na treh kulinaričnih postajah pripravili člani TD Dobrepolje. Dišalo je po pehtranovi, makovi in orehovi potici ter namazu iz čemaža, jajčevcev, jurčkov, skute in regačice, odžejali pa smo se s slastnim bezgovim sirupom in sirupom iz smrekovih vršičkov. K sodelovanju je bil povabljen tudi Javni zavod Trubarjevi kraji, ki je oblikoval in izvedel postavitev informacijske table, postavljene na izhodišču Rimske ceste v Malih Laščah. Informacijsko tablo krasijo skrbno izbrane rastline, ki jih lahko srečate ob poti, načeloma v obdobju od pomladi do konca poletja. ■ 50 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Četrto dobrepoljsko krompirjevanje in tekmovanje harmonikarjev bo v soboto, 19. avgusta 2023, ob 14. uri na občinskem trgu na Vidmu. Ob zvokih harmonikarjev bomo iskali najtežji dobrepoljski krompir, okušali krompirjeve jedi in predstavili pridelovanje krompirja skozi čas. Za mlajše obiskovalce bomo organizirali zabavne igre in tiskanje z žigi iz krompirja. Turistično društvo Dobrepolje in Občina Dobrepolje Partnerji: DPŽ Dobrepolje – Struge, PGD Kompolje, Primož Štefanc, Čebelarsko društvo Dobrepolje in lokalni pridelovalci hrane Naš kraj ■ junij 2023 51 ••• Iz društev ••• Pestro dogajanje tudi med izpitnim obdobjem Junij je za študente in dijake običajno mesec z grenkosladkim priokusom. Obdani smo z zaključnimi obveznostmi, obenem pa smo le še malo oddaljeni od dogodivščin, ki jih s seboj prinaša višanje temperatur. V Grošu smo se tako potrudili, da vam te dni malo popestrimo in z Groševim poletjem ustvarimo motivacijo za odklop, ki vas čaka. Erika Dizdarević, ŠK GROŠ Volja do učenja se rada izmuzne, sploh ko je okolje, v katerem se učimo, že preveč poznano ali pa nam manjka družba, ki bi nas motivirala za skupinsko produktivnost. Temu se do konca julija lahko izognete v prostorih našega kluba, kjer najdete kotiček za učenje, ki bo odprt v času uradnih ur, torej ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Občasno bo učenje možno tudi izven časa uradnih ur, kar pa bomo vnaprej sporočili na našem Instagram storyju. V petek, 9. junija 2023, smo sodelovali pri organizaciji kar dveh dogodkov. Prvi je bil MAF, preplet glasbeno-plesnega programa in umetniških delavnic, razstav ter poslikav, ki ga je v naših prostorih izvedla Glasbena šola Lipičnik. Predstavili so se različni umetniki, ki so nas popeljali na področja svojega umetniškega zanimanja. Tilen Časar nas je učil delati grafite, za katere pravi: »Ko sem bil mlajši, sem se trdno držal tega, da grafiti spadajo samo pod oznako 'ilegalno', sedaj ko pa sem malo starejši, pa zastopam umetnost in svobodo v 'legalnem' aspektu tega medija.« Mojca Bojanec, umetnica, ki se najraje zateče k risanju portretov z navadnim svinčnikom, slika pa tudi z akrilom na platnu, tetovira in dela poslikave, s katerimi se je predstavila tudi na tem dogodku. Predstavile so se baletke iz skupine TeGIBlo, ki deluje v okviru KD Teater Grosuplje, in slikarki Alja Maze in Antonija Štrleka, ki sta se predstavili s svojima razstavama. Drugi pa je bil dijaško obarvan Jurčičfest, ki je potekal na ploščadi pred Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Tam so prijetno glasbeno vzdušje ustvarile skupine Kokosy, Lumberjack, Urška & Trina in Love Charade. Dijaki so poskrbeli tudi za hrano in pijačo in tako pokazali, da se organizacija dobrih dogodkov s pravim mentorstvom lahko začne že pred vstopom v študentsko obdobje. V juniju je izšla tudi četrta številka našega glasila Šodr. V njej so se predstavili različni mladi ustvarjalci iz naših treh občin in izven njih. Obsega občutja, zapisana v verzih, trenutke, ujete v fotografijah in ilustracijah, zabavne potopise in članke o bolj perečih družbenih problematikah. Na dom ga dobijo le naši člani, je pa na naši spletni strani digitalna oblika za vse, ki vas zanima, kaj smo mladi z različnih področij sposobni ustvariti, ko dobimo priložnost. V naslednjih mesecih, ki jih združuje ime Groševo poletje, bomo za vas pripravili nekaj že tradicionalnih ter novih vsebin. Začeli bomo s paintballom v četrtek, 6. julija 2023, ob 18. uri v Paintball parku Spyder. S tem bo poskrbljeno za obarvanje začetka našega poletja in zaščitnih oblačil udeležencev. Prijave zbiramo do torka, 4. julija 2023, prijavnico pa najdeš v opisu našega Instagram profila in na spletni strani kluba. Prevoz na lokacijo bo potekal v lastni režiji, če pa nimaš prevoza ali izpita, stopi v stik z nami in se bomo dogovorili. Veselimo se še drugih prihajajočih vsebin, kot so karting, turnir odbojke in sproščujoči joga oddih, preostalo pa naj za zdaj še ostane skrivnost. O vsem tem bomo sproti obveščali na naših družbenih omrežjih, na naši spletni strani pa še vedno najdeš obrazec, kjer prijaviš idejo za svoj dogodek in tako soustvarjaš našo študentsko in dijaško zgodbo. Na uradnih urah si vedno lahko priskrbiš brezplačni tisk študijskega gradiva, cenejše vstopnice za Pustolovski park Geoss in Park Cukarca ter kupončke za knjižnico, fitnes in po novem za izbrano hrano v Pizzeriji Kovačija. Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 18.00 do 20.00 v Grosuplju, Industrijska cesta 1g; torek od 18.00 do 20.00 v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17; četrtek v Jakličevem domu, Videm 34, po dogovoru. Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gro spletna stran: www.klub-gros.si 52 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Veterani vojne za Slovenijo so sešteli rezultate svojega dela V petek, 12. maja 2023, so se na programsko-volilnem zboru zbrali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje veterane iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Franci Zorko Dosedanji predsednik združenja Alojz Potočnik je v svojem poročilu opravil temeljit pregled dela v celotnem mandatnem obdobju 2019–2023. Pri tem je opozoril na težavne razmere za delo, ki so bile predvsem posledica pandemije covida-19. Tako je bilo treba dejavnosti prilagajati vsem omejitvam in nevarnostim. Združenje se je zavedalo, da so njegovi člani predvsem starejši, ki spadajo v t. i. rizično skupino. Zato je celo redni letni zbor v letu 2021 potekal na prostem. Udeleženci pa so upoštevali vse ukrepe za obvladovanje pandemije. Na srečo se je pandemija že v letu 2022 umirila in delo v združenju je steklo po ustaljenih tirnicah. Člani združenja so ponovno odšli na strokovno ekskurzijo in različne pohode ter športna tekmovanja. Učence višjih razredov ene od osnovnih šol s svojega območja pa so popeljali na ekskurzijo ter jih hkrati seznanili z dogajanji in razmerami v času osamosvojitvene vojne na njihovem območju. Poleg poročila o delu in finančnega poročila so sprejeli tudi program dela in finančni načrt za leto 2023. V razpravi je bilo med drugim izraženo razočaranje nad dejstvom, kako malo sredstev namenjajo vse tri občine veteranski organizaciji, katere poglavitni skrbi sta ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve ter ohranjanje in krepitev domoljubja. Opravili so tudi volitve organov združenja, kjer pa ni prišlo do večjih sprememb. Združenje bo še naprej vodil predsednik Alojz Potočnik, pomagal pa mu bo podpredsednik Alojz Vrhovec. Za organizacijsko-tehnična opravila pa bo tako kot pretekla štiri leta skrbel sekretar združenja Franci Zorko. Po temeljiti razpravi in izmenjavi različnih mnenj in stališč so na zboru pri- sotni člani skoraj soglasno sprejeli tudi sklep v zvezi z obtožbami o dezerterstvu njihovega soborca in člana združenja Aleksandra Hribarja, ki se glasi: »Območno združenje VVS Grosuplje obsoja neresnično trditev Lojzeta Peterleta, da je Sašo Hribar dezertiral iz svoje enote TO med osamosvojitveno vojno.« Najprizadevnejšim članom so bila podeljena priznanja za njihovo delo, vokalni skupini Nasmeh pa pisna zahvala za sodelovanje, saj so že nekajkrat s svojim ubranim petjem popestrili različna veteranska srečanja. Po končanem uradnem delu so se udeleženke in udeleženci zbora še kar nekaj časa zadržali v preddverju Družbenega doma Grosuplje ter tako še enkrat potrdili znano geslo: »Soborci v vojni, prijatelji v miru.« ■ Sovražnikov naval narašča od leta do leta, zaustavimo ga, na delo slovenska četa! Naš kraj ■ junij 2023 53 ••• Pisma bralcev ••• Romanje v Solčavo, Luče, Radmirje in Nazarje V soboto, 3. junija, smo šli na župnijsko romanje v Zgornjo Savinjsko dolino. Sinoda pomeni hoditi skupaj, v Cerkvi in družbi, drug ob drugem, na isti poti. Našemu župnijskemu romanju se je po sinodalnem pravilu pridružila prijetna družba misijonarja Cypriana iz Ugande in romarjev iz sosednjih župnij. Sinodalni proces smo dosegli – uporabili smo, kot pravi sinoda, »doslej še neuporabljene – neznane poti«. Vsako romanje pripomore k temu, da je naša župnija bolj živa in povezana s sosednjimi. Fani Francelj Ogledovali smo si svojo lepo slovensko naravo in v njej kulturno dediščino. Po vsej naši deželi vsak kraj posvečujejo in krasijo prelepe cerkve. Tako imamo številne priložnosti za romanja po naši deželi, s čimer počastimo Stvarnika in obogatimo svoje zemeljsko potovanje na tem svetu. Tudi tokrat smo na svoji poti videli čudovite cerkve z veliko lepimi oltarji, kipi Jezusa, Marije in svetnikov. Slovenija ima veliko gozdov, senožeti in gozdov. Tako je tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer so nad dolinami in kotlinami z rekami Savinjo in Dreto kar precej visoki hribi, polni gozdov. Vmes pa je tu in tam mogoče opaziti tudi veliko samotnih hiš in naselij. Prva cerkev, v kateri smo se ustavili, je posvečena Mariji Snežni v Solčavi. Sprejel nas je pater Karel Gržan, ki je duhovnik, publicist, pisatelj, doktor literarnih ved, predvsem pa človek z velikim srcem, ki s svojo mislijo drami in prebuja, vabi in spodbuja, da postajamo boljši ljudje, da sledimo svojemu srcu in prisluhnemo sočloveku. Spodbuja, da prepoznavamo božanskost v sebi in jo živimo v lastno dobrobit in v dobrobit drugih. Njegov govor je bil poln modrosti, topline, sočutja, spodbud, kako biti človeški in živeti z božanstvom v sebi. Kar nosimo v sebi, to z nasmehom, pogledom delimo z bližnjimi. Pater Gržan nam je s tem delil svojo vernost, svoje lepe načine dobrega odnosa med seboj in z Bogom. Njegov govor je bil zelo duhovno bogat. Tako lep govor, ljubeznivi nasmehi in pogledi nam prinašajo srečo in mir v srce. Škof Jamnik je zapisal: »Vsak človek ima darove, sposobnosti, s katerimi se lahko vključi v prostovoljstvo tam, kjer se čuti najbolj poklicanega.« Tako p. Gržan svoje darove in sposob- nosti lepo podarja vsemu našemu narodu s pisanjem lepih knjig, npr. Zmagovita ljubezen (v njej piše o slovenskem Maksimiljanu Kolbeju, duhovniku Izidorju Završniku), Jaz, Čarli Čeplin (o smešnih prigodah svojega življenja), ob osebnem srečanju z njim pa z lepim duhovno bogatim nagovorom. Iz Solčave smo šli v župnijo Luče, kjer je župnik gospod Vili Košec, ki nas je sprejel v lepo okrašeno župnijsko cerkev sv. Lovrenca. Po kosilu v gostilni Pr' lampi v Lučah smo šli v Radmirje, kjer smo si ogledali muzej mašnih plaščev in krasno cerkev sv. Frančiška Ksaverja. Zadnja obiskana renesančna cerkev je bila cerkev Marijinega oznanjenja v Nazarjah. Cerkev je zelo lepa in bogata, poleg glavnega oltarja jo krasi šest stranskih oltarjev. Sveto mašo smo imeli v kapeli v samostanu klaris. Pripovedovale so nam o svojem delu, o neprestani molitvi. Hvala klarisam, ki so nas gostoljubno sprejele in duhovno obogatile. Romanje na svete kraje nam da notranji mir in okrepi osebni odnos, daje nam moč miru in prijetnega druženja nas vseh z Jezusom, ki je vedno z nami. Preživeli smo lep, duhovno zelo bogat dan in se srečni vrnili domov vsak v svoj vsakdan. ■ 54 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Domobranci – žrtve vojne Slovenska zemlja kriči od bolečin. V mesecu maju in juniju leta 1945 se je zgodila največja tragedija v vsej slovenski zgodovini. V teh dveh mesecih je na grozovit način izgubilo življenje 15.000 Slovencev. Dolga leta nedolžna kri napaja našo zemljo. Fani Francelj Kratkemu obdobju strašnih grozodejstev je sledilo dolgo obdobje tihega trpljenja in žalovanja. O pobitih domobrancih se je prvič javno spregovorilo šele pred 30 leti – aprila 1993 z odkritjem in blagoslovom spominskih plošč z imeni pomorjenih po številnih slovenskih krajih –, tako tudi pri nas v Strugah. V cerkvi, kjer je bila večina pomorjenih faranov krščenih, smo obhajali pogrebno mašo. Tudi 50-letnico konca druge svetovne vojne smo obeležili s slovesno mašo in kulturnim programom z žalnimi govori, molitvami, petjem ... Kot vsako leto ob tem času smo tudi letos z daritvijo svete maše 27. maja obhajali spomin na vse naše pomorjene farane, katerih imena so napisana na spomeniku ob cerkvi. Na našem spomeniku je 112 imen žrtev. Med njimi je bilo 28 poročenih mož, ki so za seboj zapustili kar 91 majhnih otrok. Povprečna starost teh očetov je bila približno 35 let, povprečna starost neporočenih fantov pa rosnih 23 let. V naši mali župniji je bilo po vojni pomorjenih kar 78 faranov. Spomnili smo se tudi blaženega Alojzija Grozdeta, ki je bil rojen prav na 27. maja pred sto leti. Tudi njegovo ime bi lahko bilo zapisano na tem našem spomeniku, saj je bil tudi on zaradi vere mučen in umorjen. Teden dni od božiča do novega leta 1943, preden je bil umorjen, je preživel v naši dolini pri prijatelju Francu Pogorelcu. V tem času je bil vsak dan v naši cerkvi pri maši in zdaj smo lahko res srečni, da je ta mladenič, blaženi svetnik, nekoč hodil po naši župniji in lahko mi zdaj stopamo po njegovih stopinjah. Prav je, da tudi duhovno stopamo za njim, ker je vse delal v Božjo čast in slavo. Naj skupaj z našimi pomorjenimi farani v večnosti uživa večni mir in radost, vsi skupaj pa naj tudi za nas pripravi- jo lepšo pot, kot je Grozde napisal v eni svojih številnih lepih pesmi: »A moja pot se ne gubi v temi, jasno začrtano jo zro oči, po njej za narod grem po lepše dni.« Naj vsaka žrtev vojne najde zatočišče v srcu in molitvah nekoga izmed nas. Naj bo blaženi Alojzij Grozde naš zgled in priprošnjik, da bomo tudi mi v bratskem občestvu Cerkve vedno zvesti Gospodu. ■ Naš kraj ■ junij 2023 ••• Pisma bralcev ••• 55 Plesna pravljica V zadnjem letu ne gre nič v pravo smer. Jože Tanko Pričakovanja, da bo Golobova vlada prinesla svobodo, se ne uresničujejo, saj je svoboden lahko le človek, ki je dovolj ekonomsko neodvisen, torej da ni pripet na državne jasli, in ki se lahko na podlagi poštenih in realnih informacij odloča o svojih življenjskih potezah. Situacija, v kateri smo se znašli v zadnjem letu, pa ni taka. Ekonomska neodvisnost se je namreč bistveno poslabšala, saj je vlada najprej odpravila dohodninske ugodnosti, ki jih je sprejela prejšnja, Janševa koalicija. Po dvanajstinah so vse prikrajšali približno za eno plačo na leto. Visoke podražitve se vrstijo celo na področjih, ki so pod posrednim ali celo neposrednim nadzorom vlade, npr. številne javne storitve (vrtci, oskrbnine v domovih za starejše …), energenti itd. Gorivo je na primer pri nas bistveno dražje kot na Hrvaškem. Tudi hrana se stalno draži, za 30 in več odstotkov, čeprav nas vlada s svojo košarico vsak mesec prepričuje, da se je bistveno pocenila. Samo za primerjavo, mnogi prehranski izdelki so v naših trgovinah tudi do 70 % dražji kot v Italiji ali Avstriji. To se lahko prepriča vsak, če le zaide na enodnevni izlet čez mejo. Ta koalicija se je odločila, da popolnoma izpere žepe državljanom. Vlada načrtno ignorira zahteve upokojencev po uskladitvi pokojnin z inflacijo. Prav tako vlada z neumnimi odločitvami muči kmete, zaradi poslabšane gospodarske klime iz Slovenije odhajajo podjetja … Po zadnjih podatkih Eurostata Slovenija beleži tudi največji padec gospodarske rasti med vsemi državami v EU. Zamislite si, v samo enem letu smo iz ene gospodarsko najbolj rastočih držav pristali na evropskem dnu, zaradi česar nas dohitevajo in prehitevajo nekatere članice EU, ki so prišle v EU izza železne zavese in so bile še nekaj let nazaj po standardu daleč za nami (Češka, Poljska, države ob Baltiku). Da nam bodo lažje vladali, da nam bodo stanje slikali lepše, kot je, je poskrbelo ustavno sodišče, ki je z neobičajno odločitvijo omogočilo, da so v svet RTV prišle izključno radikalno levo usmerjene osebe. Kako odločajo, ste lahko videli v neposrednem prenosu na RTV. A to je posledica volilnih odločitev ljudstva, ki je že ničkolikokrat nasedlo le- vičarski propagandi, ki jo izvajajo t. i. neodvisni, v resnici pa ekstremno levičarski mediji, od RTV, POP TV, Dela, Dnevnika in drugih. Če še niste opazili, so vam ti mediji, ko so propagirali (medijsko) in drugo (ulično) svobodo in nasprotovanje varnostnim zdravstvenim ukrepom prejšnje vlade, v resnici prodali poslabšanje standarda, ki pelje v suženjstvo državi. V razmere, v katerih smo pred osamosvojitvijo dejansko bili. Treba pa je vedeti, da če izvoliš socializem, imaš socializem. Pomanjkanje, draginja in čakalne vrste so njegova najvidnejša značilnost, saj socializem nikjer ne ustvari dovolj za blaginjo, kršenje človekovih pravic pa je njegova glavna odlika. Povsod po svetu. Eden od razlogov, da se tuje družbe umikajo iz Slovenije in da ni novih pomembnih tujih investitorjev, je prav nestabilno okolje, ki je značilno za neurejene in brez konceptne vlade, ki sprejemajo odločitve po trenutnem navdihu. Da je Golobova vlada neučinkovita, se vidi tudi iz investicij. Vložila je 140 milijonov evrov v skrajševanje čakalnih vrst, a te so se bistveno podaljšale, število čakajočih na prvi pregled pa se je povečalo za nekaj 10.000. Vidi se po vsakodnevnih kolonah čakajočih na avtocestah, česar prej ni bilo, razen ob turističnih konicah. Ob tem pa je dala še soglasje k bistveni podražitvi cestnin. Obnove cest pa so bistveno zmanjšane. Kupila je štiri aviončke za gašenje požarov in zanje plačala 23 milijonov evrov. Hrvaška je kupila večje in plačal jim jih je proračun EU. Za odpoved pogodbe za nakup vojaških oklepnikov je vlada plačala okoli 5 milijonov evrov itd. Ob tem se forsirajo spremembe ustave na področju imenovanja sodnega sveta in sodnikov ter postopka imenovanja vla- de. V vseh teh primerih gre za to, da se ta imenovanja prenesejo iz pristojnosti državnega zbora na predsednika republike, ki bi ob tem imel zgolj protokolarno vlogo, ki bi omenjene funkcionarje moral imenovati, ne da bi ob tem imel možnost zavrnitve, državni zbor pa dobil vlogo ruske dume. Jasno je, da se s tem bistveno zmanjšuje vloga državnega zbora. Sploh pri imenovanju sodnikov je problem, saj ob tako slabem ugledu sodstva, ki ga poslabšujejo še odmevne čudne in neobičajne odločitve sodnikov, ne bo ob imenovanjih prav nobene razprave. Da sodni sistem ne deluje, kaže tudi to, da ob ugotovljenih številnih instančnih razveljavitvah sodb zaradi kršenja človekovih pravic v sodnih postopkih ni nobenih predlogov sodnega sveta za razrešitve sodnikov, čeprav imajo nekateri sodniki celo več sodb, ki so bile razveljavljene na višjem, vrhovnem in ustavnem sodišču ali celo na evropskem sodišču za človekove pravice. Nosilec teh ustavnih sprememb, ki bodo trajno pohabile imenovanje sodnikov in vlade, je NSi. Kar je kar težko razumeti. Ena od redkih odločitev Janševe vlade, v katero Golobova ni posegla, je bilo nadaljevanje postopka kandidiranja Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta OZN. Ob navdušenju predvsem zunanje ministrice Tanje Fajon in predsednice republike Nataše Pirc Musar so povsem prezrli (ignorirali) vlogo prejšnje (Janševe) vlade, ki se je za kandidaturo odločila na podlagi pobud EU in Nata. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob tem celo izjavila, da gre uspeh pripisati vizionarstvu predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Morda je v tej izjavi res nekaj resnice, saj se je sfižilo več ali manj vse, česar se je Golob lotil popravljati za Janševo vlado. Ta kandidatura je bila ena redkih zadev, ki se je Golob ni dotaknil. Ples Golobove ekipe in njegovih podpornikov je podoben plesu v Prešernovi pesmi Povodni mož. Če bo to plesanje svobode še dolgo trajalo, nas bo pogoltnilo, kot je Ljubljanica pogoltnila Urško. Prelepa Slovenija si tega zagotovo ne zasluži. P. S. Jankovića je sodišče spet oprostilo. Kaže, da je zadoščal objem ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. ■ 56 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ junij 2023 Luka in Klement iz Dobrepolj ter p. Modest Golia Izdajateljski projekt Turističnega društva Dobrepolje, zbornik Luka iz Dobrepolj = Lucas Guettenfelder (Videm - Dobrepolje), 2022, je spodbudil zanimanje za čas humanizma in protestantike pri nas ter za povezave v času. Drago Samec Luka iz Dobrepolj: Življenje, delo in pomen humanista Luke iz Dobrepolj (ok. 1500–1562) je najprej obelodanil dr. Primož Simoniti, ki je o Luki objavil samostojna članka v jugoslovanski strokovni reviji Živa antika (1972) in v Zborniku občine Grosuplje (1974), v povezavi s sodobniki pa ga je obravnaval še v publikaciji Humanizem na Slovenskem (1979). Njegovo delo je nadgradila dr. Marija Wakounig z razpravo v nemščini: Lukas Gutenfelder: ein Humanist als Universitätslehrer und akademischer Multifunktionär, v zborniku Plus ultra, Die Welt der Neuzeit (Münster, 2008). Prevod te razprave v slovenščino (z naslovom Lukas Drinak alias Luka iz Dobrepolj alias Gutenfelder alias Bonicampius alias Agathopedius) je opravil njen brat Jože Wakounig in je objavljen v zborniku Luka iz Dobrepolj, kot tudi Simonitijev iz leta 1974. Ob vseh predavateljskih zadolžitvah poetike in retorike, funkcijah dekana fakultete in rektorja dunajske univerze ter kot superintendent univerze je bil Luka iz Dobrepolj tudi tajnik in spremljevalec diplomata Žige (Sigismunda) Herbersteina (1486–1566) iz Vipave, ki je Evropi odkril Rusijo. Luka je najbolj temeljno delo (za današnji čas) opravil pri latinski izdaji publikacije Moskovski zapiski avtorja in diplomata Žige Herbersteina, ki so v letu 1549 izšli z naslovom Rerum Moscovitarum Commentarii. Knjiga je bila posebna uspešnica, saj so jo prevajali in ponatiskovali. Dr. Wakounig je Lukov delež označila: »Humanist je pregledal in ovrednotil diplomatovo dopisovanje z različnimi znanstveniki ter informanti, primerjal pa kompiliral nova spoznanja z zapisi svojega naročnika in jih navsezadnje spravil kot najeti pisec (ghostwriter) v sodobno humanistično latiniteto.« Knjiga je najprej izšla brez navedbe avtorja, tudi brez navedbe Lukovega deleža, o čemer je v zborniku več povedanega. Tudi v prvem prevodu Moskovskih zapiskov (1951) v slovenščino o Luki iz Dobrepolj ni navedene povezave. Prevod je opravil križnik Ludvik (pater Modest) Golia. Ludvik (pater Modest) Golia Ludvik (pater Modest) Golia (12. 4. 1916–16. 12. 1969) je bil duhovnik, križnik, po vojni pa je tudi diplomiral na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ob duhovniškem delu se je ukvarjal predvsem z arhivi. Po smrti ljubljanskega mestnega arhivarja Vladislava Fabjančiča se je Golia za dve leti zaposlil pri Mestnem arhivu v Ljubljani ter ob drugem delu v tem času prevedel Moskovske zapiske Žige Herbersteina (1951). Golia je v avgustu 1952 odšel za kaplana v Dobrepolje, kjer je župnijo vodil vikar namestnik Rafael (Rafko) Fabiani, in ostal v Dobrepolju le do leta 1954. Goljev prevod Herbersteinovih Moskovskih zapiskov je izšel konec leta 1951. Prevodu je Golia dodal članke: Herbersteinovo življenje, Rusija v 16. stoletju, Bibliografija in Opombe. Ocene knjige so izšle v revijalnem tisku v letu 1952, najtemeljitejša pa v reviji Slovenski etnograf v letu 1954 zgodovinarja Josipa Mala. Ponatis Goljevega prevoda Moskovskih zapiskov je izšel pri Slovenski matici v letu 2001 s spremno besedo dr. Vaska Simonitija, v kateri pravi, da nam Herbersteinova knjiga omogoča, »da lahko bolje razumemo tudi današnjo rusko državo, njeno oblast, njeno hrepenenje po lastni življenjski obliki, lastni religiji in lastni prihajajoči zgodovini«. Današnjemu času pa Herbersteinovi Moskovski zapiski dodajajo novo aktualnost in z njo vrednost Lukovega deleža, z Naš kraj ■ junij 2023 njegovim uredništvom in izpiljenjem latinskega izvirnika se Moskovski zapiski uvrščajo v sekundarno domoznansko publikacijo. Klement iz Dobrepolja: Simonitijev pregled z naslovom Humanizem na Slovenskem pa je opozoril še na enega Dobrepoljca, ki je doslej ostajal v senci. Klement iz Dobrepolja (Clemens Bonicampius Carneolanus) se je zapisal v čas leta 1504, ko se je njegov učitelj Konrad Celtis v izdaji svoje alegorične scenične igre, ki je slavila cesarja Ma- 57 ••• Šport ••• ksimilijana I., cesarju v njej zahvalil za ustanovitev kolegija (Collegium poetarum et mathematicorum) ter kot svojega učenca navedel tudi Kranjca Klementa iz Dobrepolja, ki je v drugem razredu s šolsko poetično vajo zapel odo v zahvalo in čast cesarju. »Klementova sapfična oda se začenja z nagovorom na cesarja Maksimilijana, prijatelja in pospeševalca pesnikov, s prošnjo, naj dobrohotno sprejme pesmi ukaželjne mladine. In konča s pozivom mladini, naj slavi z učeno pesmijo večno vladarjevo slavo.« Kaj več se o avtorju slavospeva, »spretno verzificirane ode, ki v horacijanskem pesniškem jeziku ob uporabi mitoloških atributov in poetičnega inventarja ponazarja, kolikšno mero formalne izurjenosti si je pridobil njen avtor pod Celtisovem mentorstvom«, ne ve. Vprašanje identitete Klementa iz Dobrepolja ostaja odprto, morda je še mlad umrl. Po ustanovitvi ljubljanske škofije (1461) so iz sosednjih župnij Dobrepolje in Škocjan pri Turjaku (ki sta ostali tedaj še v oglejskem patriarhatu) v okrog 30 letih (okrog 1480, pred 1500 in 1508) izšle tri osebnosti (Luka in Klement iz Dobrepolja ter Primož Trubar), ki so se zapisale v humanistični čas. ■ Jubilejni 20. Športni dan v Bruhanji vasi odlično uspel V idiličnem vremenu je na praznično nedeljo, 25. junija 2023, v rekreacijskem centru Gmajna potekal 20. Športni dan v Bruhanji vasi. V tekmovalnem delu je nastopilo osem nogometnih ekip in kar 12 ekip v odbojki na mivki. Tudi tokrat smo poskrbeli za zanimive popestritve. Bojan Novak Že nekaj dni pred dogodkom je število predprijavljenih ekip nakazovalo, da bo po skupnem številu sodelujočih rekreativcev to rekordna prireditev. Ko je še vreme z ne previsokimi temperaturami dodalo pravo kuliso, smo lahko cel dan uživali v športnih dejavnostih. Prva je šla na nordijsko hojo skupina zagnanih žensk, ob 10. uri pa se je začel nogometni turnir, najkakovostnejši do zdaj. Osem zelo izenačenih ekip, razdeljenih v dve predtekmovalni skupini, je prikazalo odlične tekme. Pred zaključnimi boji so za posebno presenečenje poskrbela dekleta Futsal kluba Dobrepolje, ki so med seboj odigrala prijateljsko nogometno tekmo. Veselimo se tudi njihovih nastopov v naši dvorani v naslednji futsal sezoni. Obe polfinalni nogometni tekmi sta bili zelo razburljivi, odločil pa ju je le po en zadetek. V finalu sta se tako pomerili ekipi ŠPORT DESIGN Avtoelektrika Andolšek in Bruhanja vas. Z zadetkom pol minute pred koncem se je naslova prvaka 20. športnega dneva v Bruhanji vasi veselila ekipa ŠPORT DESIGN AE Andolšek. Tretje mesto je po streljanju kazenskih strelov osvojila ekipa Ložine. Hkrati z nogometom je potekal tudi turnir v odbojki in v vseh 20-ih letih je prav letošnji turnir privabil največje 58 REZULTATI TEKMOVANJ NA 20. ŠPORTNEM DNEVU V BRUHANJI VASI: NOGOMETNI TURNIR: 1. mesto: ŠPORT DESIGN Avtoelektrika Andolšek 2. mesto: Bruhanja vas 3. mesto: Ložine 4. mesto: Kočevska Reka Fair play ekipa: Ložine Najboljši strelec: Primož Potočar (Bruhanja vas) Najboljši vratar: Nejc Zrimšek (ŠPORT DESIGN) Sodelovalo je osem ekip. ODBOJKA NA MIVKI: 1. mesto: N&M`S (Nika Černigoj, Simon Marolt, Toni Travnik, Luka Marolt) 2. mesto: Sončki (Eva Starič, Klemen Marolt, David Nose) 3. mesto: Zmačkani (Jure Križman, Jošt Lenič, Rok Skvarča) Miss mivke: Nika Černigoj Mister mivke: Jošt Lenič Sodelovalo je 12 ekip. PRSTOMET – TARČA: 1. mesto: Nejc Zalar 2. mesto: Anej Kmetič 3. mesto: Tone Vodičar NOGOMETNI PIKADO: 1. mesto: Jon Novak 2. mesto: Ažbe Babič 3. mesto: Nik Prhaj možno število ekip, 12. Ekipe smo z žrebom razdelili v štiri skupine, iz katerih sta napredovali po dve najboljši. Tudi tu smo gledali kakovostne tekme, polne preobratov. Po petih urah smo dobili dve finalistki. Tesno je v finalu slavila ekipa N&M`S, drugo mesto pa je osvojila ekipa Sončki. Tradicionalno je postalo tudi metanje balinčkov v tarčo (prstomet). Vsako polno uro so lahko obiskovalci preizkusili svojo natančnost. Med 46 sodelujočimi je največ natančnosti pokazal Nejc Zalar. Letos smo poskrbeli še za eno zanimivo dejavnost – brcanje žoge v napihljivi pikado. Predvsem otrokom je bil pikado velik izziv. Štirikrat smo med popoldnevom opravili streljanje v tekmovalni ••• Šport ••• Naš kraj ■ junij 2023 Naš kraj ■ junij 2023 obliki. Med 26 pogumnimi strelci je bil najbolj natančen Jon Novak. Z nami pa so bili tudi člani Lokostrelskega društva Turjak, ki so prisotnim ••• Šport ••• z veseljem pomagali pri prvih strelih z lokom. Ne smemo pozabiti tudi igranja badmintona, vragolij na uličnem fitnesu, skakanja po trampolinu in plesanja 59 po otroški plezalni steni. Ob koncu prireditve smo izvedli še podelitev, kjer smo najuspešnejšim izročili medalje in pokale. Tako člani Športnega društva Dobrepolje kot vaščani Bruhanje vasi smo veseli, da se je na prireditvi zbralo toliko ljudi, predvsem rekreativnih športnikov. Skupaj smo dokazali, da se imamo ob športu vedno prijetno, in na najlepši možni način obeležili rojstni dan države. Prireditev smo tudi letos vključili v projekt Športne unije Slovenije Slovenija v gibanju. Zahvaljujemo se članom PGD Videm - Dobrepolje, ki so nam tudi letos pomagali pri izvedbi prireditve. Več utrinkov s športnega dneva najdete na FB strani Športnega društva Dobrepolje. ■ 60 KOMPOLJE. V prvem polfinalu je ekipa ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK z rezultatom 2 : 1 premagala ekipo LISJAKI 2, v drugem polfinalu pa je OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE po streljanju šestmetrovk premagala 1. Tudi tekma za tretje mesto je bila odločena poNaš streljanju kraj ■ junij 2023 ••• LISJAKE ••• šestmetrovk, uspešnejši so bili LISJAKI 2. Pokal je osvojila ekipa ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK, ki je v finalu premagala ekipo OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE (2 : 1). Najboljši vratar pokalnega turnirja je bil Nejc Zrimšek (ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK), najboljši igralec turnirja pa Kevin Strnad (OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE). Šport Futsal Dobrepolje 2023 V juniju pa so bili odigrani še preostali krogi spomladanskega dela futsal lige, ki se bo po poletnem premoru nadaljevala v torek, 22. avgusta 2023, v Predstrugah. Boštjan Grandovec, ŠD Kompolje Rezultati in lestvica po odigranem spomladanskem delu: Rezultati in lestvica po odigranem spomladanskem delu: 4. KROG V okviru futsal lige Dobrepolje 2023 je v Kompoljah v soboto, 27. maja 2023, potekalo pokalno tekmovanje. Udeležilo se ga je sedem ekip, ki nastopajo v ligi in so bile razdeljene v dve tekmovalni skupini. Po zanimivih, napetih in tudi rezultatsko presenetljivih tekmah v skupinah so se v polfinale uvrstile ekipe: LISJAKI 1, LISJAKI 2, ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK in OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE. V prvem polfinalu je ekipa ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK z rezultatom 2 : 1 premagala ekipo LISJAKI 2, v drugem polfinalu pa je OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE po streljanju šestmetrovk premagala LISJAKE 1. Tudi tekma za tretje mesto je bila odločena po streljanju šestmetrovk, uspešnejši so bili LISJAKI 2. Pokal je osvojila ekipa ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK, ki je v finalu premagala ekipo OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE (2 : 1). Najboljši vratar pokalnega turnirja je bil Nejc Zrimšek (ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK), najboljši igralec turnirja pa Kevin Strnad (OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE). V juniju pa so bili odigrani še preostali krogi spomladanskega dela futsal lige, ki se bo po poletnem premoru nadaljevala v torek, 22. avgusta 2023, v Predstrugah. Rezultati in lestvica po odigranem spomladanskem delu: URA PAR IZID PREKRŠKI - ŠD PONIKVE 0 : 3 - OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 3 : 4 - ŠD PRIKAZ - RISI 0 : 1 19:00 OUTSIDER ŠD KRAJNA 19:45 ŠD PREDSTRUGE 20:30 LISJAKI PROSTA EKIPA : b : b 5 : 3 5 : 4 ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK 5. KROG URA PAR IZID PREKRŠKI - ŠD PREDSTRUGE 1 : 2 - OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 4 : 7 - ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK 2 : 5 19:00 LISJAKI 19:45 ŠD PONIKVE 20:30 ŠD PRIKAZ - RISI PROSTA EKIPA : 7 : 5 5 : 8 5 : 6 OUTSIDER ŠD KRAJNA 6. KROG URA PAR IZID PREKRŠKI 2 : 0 1 : 1 1 : 9 6 : 5 IZID 7. KROG - OUTSIDER ŠD KRAJNA 2 : 0 PAR - ŠD PREDSTRUGE- OUTSIDER ŠD KRAJNA 3 : 1 19:45 ŠD PONIKVE 19:00 ŠD PRIKAZ - RISI 1 : 3 20:30 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE - ŠPORT DESIGN AE ŠD PREDSTRUGE PONIKVE - ANDOLŠEK 19:45 ŠD PROSTA EKIPA : OKREPČEVALNICA ZORALISJAKI 20:30 ŠD KOMPOLJE - ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK PREKRŠKI - ŠD PRIKAZ - RISI - ŠD PONIKVE - LISJAKI 19:00 ŠD PREDSTRUGE 19:45 ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK 20:30 OUTSIDER ŠD KRAJNA PROSTA EKIPA : 7 : 6 4 : 1 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 7. KROG URA PAR RISI 19:00 ŠD PRIKAZ - URA PROSTA EKIPA : TRENUTNA LESTVICA število TRENUTNA LESTVICA zmage remiji porazi TOČKE ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK 6 5 OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 5 1. ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK 6 ŠD PONIKVE 2. OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 6 3 ŠD PREDSTRUGE 6 3 3. ŠD PONIKVE ŠD PRIKAZ - RISI 6 2 4. ŠD PREDSTRUGE LISJAKI 1 6 5. ŠD PRIKAZ - RISI OUTSIDER ŠD6. KRAJNA 6 0 LISJAKI 7. OUTSIDER ŠD KRAJNA 6 : 36 : 1 1 : 3 LISJAKI tekem 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 3 : 3IZID 7 : 23 : 0 1 0 2 0 1 0 0 število 0 tekem 6 6 6 6 6 6 6 1 1 3 3 5 6 dani goli : zmage 16 remiji22porazi : 5 15 5 11 39 37 23 10 1 0 2 0 1 0 0 0 53 13 11 6 16 1 0: 1: 1: 3: 3: 5: 6 prejeti goli gol razlika dani TOČKE 15 7 goli 1516 3822 1015 353 1111 013 209 -1411 207 -4 6 393 -3816 1 0 Najboljši strelci lige: Najboljši strelci lige: Najboljši strelci po odigranem spomladanskem delu 1. 2. 3. 3. Priimek in Ime Ekipa Št. zadetkov BLATNIK ALEN OKREPČEVALNICA Priimek in Ime ZORA ŠD KOMPOLJE Ekipa 18 VIDIC ROK OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE ZORA ŠD14 1. BLATNIK ALEN OKREPČEVALNICA KOMPOLJE PADAR PRIMOŽ ŠD PREDSTRUGE 6 2. VIDIC ROK OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE ŠTEPEC ŽAN 3. PADAR OKREPČEVALNICA KOMPOLJE 6 PRIMOŽ ZORA ŠDŠD PREDSTRUGE OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE 3. ŠTEPEC ŽAN Št. zadetkov 18 14 6 6 : prejeti goli : : : : : : : 7 15 10 11 20 20 39 61 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ junij 2023 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. Ob žalostni izgubi dragega brata ZAHVALA JANEZA KOVAČIČA V 89. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi ata iz Zagorice (1955–2023) se iskreno zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju internističnega oddelka CZ v UKCL, dr. Marku Živcu, dr. med., medicinskemu in negovalnemu osebju DEOS, d. o. o., Cerknica za nesebično pomoč, fizioterapevtkam za vztrajno pomoč pri okrevanju v času bivanja, duhovniku župnije Cerknica za redne obiske in opravljene obrede. Hvala vsem sodelujočim za opravljene storitve v času izvedbe pogreba. Vsem in vsakemu posebej hvala za molitve, darovane maše, dar za cerkev, izrečeno sožalje in vse pozornosti, ki ste jih izkazali ob smrti in v času pogreba. Hvala vsem, ki ste ga kropili in pospremili na zadnji poti. Hvala sestram klarisam za opravljene molitve po namenu pokojnega brata Janeza. Vsi njegovi JANEZ ADAMIČ 7.6.1935 – 16.6.2023 iz Kompolj Ob boleči izgubi se za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga obiskovali v Domu svete Terezije. Hvala celotnemu kolektivu za vso izkazano pomoč. Hvala g. župniku Francu Škulju za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani in pogrebnemu zavodu Novak za strokovno in hkrati sočutno organizacijo pogreba. Posebna zahvala pa velja vsem, ki ste se na zadnji poti od njega poslovili, zanj molili in ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi! POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber 2a ������� 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� 62 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ junij 2023 ZNEBITE SE KRVAVEČIH DLESNI, ZOBNEGA KAMNA IN OBARVANOSTI ZOB Z IONSKIMI ZOBNIMI ŠČETKAMI SOLADEY LE 3 MINUTE NA DAN: odpravi zobne obloge odstrani zobni kamen pomoč pri slabem zadahu umivanje zob brez zobne paste Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si antibakterijski uč inek se nadaljuje tudi po umivanju INFO@EKOTEHNOLOGIJA.SI SPLETNA TRGOVINA: WWW.EKOTEHNOLOGIJA.SI 030 333 724 Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje. Informat ivno gla silo obči ne Dobre polje ■ letnik XXIII. št. 2 ■ februar 2017 Infor mati vno g lasil o obč ine D obrep olje XXIII. št. 5 ■ letnik lje repo Dob čine o ob asil o gl tivn rma Info ■ letnik XXIII. ■maj 2017 ■ janua r 2017 št. 1 Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan učili nekoliko drugače. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srečanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. j: epolje Slika zgora šola Dobr pripravila Osnovna mbra dnevu c dece je kone proslavo ob osti. slovesno osti in enotn samostojn mbrska Slika levo: jeva dece ljena so je Pinki Končana a akcija, pode tva. dobrodeln zbrana sreds že bila tudi Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojn i. Slika levo: Člani Gobars kega društv Štorovke a Šentrumar udeležili so se tridnevnega dogodka gobarskega na Hrvašk em. Avtohiša Zalar d.o.o. Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 01 7881 999 031 331 920 prodaja@avtohisa-zalar.si FB Instagram www.kzlasce.si IŠČEŠ POLETNO DELO ali ZAPOSLITEV? Iščemo (m/ž):    Natakarja (redno ali študentsko delo) Mesarja Poslovodjo tehnične trgovine V NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE VELIKE LAŠČE - center 412 m2 › prostor za storitve v pritličju in kleti s svojim vhodom (380 m2) › pisarna 35 m2 v prvem nadstropju › centralno ogrevanje z radiatorji › adaptirano l. 2015 › možnost parkiranja za stranke in zaposlene 471 m2 V ekipo ste poleg izkušenih vabljeni tudi manj izkušeni in znanja željni bodoči sodelavci. Lokacija dela je v Velikih Laščah. Za več informacij pokličite na tel. 01 78 88 840 ali pišite na info@kzlasce.si Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan Kotiček za smeh Znanstvena fantastika V knjigarno vstopi moški in reče prodajalki: “Prosim, rad bi knjigo z naslovom Moški, gospodar v hiši.” Prodajalka ga pogleda in reče. “Poglejte zgoraj, znanstveno fantastiko prodajamo v prvem nadstropju.” ROB › › › › › poslovni prostor skladišče / delavnica v dveh etažah grajeno l. 1985 3 prostori 336 m2/ 84 m2/ 51 m2 centralno ogrevanje z radiatorji › lastna parkirišča › dostop s kamionom K V A L I T E T A VA R N O S T VA R Č N O ST Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si VRHUNSKA KVALITETA IN BREZČASEN DIZAJN 051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si Obrtna cona Ločica pri Turjaku 倀漀最漀搀戀攀渀椀 猀攀爀瘀椀猀 䌀攀渀椀琀攀瘀 琀攀爀 瀀漀瀀爀愀瘀椀氀愀 稀愀 瘀猀攀 稀愀瘀愀爀漀瘀愀氀渀椀挀攀 倀漀瀀爀愀瘀椀氀漀 琀漀ഁ攀 戀爀攀稀 氀愀欀椀爀愀渀樀愀 䈀爀攀稀瀀氀愀ഁ渀愀 渀愀搀漀洀攀猀琀渀愀 瘀漀稀椀氀愀 䄀瘀琀漀欀氀攀瀀愀爀猀琀瘀漀 䄀瘀琀漀瘀氀攀欀愀 ㈀㐀栀 倀漀氀椀爀愀渀樀攀 瘀漀稀椀氀 䬀攀洀椀ഁ渀漀 ഁ椀愁ഁ攀渀樀攀 䌀攀猀琀愀 㘀㘀Ⰰ ㄀㌀㄀㈀ 嘀椀搀攀洀 䐀漀戀爀攀瀀漀氀樀攀 眀眀眀⸀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀 椀渀昀漀䀀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀