Z63 ML SLOfENSKl Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po potil prejeman za avstro-ognke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za M no 1 Jano s pošiljanjem na dom za vso teto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za m drago detele in Ameriko tek) leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpoštljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In apravnistvo je v Knaflovih ulicah Št 5. - UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari., Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. UpravntšHa telefon st 85. Delegat Uaclau Klofač o Mlinskih doiodklh. Češki delegat Vaelav Klofač se je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra dotaknil tudi krvavih ljubljanskih dogodkov ter med drugim rekel: »Odgovor, ki smo ga slišal od gospoda vojnega ministra, so morda sprejeli s ploskanjem v nemški kazini v Ljubljani, a bil je po mojem prepričanju zgolj zadoščenje poročniku Maverju, ne pa slovenski Ljubljani, ki je bila svedok tragičnih dogodkov dne 20. septembra. Informiral sem .se o vsi stvari na mestu in imam pri roki izvest je župana in poslanca Hribarja, ki ni nič manj zanesljivo, kakor informacija, na katero se opira gospod vojni minister. (Delegat \Volf: Hribar je torej najzanesljivejši vir! Delegat Klofač: Gotovo!Lahko ste njegov narodni nasprotnik, a ne morete mu odrekati verodostojnosti in značaja!) Mi trdimo, da ni bilo v Šolskem drevoredu prav nobenega povoda za vojaško intervencijo, da torej tudi ni bilo nobenega vzroka za streljanje. Razglednice, ki so jih streljajoči nemški vojaki poslali svojcem in ki jih je zadržal poštni nrad, so najzanesljivejši dokaz za to, da so vojaki na kopo bežeč i h Slovencev streljali kakor na zajec zgolj iz narodnega sovraštva. A gospod minister pride in nam po vojaško — kakor bi se ne šlo za kri docela nedolžnih ljudi — povsem kratko sporoči, da je bilo postopanje poročnika Maver j a korektno, da je postopal docela po vojaških predpisih in da je bil edini pregrešek ta, da so vojaki streljali, ne da bi čakali na povelje »Feuer«. Ne, gospod minister,, na takšen način ne boste spravili s sveta ljubljanske tragedije! Red in mir po ulicah delati in odzadaj moriti nedolžne ljudi, ljudi bežeče, moriti jih iz narodnega sovraštva, to je velik razloček! Zaplenjene razglednice — hi in te smo hoteli videti! — karakte-riznjejo dovolj ves krvavi akt dne 20. septembra! Tu se ne sme govoriti: »Vojaki so po teh dneh bili utrujeni in Že nervozni«, za takšen izgovor, za takšno opravičen je se zahvaljujemo « In če bi bil padel tudi kak kamen — pripustimo to, dasi temu ugovarja poročilo mestnega magistrata ljubljanskega vendar si prepovedujemo, da bi vojaki radi vrženega kamna, ki bi v najhujšem slučaju mogel povzročiti lahko poškodbo, streljali na ljudi, ki pri de- monstracijah vobce niso bili udeleženi. Ce vojaki v takšnih slučajih sami ne morejo obdržati hladne krvi, kako se naj to zahteva od razburjene množice! Sicer pa, gospoda moja, ena stvar je značilna: kjerkoli teče kot posledica vojaške intervencije kri, je to povsodi samo kri slovanska. Zares rad bi videl statistiko, koliko je bilo v zadnjih dvajsetih le* tih v konfliktih z vojaštvom in orož-ništvom ustreljenih Slovanov in koliko Nemcev in Madžarov! Vemo samo za ustreljene Slovane, enkrat so to Cehi, potem Slovaki ali Hrvatje, dne 20. septembra pa so bili Slovenci. Nehote se človeku vsiljuje prepričanje, ki v resnici povzroča ogorčenje, da ima vojaštvo, kadarkoli se gre za Nemce ali Madžare, ukaz, naj postopa kolikor mogoče milo in popustljivo — mi proti temu nimamo ničesar, ker smo pred vsem ljudje, obdarjeni z blagimi čuvstvi! — toda kadarkoli se gre za Slovane, opozarjajo se poveljniki vojaških oddelkov, naj pri prvi priliki takoj rabijo orožje! To je, gospoda moja, kar nas vznemirja, kar med nami povzroča ogorčenje in odgovor gospoda ministra, ki o tragediji ljubljanski ni našel drugih besed, kakor smo jih slišali, mora naše razburjenje in vznemirjenje samo še povečati. Zahtevali smo upravičeno strogo vojaško sodno preiskavo. Zahtevali smo, da se nam predlože razglednice, ki govore tako jasno. Zahtevali smo pojasnila, kako more vojaška uprava po vsem tem, kar se je zgodilo, smatrati nadaljne postopanje poročnika Maver j a za taktno, i hoteli smo slišati, če se v pomirjen je ljudstva premesti iz Ljubljane pehotni polk št. 27, a nismo ničesar o tem slišali. Ce bi se bilo kaj takšnega zgodilo v Libercih ali v Gradcu, bi bil odgovor docela drugačen. V Libercih se je zgodilo, da je na vljudno vabilo »Češke Besede.« poslal generalni major Dvorak deputacijo častnikov češkega polka na njeno prireditev. No takoj, ko je spregovorila liberska ulica, se je morala dati satisfakcija nemškim Li-hercam; general Dvorak je bil v tistem trenotku premeščen v Kotor m z reservatnim poveljem Velikega generala Kollerja, ki je bil sedaj imenovan za poveljujočega generala v Pragi, je bilo častnikom ukazano, naj respektirajo nemško narodno občutljivost in naj ne zahajajo na nenemške prireditve razen na vetc- ranske. Nemcem se je mogla in morala dati satisfakcija takoj, da si niso imeli do tega nobene pravice. In vendar stojimo v Ljubljani pred dvema častnima grobovoma, a osem ranjenih, ki so vsi ustreljeni od zadaj, leži v bolnici! A sam minister priznava, da so vojaki streljali brez danega povelja, V takih okolnostih bi moral poveljnik ljubljanske posadke že z ozi-roui na določbe navadnega takta takoj iti vzpričo strašnega dogodka k mestnemu zastopu se opravičit ter ga zagotovit, da se bo o dogodku uvedla nemudoma stroga preiskava, da se da težko žaljeni človečnosti primerno zadoščenje. To se ni zgodilo, takšno upravičenje se ni podalo niti tu na tem mestu. Kar se je tu govorilo, lahko končno služi za vzpodbudo, naj bi v drugih enakih slučajih, kadar se gre za Slovane, Maverjevo postopanje služilo za sijajen zgled. Najlepše pri tem pa je, da vojna uprava misli, da morajo slovanski delegati v takšnih razmerah še z navdušenjem glasovati za njen proračuni Zameji smo tudi zahtevali odgovor, kdaj bodo že vendar člani častniškega zbora — torej tudi Nenemei — odvezani dolžnosti biti člani nemške kazine v Ljubljani, kakor so brez razlike narodnosti primorani molčati k temu, da se častnikom v Čeških Budjejovicah odtegne na mesce prispevek 2 K* za tamkajšnje nemško nacionalno društvo. To so stvari, ki nas Slovane-žalijo, in za to tudi vojaška gosposka na takšne zahteve in pritožbe niti ne odgovarja. O ljubljanski aferi se bo moralo razpravljati v parlamentu in šele takrat bo tej aferi v resnici pripadla velika vloga. Kakor se s Slovani postopa, tako bodo postopali tudi oni proti vladi. novo železniška prosa Trebnle-Mirna - Mobronofi -$t. Janž - in trgovina. V nekaj dnevih se otvori sicer neznatna proga Trebnje - St. Janž, ki pa prinese v naše sicer že od nekdaj zapuščene a krasne vinorodne kraje novo življenje, nov promet, novo industrijo. Naše dolenjske gorice, ki imajo vsled dobre vinske kaplje svetovni renome, naši hribi |M>lni premoga in razne rude, so spali ter čakali vstajenja dan. Vsakemu tujcu je bil dohod v naše kraje vsled stroškov in neugodnih zvez jako težaven in trudapoln. Vsled tega je pri nas obilo ljudi in sicer že osivelih las, ki še niso videli naše centrale »bele Ljubljane«. Sedaj se otvori nova proga, res le v prvo korist premogokopne družbe v Št. Janžu a tudi drugi ne ostanemo brez dobička.Kako krasne izlete bodo na primer imeli turisti na potih Rudolfovo, Hmelnik, Mokronog, nadalje Radeče - Brunk - St. Janž - Kermelj in Mirna peč - Tre-belno - Mokronog. Tudi v središču te proge v mo~ kronoški dolini je vse radostno pripravljeno na ta preobrat. V trgu Mokronogu se ustanavlja olepševalno društvo, ustanovljen je pod izborno spretnim vodstvom iin-pozanten pevski klub, ki bode gojil ljubezen do naše na novo oživljene slovenske dolenjske domovine. Deluje se na ustanovitev »Sokola«, sploh vse hiti k novemu pro-cvitu. Kakor goščava v zimskem spanju, katero poseti kvečjemu plaha srna, a jo zbudi do krasote narave spomladno soince, tako nekako nas spodbuja k novemu vstajenju nova železna proga, ki bode oživela našo od sveta pozabljeno dolenjsko stran. Pa tudi trgovina pri nas pride do neprecenljive veljave. Do sedaj je bil ves promet obrnjen na postajo Sevnico na štajersko stran preko Save. Vsa trgovina kakor n. pr. Mirna, Št. Rupert, Mokronog, Tržišče, Št. Janž, Trebelno, Šmarjeta, Škoe-jan itd. so imeli edino ugodno zvezo s Sevnico. Ta zveza pa je bila v zvezi z ogromnimi stroški, kajti voznika pozimi ob snežnih in ledenih časih niti za drag denar ni bilo dobiti. Cesta v Sevnico za Mimo je ne le slaba in za voznike ozka ter vsled tega neugodna, temveč tudi v zimskem easu smrtno nevarna vsled snežnih plazov, ki pri južnem vremenu pridrve kot lavina z visokih strmih hribov ter zasujejo javno cesto, tako da se ustavi ves promet. Vrhu tega pa je tudi mostov i na čez savski most izvanredno visoka in to je moral plačati vsak naš voznik, ako je hotel priti v Sevnico na kolodvor. A kaj še to! Poglejmo trgovino. Vsa naša dolina je imela zvezo najbolj s štajersko deželo in s tem rada ali nerada pod p i rala nemške trgovine v Sevnici, Celju, Gradcu in v okolici; vse to je sedaj minulo, ker je vsled nove proge pretrgana vsaka važna zveza s Sevnico, mirovala Ih> de dolgotrajna vožnja, drage mosto-vine ne bo, a mirovale bodo tudi nemške tvrdke po raznih razvpitih krajih, ki so zalagale našo dolino dosedaj. Nova proga nam v tem oziru obilo obeta, kajti sedaj je vse več ali manj primorano na dobavo blaga iz Ljubljane ćdi Novega mesta. Slovenskim narodnim trgovcem v Ljubljani je zasijala nova luč glede prometa v trgovini, kar je gotovo vsega veselja vredno. Geslo »Svoji k svojim« naj tudi pri nas velja. Seveda je potreba pri tem računati, da tudi ljubljanski trgovci nastavijo cene, ki bodo enake štajerski, večinoma nam Slovencem nasprotni konkurenci. V tem slučaju hode nova proga tudi v trgovskem narodnem oziru pravi blagor naše mile slovenske dole j ske domovine. P. St. Sprememba v ministrstvu. Dunaj, 9. oktobra. Nemške stranke se še vedno pretepajo za porfelje. Vodilni krogi nemških svobodomiselnih strank zahtevajo, da mora dr. pl. Derschatta ostati v ministrstvu, a krščanski socialisti zopet vztrajajo pri svoji zahtevi, da mora ostati Ebenhoch. Nadalje zahtevajo krščanski socialisti tudi trgovinsko ministrstvo zase. Baron Bienerth se je vsled tega že začel pogajati s Cehi, da bi se proti primerni odškodnini odpovedali trgovinskemu portfelju. Cehom se v tem slučaju ponuja poleg ministra-roja-ka st' portfelj poljedelskega ministra in ministra za javna dela. Toda pri tem bodo Bienerthu križali račune agrarci, krščansko-socialne stranke, ki zahtevajo poljedelsko ministrstvo zase. Govori se, da je prestolonaslednik priporočal cesarju, naj bi se naučno ministrstvo poverilo članu gosposke zbornice dr. pl. G r a b m a y-ru, a minister zunanjih del baron Aehrenthal priporoča grofa St ii r g-k h a za na učnega ministra. Parlamentarna komisija poljskega kluba se je izrekla za koalicijo in za dosedanja ministra Ko-r v t o w s k e g a in Abrahamu-\v i c z a v novem ministrstvu. Predsedstvo nemških svobodomiselnih strank je izdalo o položaju j>oročilo, v katerem pravi, da gleda nezaupno sestavljanje nove koalicije ter ne mara vstopiti v koalicijo, ki bi naj samo glasovala za parlamenta rno rešitev takozvanih državnih potreb. Od nove koalicije se temveč najodločneje zahteva, ostro očrtan politični program, v katerem bo na prvem mestu ureditev narodnostnih LISTEK. Ho rodnih tleh. Povest; spisal Fr. Ran t. (Dalje.) Marko Košan je bil šel hitrih korakov po lesenih izhojenih stopnicah v prvo nadstropje svoje hiše in je vstopil v prestorno, starinsko me-blovano sobo. Okna so bila na stežaj odprta, a vzlic toplemu dnevu, je bil zrak v sobi zatohel in vlažen, kakor je pač v zaprtih prostorih, koder dolgo nihče ne prebiva. Vse je bilo v tej sobi tako, kakor tedaj, ko se je Marko zadnjikrat tukaj mudil. Pohištvo je bilo isto kot prej in razpostavljeno ravno tako, kakor nekdaj, samo barve so bile obledele. Na stenah so visele vse one podobe, ki jih je poznal izza mladih dni, svete podobo, slabo slikane, in vmes podobe različnih prelatov neznanih imen. Marko se je hitro ozrl po sobi. Dokler so živeli njegovi starši, je ta soba služila kot salon in obednica. Tu je mati sprejemala goste, tu so hili obedi, pa dostikrat tudi posvetovanja s političnimi veljaki cele okolice, tn so se njegovi starši razveseljevali s prijatelji in v tej sobi sta oče in mati ležala na mrtvaškem odru. Ob najširši steni .je stala starin ska zofa, nad katero so visele oten-nele fotografije, predstavljajoče očeta in mater in starega očeta. Zdelo se je Marku, da gledajo nanj kaj resno in malo zadovoljno. »Pač niste zadovoljni z menoj, ljubi predniki,« je rekel Marko s;.m pri sebi in lahek ironičen usmev je legel na njegove sveže rdeče ustne. »Živeli ste mimo in resno v svoji dolinici, delali po geslu vse za dom "n za cesarja, in zdaj ne pojmite, da sem se izneveril vašim nazorom in se odtujil svoji domovini. Pa, kaj hočete, življenje je to storilo.« Počasnih korakov je šel iz velike sobe v sosedno sobico, kjer je njegova mati preživela večji del svojega življenja. Tu je šivala, tu je vpisovala svoje izdatke, tu je zasliševala posle in jim dajala naročila, tu .je čitala in sanjala. Stopil je k pisalni mizi. Na tej mizi mu je pisala njegova mati nebroj pisem, polnih dobrih naukov in opominov, iz katerih pisem je odsevala topla materinska ljubezen. Tudi na tej mizi je našel Marko dve fotografiji, sliko svojega očeta in sliko kakih dvanajst let starega dekleta v kratkem, belem krilu, z razpletenimi kodrastimi lasmi. Marko je z robcem obrisal prah s fotografije in spoznal ljubko dekletce, ki je bilo naslikano. »Vrhovčeva Anica prijateljica mojih otroških let,« je vzkliknil veselo. »Moja mati te je imela rada, kakor bi bila njena hčer in dobro sem vedel, da te me je namenila Za ženo. Kaj je zdaj s teboj, rjuha duša?« Motreč fotografijo, se je Marko naenkrat zamislil v pretekle dni, a hitro se je zopet vzbudil iz sanj. »Gotovo je že poročeua,« je dejal. »Saj mora biti že kakih petindvajset let stara. Morda je že srečna in tolsta mati štirih ali petih otrok, posluša rada zabel jene anekdote in vodi kot botrca kmečke otroke k birmi.« A vzlic tem mislim bi Marko še ne bil odložil fotografije, da ni prišel Tomaž s trdimi koraki v sobo. »Gospod, moja žena vam je pripravila obed — če vam bo prav, ne vem, zakaj pri nas kuhamo še vedno tako, kakor za življenja vašega očeta in vaše matere.« Marko se je nasmehnil in je vstopil zopet v obeduico, kjer je bila miza že pogrnjena. »Prav dobro mi bo teknilo, stari Tomaž, če je tudi po starinski kuhano. A kje je vaša ženal Ko j naj pride, da jo pozdravim; najbrž je edino bitje v celi dolini, ki se me Se v prijaznosti spominja.« Tomaž je samo prkimal, a ko je hotel oditi, je Marko za k lica l za njim: »Slišite. Tomaž, kaj je pa z Vrli ovčevinii?« »Kaj naj bo 1 Zdra\ i so in dobro se jim godi. Stari Vrhovec je pameten gospodar in njegovo premoženje se množi od leta do leta. Toliko sveta je sčasoma nakupil, da je ]K>stal vaš mejaš.« Marko bi bil veliko raje ved v I, če je prijateljica njegovih mladih let že omožena in kako se ji godi, a sam ni vedel, zakaj ni mogel Izreki tega vprašanja. Kmalu je prišla Tomaževa lena z juho. S tresočo roko jo je postavila na mizo in s solznimi očmi je položile svojo trdo, od dela izmučeno roko v mehko roko svojega gospodarja. »Jerica — kaj sle me tudi vi iRizabili?« je nekako očitajoče vprašal Marko in starki stiskal roke. »Oh, gospod Marko, kako bi \ -is mogla kdaj pozabiti. Tako sem se veselila vašega prihod«. Oh, gospod Marko, zakaj vas ni bilo tako dolgu. Kako težko sem štela tedne in lete, a ni vos bilo nikdar.« »Ljuba Jerica — po kaj naj bi bil sem hodili« Starka je strme pogledala Marka, kakor bi njegovih besed ne bila razumela. »Svedovati stara Jerica. »Ljudje jo imajo radi: i~er je dobrega srca in z vsakim beračem prijazna. In lepo doto bo imela. Gospod Vrhovec zna zbirati denar in bo svoje otroke bogato oskrbel. Da, Anica, to bi bila žena za vas, gospod Marko . . .« Jerica je utinila. videč, kuho nevoljno je pri teh besedah vrgel Marko žlico iz rok in potisnil krožnik od sebe. Plaho je vzela lonec, v katerem je bila prinesla juho in '><:-šla jk> drugo jed v kuhinjo. (Dalje prihodnji*.) 35 vprašanj in takih razmer na Češkem, ki bodo Nemcem popolnoma 2a"gotovile njihove pravice (?). Nadalje pravi poročilo, da se Cehom ne sme dati treh portfeljev; pa tudi krščanski socialisti ne smejo dobiti dveh najvažnejših portfeljev, kakor sta železniško in trgovinsko ministrstvo, posebno ker sta bodoči ministrski predsednik baron Bienerth in za sekeijskega načelnika v ministrstvu notranjih del določeni baron pl. H a e r d 11, prava prijatelja krščanskih socialistov. Baron Bienerth se je danes cel dan pogajal z voditelji strank. Nemške stranke zahtevajo štiri ministre. Da jim more ustreči, namerava Bienerth kreirati 14. ministrski sedež, in sicer bi prišel grof Stiirgkh poleg ministra-rojaka brez portfelja v ministrstvo. Kakor znano, so se prva prizadevanja barona Bienertha razbila. Fuzija jugoslovanskih _ strank. _ Dunaj, 9. novembra. Nemškim časopisom se poroča iz krogov jugoslovanskih poslancev, da se pripravlja fuzija med jugoslovanskima parlamentarnima kluboma. Zadnje dni se je doseglo zbližanje med voditelji obeh slovanskih strank. Tozadevne konference so imele pozitivne uspehe, tako da se v prihodnjem držav-nozborskem zasedanju skoraj gotovo združita oba jugoslovanska kluba k skupnemu taktičnemu nastopanju. Novi blok bi štel 37 poslancev. Bosanski mohamedani pri cesarju. Dunaj, 9. novembra. Danes popoldne je sprejel cesar poklonstveno deputacijo mohamedanov iz Bosne in Hercegovine. Vodja deputacije, sarajevski župan Kulovič je imel na cesarja daljši nagovor, v katerem je naglašal, da so se mohamedani pod modro in pravično cesarjevo upravo mirno in varno razvijali kulturno in materialno. Tudi njihova vera in posest sta se jim varovala. Govornik je izjavil, da mohamedani pričakujejo, da bo vladar lastninske pravice mohamedanov utrdil s pozitivnimi zakoni ter jim zagotovil na podlagi verske avtonomije solidno in uspešno versko in kulturno delo ter napredek. Končno je govornik izrazil za vladarja čuvstva ljubezni in udanosti. — Cesar je odgovoril približno tako: »Izraz zaupljive udanosti bosansko - hercegovskih mohamedanov sem sprejel z zadoščenjem: vaše besede dokazujejo, da je bila moja določna volja, vsem v Bosni in Hercegovini živečim konfesi-jam zagotoviti popolno versko svobodo in enakopravnost, prav razumljena-« Cesarjeve besede so bile s}>re-jete z navdušenimi živio-klici. — Potem je sprejel cesar deputacijo 24 članov sarajevskega občinskega sveta, V svojem odgovoru je izražal cesar posebno * zanimanje za Sarajevo ter izročil deputaciji pozdrave za sarajevske meščane. Dogodki na Balkanu. Protiavstrijske demonstracije na Romunskem. Bukarešt, 9. novembra. V raznih večjih rumunskih mestih so bili včeraj shodi, ki so se razvili v demonstracije proti Avstro-Ogrski. V Kraivi je hotela množica provzro-čiti pred avstro-ogrskim konzulatom škandal, a so policaji demonstrante razgnali. Bolgarija se razorožuje. Sofija, 9. iovembra. Bolgarska vlada je danes odredila, da se odpusti zadnji letnik vseh vojakov. Vsled tega se zniža aktivno stanje bolgarske armade na 25.000 mož. S tem hoče Bolgarija znova pokazati, da ji je mnogo do miru. Turčija proti Srbiji. B e 1 g r a d , 9. novembra. Do-Čim se srbski diplomat je trudijo, da bi pridobili Turčijo za balkansko konfederacijo, je turška vlada ukazala zapreti v vilajetu Kosovo vse srbske šole. Jasno je, čigav vpliv je pri tem odločeval. Italija za Avstro - Ogrsko. Kim, 9. novembra. V političnih krogih govore, da izroči italijanski poslanik na Dunaju vojvoda Averna prihodnje dni cesarju lastnoročno pismo italijanskega kralja. V pismu bo kralj naznanil cesarju, da temelji italijanska politika na trdnem načelu, da uravna pota za najnovejše korake Avstro - Ogrske. Francosko-nemški konflikt. Pariz, 9. novembra. V diplo-matičnih- krogih zatrjujejo, da je obiskal nemški cesar avstrijskega cesarja v prvi vrsti zato, da ga naprosi za posredovanje v francosko-nemškem kofliktu zaradi Casablan-ce. — »Matin« je prinesel izjavo nemškega veleposlanika kneza Rado-lina o dogodku v Casablanci. Izjava pravi: »Kakor jaz, ste tudi vi opazili spravljivo smer v javnem mnenju med obema državama. V očigled tem spravljivim čuvstvom je pričakovati, da se reši cela stvar tako, da zadovolji obe velesili ter tudi varuje interese obeh. Nemški cesar in knez BQlow. Berolin, 9. novembra. Takoj ko je prinesel »Daily Telegraph« znano cesarjevo izjavo, je pisal knez Biilow cesarju sledeče pismo: »Vaše veličanstvo ste mi svoječasno obljubili, da ne priobčite nikakih izjav brez mojega sporazumi jen j a. Iz ravnokar došle številke »Daily Tele-grapha pa uvidim, da je Vase veličanstvo opustilo to svoje prejšnje stališče, zato prosim za odpustitev'.« — Cesarjev odgovor je kratek: »Kaj Vam pade na um, moj ljubi Bern-hard! Akt ste vendar sami podpisali!« — Nato je pisal knez zopet pismo, v katerem je pisal med drugim: »Ker je le vsled moje krivde nastala za Vaše veličanstvo tako mučna situacija, obnovim svojo prošnjo za takojšnjo demisijo.« — Tudi tej prošnji ni cesar ugodil, ker ni mogel zahtevati tuje žrtve za svojo nepremišljenost. Sedaj je kriza poravnana in knez Bulovv stoji trdno, kakor poprej. U borbi zo slovenstvo. (Nekaj razmišljevanja). (Dalje.) Avstro-ogrska monarhija šteje danes po nemško - madžarski statistiki 44,887.364 prebivalcev. Med temi je Nemcev 25.2%, Čehov in Slovakov 17.8%, Poljakov 9.5%, Malorusov 8.5%, Slovencev 2.9%, Srbov in Hrvatov 7.6%, Ru-munov 6.7%, Italijanov 1.7%, Madžarov 19.57^ in drugih narodnosti 0.6%. Po nemško - madžarski statistiki je torej v celi monarhiji 46.3% Slovanov in 53.7% drugih narodnosti. V Cislitvanski sami, ki šteje 25,632.805 prebivalcev, je Nemcev 35.8%, Cehov 23.2%, Poljakov 16.6%, Malorusov 13.2%, Slovencev 4.7%, Srbov in Hrvatov 2.8%, Ru-munov 0.9%, Italijanov 2.8%. Torej je v Cislitvanski 60.5% Slovanov in le 35.8% Nemcev; ostali odstotki odpadejo na druge narodnosti. V državi s takim prebivalstvom je pač več kot čudno, da se je kdaj in da se tudi še danes misli na ustanovitev narodne enotnosti. Znani so poskusi, napraviti iz Cislitvanske nemško državo in iz Ogrske madžarsko državo. Ti poskusi se nadaljujejo še danes z največjo brezobzirnostjo, a na Ogrskem z večjim uspehom, kakor v Cislitvanski. Za časa Marije Terezije in cesarja Jožefa bi se bili morda zamogli doseči pozitivni uspehi. A takrat so se poskusi ponesrečili, ker ni bilo šol. Z nemškimi šolami bi bili takrat morda mogli germanizirati Slovane, kajti narodne zavednosti tedaj ni bilo še nič. Germanizacija potom uradov pa ni nič zalegla. Ljudje se vzlic vsemu prizadevanju uradov niso naučili nemškega jezika. Med seboj in doma so ljudje vendarle slovenski govorili, že ker niso nemški znali in ker se tudi otroci niso imeli kje raznaroditi, je ostalo vse pri starem. V dobi po revoluciji leta 1848. in ko je bil na čelu absolutističnega regima minister Bach, je bilo tudi še mogoče doseči vsaj po mišljenju, četudi ne po jeziku, enotno državo. Ko bi bila država takrat dala iz lastne volje posamičnim narodom to, kar jim je pozneje morala dati, bi jih bila tedaj popolnoma zadovoljila in nihče bi se ne bil upiral nemščini kot posredovalnemu jeziku. Tedaj je bila prilika ustvariti take razmere, kakor vladajo v Združenih državah. Tam je angleščina državni jezik, a vsak narod uživa popolno svobodo in vsak narod je srečen in zadovoljen. Toda v Avstriji tega niso pojmili in tudi' niso hoteli pojmiti. Nemški generali in nemški visoki uradniki so sanjali le o tem, kako ponemčijo vse nenemške narode. Delali so na to s tisto rabeljsko krutostjo, ki jo poznajo pač le Nemci, toda opravili niso ničesar. Sčasoma so Nemci postali nekoliko uvidevnejši. Ker so sprevideli, da je vsaj sedaj nasilna germanizacija nemogoča, zahtevajo,da naj bodo oni prvi in odločilni narod v državi, A tudi od te zahteve bodo morali odnehati, če že hočejo ali ne, ker ta zahteva nima predpogojev. Će bi bilo Nemcev vsaj polovica vsega prebivalstva v Cislitvanski in če bi bili v vseh deželah naravno mogočen faktor, potem bi imeli vsaj nekaj upanja, da si to pozicijo ohranijo. Naravna posledica narodnostnih razmer v Avstriji je, da je državna misel, zavest skupnosti, skoro že izginila. Nemec je najprej Nemec ih potem šele Avstrijanec, Ceh je najprej Ceh in šele potem Avstrijanec, Italijan je samo Italijan in sploh neće biti Avstrijanec. Kako globoko to seže, se da s konkretnim zgledom najbolje ilustrirati. Zdaj, ko je Avstrija okupirala Bosno in Hercegovino, so sicer tako slabotni Srbi vsi na nogah in kriče po vojni. Denimo, da bi bili Srbi vzeli Bosno in Hercegovino — ali bi se bil v Avstriji le en sam človek našel, ki bi bil zahteval, naj se začne zaradi tega vojna? Ne! Narodov avstrijskih ne veže prav nobena skupna misel, veže jih samo sila države. Sedanji dualizem čigar vodilno načelo je podrediti Nemcem in Madžarom vse druge narodnosti, se bliža svojemu bankerotu. Da je bila ta uredba skrajno nesrečna, o tem ni nobenega dvoma. Ker je nova uredba pod gospodstvom enega ali dveh narodov čisto nemogoča, je problem monarhije pravzaprav ta: Kako urediti državo, da bodo mogli različni narodi drug poleg drugega živeti, ne da bi bil kateri prikrajšan. Kakor smo že rekli, propagujejo eni ustanovitev narodne avtonomije, drugi pa so proti temu, zlasti Čehi, Poljaki in na Ogrskem Madžari. V sedanjih razmerah je vsaj za nekaj desetletij še izključeno, da bi se dala uresničiti narodna avtonomija, in zato bo za zdaj pač zadostovalo to, kar smo doslej povedali o tem problemu. moderni ureditvi razmerja v sledečem naziranju: Državni uradniki stoje v raz merju temeljno-pravnih, civilno in kazenskopravnih določb kakor vsi drugi državljani in zahtevajo zase popolno svobodo društvenih, zboro-valnih in koalicijskih pravic. Smatrajo dosedanje naziranje službenega razmerja kot nasilno razmerje in vir vsakega kršenja po temeljnopravnih načelih zajamčenih pravic. Državno uradništvo zahteva torej v postavnim potom urejeni službeni pragmatiki označbo kolektivne službene pogodbe, ki uredi pravice in dolžnosti obojih delov, države in uradništva. — To se je imenovalo osnova služ bene pragmatike. Tako službeno pragmatiko za htevajo še zdaj državni uradniki in zavračajo ono, ki jo je izdelal pisarniški predstojnik Elhart, kakor tudi ono, katere izvleček je bil objavljen v »Oesterr. Volkszeitung« z dne 17. junija 1908. Poštni uradniki zahtevajo, da se čimprej ustanove personalne komisije v smislu načrta, ki se je svoj čas predložil trgovinskemu ministrstvu. Nato so bile sprejete resolucije glede službene pragmatike, glede povrnitve zneskov za izgubljene reči in glede personalne komisije v smislu poročevalčevih izvajanj. Ko je nato predsednik naznanil, da so prišli pozdravi od vseh podružnic in od osrednjega vodstva in ko je pozival na trdno organizacijo ter povedal, da bo 21. in 22. t. m. na Dunaju kongres vseh poštnih uslužben cev zlasti glede personalne komisija — je bil shod končan. Demonstracije pred soditfem, Anton Berčič, 22 let star, hlapce pri Kollmannu v Ljubljani, je obtožen, da je dne 18. septembra s silo hotel prodreti vojaški kordon v \Volfovi ulici, s tem da se je zaletel v orožnike in vojaštvo, ki so zapirali vhod v \Volfovo ulico z Marijinega trga, dalje, da je hoteč zaprečiti lastno aretacijo, mahal z rokami in suval z nogami, da je, ko so ga orožniki gnali v zapor, klical na pomor »fantje, pomagajte«, da je dva dni pozneje hotel preprečiti neko drugo aretacijo s tem, da je zagnal proti stražniku Gerloviču kamen in kon čno stražnika Gerloviča grozeč mu, psoval z besedami. »Prokleta k . . a policajska, pes, baraba, jaz ti bom že pokazal« ter s tem zagrešil hudodelstvo javnega nasilstva, oziroma pregrešek ali prestopek pozivljanju k rabu k i in žalitvi straže \k> 81. 279. in 312. k. z. Na večer 18. septembra so se vršili v Ljubljani veliki izgredi. Da bi se preprečile nadaljne silovitosti, •» okrog 11. ure orožniki in vojaki zaprli Wolfove ulice. Obtoženec je prišel do kordona ter skušal na več k ni jih priti skozi kordon. Ker mu p:i prehoda niso dopustili, zaletel se je v kordon ter odrinil orožnika Ivana Šeška in nekega vojaka 27. i*>š polka zadel v levo stran v trebuh ter tako prodrl kordon. Ko sta ga nate orožnika Sesek in Morel hotela ukloniti, je mahal z rokami in nogami, da sta ga uklenila le s težavo. Ko sta ga nato peljala ta dva orožnika proti jetnišnici, je klical tamkaj stoječe razburjene demonstrante na pomoč z besedami: »Fantje, pomagnjtr Ko je bil spuščen v svobodo, je dne 20. septembra okrog 9. ure zvečer, tedaj ko je stražnik aretiral nekega Himmelreicha, v Prešernovih ulicah pobral kamen in ga zagnal za straž nikom, hoteč s tem doseči, da bi Ger-lovič izpustil aretiranca. Ko se je Gerlovič obrnil in mu povedal, da g« spozna, je obtoženec grozeče dvignil roko ter zaklieal: »Prokleta k..-« policajska, pes, jaz ti bom že pokazal.« Obtoženec je videti zelo »zakrknjen grešni k«, a čim dalje traja razprava, tembolj postaja jasno,da ni prav pri pravi pameti. Gluh je, odgovarja tako zmedeno, da ga skoraj ni umeti, sedaj zanika, sedaj zopet priznava. Na predsednikovo vprašanje, kako je hi-lo v Wolfovi ulici najprej trdi, da ni bil zraven, potem pa zopet prizna, da se je rinil skozi kordon, pa da ni vedel, da ne sme skozi. (Dalje v prilogi). Priloga „Slovensiemn Narodu" St. 263, dne 10. novembra 1903. Predsednik: Kje ste pa bili preji Obtoženec: Hodil sem po mestu okoli. Nadsvetnik Pole: Ali se niste zaleteli v orožnike? Obtoženec molči. Končno prizna, da je letel, a je jako težko spraviti iz njega, kdaj je letel, ali prej, predno je prodrl kordon, ali pozneje, končno le pove, da pozneje. Predsednik: Ali ste kaj mahali? Zakaj? Obtoženec: Ker nisem hotel biti aretiran. Predsednik: Kaj pa 20.1 Ko ste vedeli, kako slabo se vam je godilo pred dvemi dnevi, zakaj ste pa potem metali kamenje za stražnikom Gerlovičem? Obtoženec zanika, da bi bil zagnal kamen, in tudi, da bi bil stražnika psov al. Priznal je pa, da je klical na pomoč, ko so ga gnali v jetnišnico, zanikal pa, da bi bil pijan. Predsednik da poklicati priče. Ko so priče navzoče, narekuje na zapisnik obtoženčevo izpovedbo. Ivan Sesek, c. kr. orožniški postajevodja iz Ribnice izpove, da je obtoženec skušal na obeh straneh priti skozi kordon, in da mora domov na Mestni trg. Priča mu je rekel, da naj gre čez most. Obtoženec pa le ni hotel oditi, temveč se obrnil proti Prešernovim ulicam, kjer je nekaj imel opraviti s tamkajšnjo patruljo. Potem je prišel nazaj, se par korakov zaletel s pripognjenim životom in rokami naprej ter odrinil pričo in enega vojaka sunil v trebuh. Predrl je kordon ter stekel po "\Volfovih ulicah, priča pa za njim. V »Zvezdi« ga je potem priča aretiral in tedaj se je branil z rokami in nogami. Predsednik: Ali je res tako? Obtoženec: Res! Martin Gerlovič, mestni stražnik, izpove, da je dne 20. septembra aretiral Himmelreieha ter ga gnal po Prešernovi ulici. Za njim je slo več ljudi, med njimi tudi Ber-č i e , katerega priča pozna že dalj časa. Priča se je ozrl in videl Berči-ca, da je pobral kamen in ga vrgel. Kamen je priletel kakih pet korakov za pričo v »polkna«. Ko mu je priča zaklieal, da ga pozna, je obtoženec dvignil pest v zrak in zaklieal: »Prokleta k... a policajska, pes, baraba, jaz ti bom že pokazal.« Priča je dobil vtisk, da je hotel obtoženec zagnati kamen v njega. Opraviti je imel priča že dvakrat z obtožencem, pred dvemi leti pozimi, ko ga je okaral radi neke vožnje na Mestnem trgu in mu je obtoženec nato zaklieal: »Ti prokleti lenuh, pa ti vozi,« vsled česar je bil obsojen na tri dni zapora, enkrat pa, ko je z vozom prevrnil neki mlekarici voziček. Obtoženec trdi, da to ni res. Predsednik: Kako daleč je bil obtoženec za vami, ko je vrgel kamen i Gerlovič: Kakih 15 korakov. Franc H i m m e 1 r e i c h izpove, da ga je Gerlovič aretiral, pa se ne spominja dogodka z Berčičem, ker je bil preveč razburjen. Franc M o r e 1, c. kr. orožniški postajevodja v Ljubljani je prišel zraven, ko je bil Berčič že aretiran. Pri vklepanju se je branil s tem, da ni hotel dati rok skupaj. Pri sodišču je enkrat zaklieal: »Pomagajte!« Ciril K o c h , mestni arhitekt, pove, da je tedaj pri sodišču slišal aretiranca, ki sta ga gnala dva orožnika, zaklieati »fantje pomagajte«, ne. ve pa, ali je bil to današnji obtoženec. Ko prečita predsednik ovadim, ki se strinja z obtožnico, začne državni pravdnik Trenz: Današnji obtoženec naredi vtisk, da je jako sirova narava, kar posebno dokazuje že to, da je svoj čas zaklieal G e r 1 o-viču: ti prokleti lenuh, pa ti vozi. Obtoženec ni slaboumen, pač pa silovite narave. Njegovo dejanje ime na sebi vse znake hudodelstva. Vedel je, da ne sme skozi kordon, vzlic temu pa je vdrl skozenj z dejansko silovitostjo, kar sam priznava, ko so ga aretirali, je brcal in suval, kar je tudi priznal, priznal je tudi, da je klical na pomoč, taji samo, da bi bi! vrgel kamen za Gerlovičem. Ali Gerlovič ga je videl tedaj pod žarnico, videl ga je, ko je pobral kamen in ga vrgel, kakor mu je še pretil in ga psoval. Kazen za to je ječa od šestih mesecev do enega leta. Predlaga, da sodišče spozna obtoženca krivim in ga obsodi. Zagovornika obtoženec ni imel. Interesantno je bilo vprašanje zaradi obtoženčevih predkazni. Obtoženec zanika, da bi bil kaznovan, a predsednik ima izkaz, da je bil na Predarlskem trikrat kaznovan, en-krt celo na dva meseca, izkaza o oni kazni, v katero naj bi bil obtoženec obsojen po Gerlovičevi izpo-vedbi pri ljubljanskem okrajnem sodišču — ni mogoče najti! Obtoženec zanika, da bi bil sploh kdaj na Tirolskem. Senat odide v posvetovalnico in se po precej dolgem premoru vrne v razpravno dvorano, nakar proglasi predsednik, da je sodišče sklenilo za-slišati kot pričo obtoženčevega gospodarja, katerega se je pozvalo telefon ično k sodišču. Robert Kollmann, trgovec v Ljubljani, priseže in izpove, da je obtoženec kake tri mesece pri njem za hlapca. Gluh je, revček je, najbrž mu je ušesna bolezen udarila nekoliko na um. Stori že, kar se mu ukaže. Bil je pri mnogih gospodarjih v službi, ker ga nihče ne mara dolgo, ker slabo sliši. Je pa revček, idiot. Priči ni znano, da bi bil obtoženec kdaj na Tirolskem. Šele prejšnji teden je izvedel priča, da je bil obtoženec že kdaj kaznovan. Sploh obtoženec zelo malo ali nič ne govori. Predsednik naznani nato, da se razprava preloži, da bodo zdravniški izvedenci izrekli svoje mnenje, ali je obtoženec pri pravi pameti. Obtoženec je cel čas brisal solze. Vzklicne obravnave. Isti senat, samo namestu dežel-nosodnega svetnika Hauffna, dežel-uosodni svetnik V e d r n j a k. Franc Korinšek, krojaški pomočnik v Domžalah, je bil obtožen, da je v Grmači s črnilom počrnil nemški del napisa na občinski krajevni tabli ter s tem zakrivil prestopek poškodovanja tuje lastnine v zmislu § 468., povzročivši občini 6 K škode. Zagovarjal se je pred okrajnim sodiščem na Brdu, da je sicer res prečrtal nemški napis, to pa zato, kerr ga ni treba, ker v Grmači nihče ne govori nemški. Izvedel je, da so v Ljubljani sedaj samo slovenski napisi ter je vprašal pri Nidičevili, na katerih hiši je bil napis, če nimajo nič proti temu. Hudobnega namena ni imel. Priča Frančiška V i d i e je potrdila obtožencev zagovor in priča župan Martin K u s t e r je izpovedal, da je moral vsled ukaza okrajnega glavarstva dati nanovo napraviti dvojezični napis, kar je stalo 2 K, katerih povrnitev zahteva. Sodnik je obtoženca oprostil v zmislu § 259., 3, k. p. r., ker se je prepričal, da obtoženec ni imel hudobnega namena. Slišal je, da so v Ljubljani vsi napisi slovenski, na Grmači ni nobenega Nemca, zato je mislil, da je nemški napis nepotreben. Odločil se je Šele pred Vidičevo hišo na to. Ni bil nič jezen, nič razburjen, manjkal je hudobni namen, zato ga je sodišče oprostilo. Državni pravdnik Trenz je mnenja, da je obtoženec namenoma in vedoma poškodoval tujo lastnino, da je torej oprostitev neutemeljena, in predlaga, da sodišče ugodi vzklic u državnega pravdnika ter obsodi obtoženca. Dr. Lesko v ar zanika, da bi bil obtoženec storil svoje dejanje vedoma in v hudobnem namenu. Ni prišel skrivaj, šel je v hišo ter vprašal, ee bi bili domači zadovoljni, ako precrta napis. Prepričan je bil, da v njegovem dejanju ni nič kaznivega. Ko je izvedel, da je dejanje kažnjivo, je tudi škodo takoj povrnil. Predlaga, da se zavrne vzklic in potrdi prva razsodba. Predsednik razglasi razsodbo, po kateri je obtoženec kriv prestopka v zmislu § 468. in se kaznuje na 24 ur zapora. Obtoženec je vedel, da je tabla občinska last, ne pa hišnega gospodarja, ter je torej vedoma poškodoval tujo lastnino. Ivan Kristan je bil pri ljubljanskem okrajnem sodišču oproščen obtožbe, da je dne 20. septembra proti 9. uri zvečer pred kavarno »Evrorjo« razžalil orožnika Matijo F e r 1 i č a , nameščenega sicer v Vidmu pri Dobrepoljah, z besedami : »Glej ga hudiča, na tramvaj bomo pa j a žiher čakali.« Zagovarjal se je tedaj, da je bil popoldne v družbi gospic Minke in Emice Žurajeve ter Leopolda Kovača v Kosezah. Zvečer so, prišedši v mesto, čakali pri kavarni »Evropa« tramvaja. Prišel je zraven stražnik, ki jih je pozval, da naj se raz idej o. Pojasnili so mu, da čakajo tramvaja, nakar je odšel. Kmalu nato pa je prišel orožnik, ki je isto zahteval. Tudi temu so povedali enako in ob tej priliki je obtoženec rekel: »Ej hudiča, na tramvaj bomo pa ja žiher čakali.« Pri drugi obravnavi so bile zaslišane priče. F e r 1 i č , kot priča zaslišan, je izpovedal, kakor v ovadbi. Priče so izpovedale kakor obtoženec, nakar je sodnik obtoženca oprostil, češ, da z besedo »hudič« ni mislil orožnika, temveč jo rabil le kot interjekci-cijo. Državni pravdnik je vložil priziv. Državni pravdnik Trenz predlaga, da se obtoženec obsodi na podlagi Ferličeve izpovedbe. Dr. Leskovar se čudi, da v zapisniku ni izjave priče orožnika Ferliča, ki je pri obravnavi pred okrajnim sodiščem izjavil, da je vendar lahko mogoče, da se je zmotil. I (Zapisnikar je bil pri tisti obravnavi Ohm-Januschowsky. — Op. poroč.) Predlaga še nadaljne priče, a upa, da jih ne bo treba zaslišati. ker je izpovedba že zaslišanih prič dovolj pojasnila položaj. Ce bi pa bil obtoženec tudi rabil besede, kakor jih navaja priča Ferlič, še to vedno ni žalitev, temveč samo interjekcija. Predlaga, da se vzklic zavrne in potrdi prva razsodba. Predsednik proglasi razsodbo, po kateri se vzklic državnega pravd ništva zavrne in potrdi oprostilna razsodba prve instance. Anton Vicič, kontrolor okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, je glasom ovadbe mestnega magistrata dne 20. septembra proti večeru prišel po cesarja Frana Josipa oesti do vojaškega kordona, ki je stal med „Mali čem" in vojaškim oskrbo v ališčem. Ker ga niso pustili skoz, je zaklieal vojakom „prokleta bandau. Vršila se je pri okrajnem sodišču razprava, pri kateri se je toženeo zagovarjal, da je prišel od tiskarske veselice v „Narod nem domuu v spremstvu svoje žene in neke njene prijateljice do kordona hoteč domov. Zeno in njeno prijate ljioo so spustili skoz, njega pa ne. Obtoženec je kot socialni demokrat vedno obsojal demonstracije in tedaj ga je razjezilo, da ni mogel pasirati, zato je zaklieal nad demonstranti, ki so zakrivili take razmere, besede „prokleta bandau. Ni pa mislil s temi be sedami vojaštva. Kot priči sta bila tedaj zaslišana mestna stražnika Simon Vrhuno in Fran Kurent. Vrhuno je izpovedal, da je prišel s patruljo po cesarja Frana Josipa cesti in videl, da ima Vičič nekaj opraviti z vojaki. Zato jo stopil blizo in opazil ViČiča, da ne more skoz. VičiČ se je obrnil od vojaštva proč* ter zaklieal „prokleta bandau in nato šel mirno dalje. Kurent je slišal le besede „prokleta bandau in videl ViČiča potem mirno oditi. Obtoženčeva soproga je izpovedala, da so njo pustili skozi kordon, njega pa ne. Le s težavo je potem prišla nazaj, da je potem skupaj s svojim možem odšla po ovinkih domov. Vičič je nekaj zaklieal, pa ne ve, kaj. Sodnik se ni mogel prepričati, da bi bil obtoženec imel m men razžaliti vojaštvo, zato ga je oprostil obtožbe v zmislu § 312. Državni pravdnik je vložil priziv. Prizivno sodišče je sklenilo, da se zopet zasliši ta kot priči stražnika Kurent in Vrhuno. Franc Kurent izpove, da ga je šele klic „prokleta bandau opozoril ca obtoženca. Videl je poleg njega Vrhunca. Obtoženec je izrekel te besede obrnjen proč" od vojakov, ki so bili obrnjeni proti Prešernovi ulici in sicer že grede v smeri proti „Narodnemu domu". Vičič je stražnika Vrhunca ubogal in Šel proč. Besede je izrekel glasno. Simon Vrhuno izpove, da je videl, prišedši s patruljo po oesarja Frana Josipa oesti, da se je neki vojak v kordonu obrnil in nekaj govoril z nekim civilistom. Šel je hitro zraven, da ne bi se kaj zgodilo, in je spoznal Vi čiča, katerega je opozoril, da prehod ni dovoljen. ViČiČ se je obrnil proč od vojakov ter rekel od-hajaje: „Druge puste skozi, mene pa ne. Prokleta banda,M in potem šel mimo dalje. Predsednik: Proti komu je rekel te besede? Priča: Obrnjen proti Narodnem domn. — Priča ne more potrditi, da bi bil obtoženec s temi besedami mislil vojaštvo. Državni pravdnik Trenz poudarja, da je prvi sodnik napačno ocenil dejanski stan. Obtoženeo je raz-žaljive besede gotovo rekel vojakom, kateri so izpustili njegovo ženo skoz, njega pa ne. To se vidi že iz zveze, v kateri je izrekel „skozi". Besede „druge puste skoz, mene pa ne," gotovo merijo na vojake, in takoj nato pa je rekel „prokleta bandau. Ne more se misliti drugače, kakor da so tudi te besede cikale na vojake. Prča Vrhuno je potrdil, da je tako izrekel te besede in sicer takoj, ko se je obrnil. Vsekako pa te besede vsebujejo razžaljenje str&že v zmislu § 312 Porej predlaga, da se ugodi vzklisu in obtoženca obsodi. Dr. TekavčiČ: Gospod državni pravdnik se gotovo moti, da je vsaka razžaljiva beseda, ki je padla tiste hude dni, morala biti naperjena proti straži. Obtoženeo je pristaš socialno demokratske stranke, je oelo v njunem vodstvu in je že od začetka obsojal vedno demonstracije. Še 18 septembra se je izrazil napram Ivanu Koomurju in Berdajsu: za take stvari je ljudstvo pač dobiti, ne pa za volilno reformo. Obtoženec je torej demonstracije strogo obsojal in jezil se je le na demonstrante. Notorično je, da se proti pristašem soo. demokratične stranke ni vložila nobena tožba, da ni bil noben kaznovan. Nobena stranka ni namreč tako organizovana, kakor ta, kar vodstvo reče. to se zgodi. Te razmere je treba upoštevati. Sioer je pa ta v prvi vrsti merodajen vtisk, ki so ga naredile obtoženčeve besede na stražo samo. Oba stražnika sta iz povedala, da ne moreta reči, da bi bile besede namenjene vojakom. Na prvi pogled bi res kdo mislil tako, ali če se pomisli, da je Vičič vedel, da vojaštvo ni krivo, da le vrši svojo dolžnost, potem bo spoznal, da so bile besede namenjene demonstrantom. Izgovoril je besede že odhajajo, obrnjen proč od vojakov, će sodišče upošteva to in pa njegovo prepričanje, mora potrditi prvo razsodbo. Sodišče je ugodilo vzkliou državnega pravdnika ter spoznalo obtoženca krivim prestopka po § 312 in ga obsodilo na 20 K globe, v slučaju neiztirljivosti na 48 ur zapora. Sodišče verjame, da je obtoženeo socialni demokrat, a to Še ni dokaz, da ni ushotel žaliti vojaštva. Ako je tudi obsojal demonstracije, je bil vendar jezen na vojake, ki so spustili njegovo ženo skoz, njega pa ne. V tej jezi je izrekel one besede. Josip Kunstler, kovaški mojster v Ljubljani, je bil obtožen, da se je vmešaval dne 20. septembra okrog 9. ure zvečer v službo orožniške patrulje z besedami: „Jaz, ki davek plačujem, bi se moral odstraniti," in je na to še posmehljivo dejal, da naj ga orožnik spremi domov. Pri glavni obravnavi pred tuk. okrožnim sodiščem se je obtoženeo zagovarjal, da je prišel tedaj iz Litije v Ljubljano. Dunajska cesta je bila zaprta, da ni mogel domov v Gradišče. Rekli so mu, da naj gre po Marije Terezije cesti. Tamkaj je bil aretiran, ne da bi rekel kaj žaljivega. Kot priča zaslišani orožnik Nace Ocepek je izpovedal, da je obtoža-neo na pričin poziv, da naj S6 odstrani, rekel: „Kaj, jaz bi se odstranil, ki davek plačujem I* in potem je še zasmehljivo zahteval, da naj ga priča spremi domov. Druge priče so izpovedale v smislu obtoženčevega zagovora. Mestni stražnik Kocjan-ČiČ pravi, da je obtoženec hotel po Dunajski oesti domov, ker pa domu ni smel, je odšel po Marije Terezije cesti. Priča je slišal, da je obtoženeo rekel: „Kamor pridem, moram nazaj, mepadomovspremite!" Prvi sodnik je obtoženca oprostil z ozirom na izpovedbo priče Kocjan-čiča. Obtoženeo je sicer res izrekel one besede, toda v šaljivem tonu, a vendar ni imel namena vtikati se v policijsko stražo ali se norčevati iz nje. Državni pravdnik je vložil priziv. Drž. pravdnik Trenz: Obtoženeo se je z besedami, ki jih je odgovoril na poziv orožnika, da naj se odstrani: „Kaj se bom odstranil, saj davek plačujem", vmešaval v poslovanje straže. Tako besedičenje ni dopustno po kazenskem zakonu. Pred laga, da sodišče spozna obtoženca krivim v smislu § 314. k. z. Dr. TekavčiČ je mnenja, daje izpoved priče mestnega stražnika Koojančiča ravno tako verodostojna, kakor pa izpoved Ooepka, ki sta bila skupaj pri isti patrulji. In priča KocjanČič izključuje, da bi bil imel obtoženec namen vmešavati se v poslovanje straže. Rekel je res one besede v šaljivem tonu, a tudi priča Ocepek, ki ga je aretiral, tudi sam ne more potrditi, da je imel namen stražo zasmehovati. Izključeno pa je, da bi se bil obtoženeo vtikal v poslovanje straže, saj ni bil reni-tenten, temveč je šel mirno s to stražo, ki ga je aretirala. Tu ni vendar nobenega substrata za § 314. Predlaga, da se vzklic drž. pravdnika zavrne in potrdi oprostilna razsodba prvega sodnika. Predsednik proglasi razsodbo, po kateri je sodišče vzklic državnega pravdnika zavrnilo in potrdilo oprostilno razsodbo. EgidiJ Šetina, slikarski pomočnik v Dravljah, je bil obtožen, da je v nedeljo, dne 27. septembra zaklieal orožnikom, ki so aretirali v Šiški Pirnata: „To je sramota, Slovenca aretirate, ki ni nič storil" in potem še pristavil „f e j, saj res!« Setina je bil na podlagi izpovedbe priče orožnika Vi vode, ki je potrdil izrek onih besed, obsojen radi prestopka po § 312 v 48 urni zapor. Obtoženeo se je pritožil proti razsodbi prvega sodnika, češ, da ni izgovoril besed „tej, saj res!" in drž. pravdnik je vložil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. Obtoženec je brez zagovornika in trdi, da besed „fej, saj res!u ni rekel, državni pravdnik pa predlaga, da se e ozirom na pred-kazui obtožencu zviša kazen. / Sodišče p o tr đi r azso db o prve instanoe. Dnevne vesti, V Ljubljani, 10. novembra. — Obč odbor občine Rakek je sklenil: Z ozirom na dopis o. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu e dne 22. t. m., št. 356 Pr., se omeni sledeče. Glede zahteve popravkov v lažnjive nemške časopise je vložen priziv na o. kr. deželno vlado z dne 26. oktobra in je stvar s tem začasno rešena. Kar se tiče samoslovenskega uredovanja, je imel občinski odbor pri svojem prvotnem sklepu v mislih slovenske pokrajine in je sklenil vse iz slovenskih krajev, od strank ali oblastev, posebno pa od deželne vlade in okrajnega glavarstva došle in v nemškem jeziku pisane vloge kratko-malo zavrniti. Ni pa imel v mislih krajev, od koder bi bilo neumestno zahtevati vlog v slovenskem jeziku, ker bi bil tak sklep nasproten pametni razsodnosti. Občinski odbor se pa odločno zavaruje proti mnenju slavnega o. kr. okrajnega glavarstva, da bi moralo županstvo nemške vloge zlasti radi tega reševati, ker je doka urno, da je več občinskih odbornikov nemščine zmožnih. Občinski odborniki bodo gotovo radi porabili vse svoje znanje kadar se gre za korist občine, nikakor pa ne za golo propagiranje nemštva in najsi ukazuje to tudi slavno o. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu. Župaa se pooblašča, da vloži v navedenem zmislu proti citiranemu odloku okrajnega glavarstva priziv na o. kr. deželDO vlado v Ljubljani. — Neka! za ,Simplicissimau. Danes dopoldne je prinesel sodni sluga v našo tiskarno „poziv obdolženca", ki je bil naslovljen tako le: „Naj prejme tisti stavec „Narodne tiskarne", ki je tiskal odprto pismo na vojnega ministra Sohonaicha, priloženo „Slov. Narodu" dne 30. oktobra 1908 št. 254." — Od resnega do smešnega je res samo en korak! — Gladovalni štrajk Etbina Kristana In generalni štrajk na Reki. O sobotni aretaciji E;bina Kristana na Reki smo poročali včeraj. Sjcijalisti so v nedeljo dopoldne priredili drug shod, na katerem je govoril zagrebški sooijaino demokratični vodja Evgen Demetrovic. Govornik ni govoril še pet minut, ko so pridrli v sobo žandarji z nasajenimi bajoneti in jeli prazniti zborovaluioo. Demetrović a so aretirali in šele ko je bila dvorana izpraznjena, vročili so sklicatelju shoda odlok oblasti, da je shod prepovedan. Kljub tej nasilnosti so se ljudje mirno razšb*. Snoči je prišlo na Reki do socijalistiČnih demonstracij. Policija je zaprla nekaj oseb zaradi petja hrvaških pesmi. Kristan in Demetrović sta vječi odklonila vsako jed. Kristan že od sobote ni ničesar užil. Delavci, ki so poslali protest na bana Raucha, so šli(k okrajnemu predstojniku Zmajicu, da bi spustil Kristana in Demetrovića. Dobili so odgovor, da sta oba kaznovana z denarno globo zaradi protivljenja oblastvenim organom, razen tega ju pa predado sodišču, da ju obsodi v ječo. Ne izpuste ju ne, dokler ne bosta prestala kazni. To postopanje je delavstvo razburilo, da se govori, da se prične na Reki in na Sušaku generalni štrajk kot protest proti nasilnostim zoper organizirano delavstvo. — Mesć nska pivovarna v Budjejovicah nam je poslala naslednji popravek: Na podlagi § 19. tisk. zakona prosimo, da priobčite k priobčilu Vašega cenj. lista od 29. septembra 1908 „Družba sv. Cirila in Metoda4 v zakoniti obliki sledeči popravek : 1) Ni res, da je „Meščanska budjejoviška pivovarna" najhujša nasprotnica cehov v Budjejovicah, temveč je res, da je naše podjetje meščansko podjetje, in da je več kakor tretjina njegovih deležev v posesti budjej o viških čeških hišnih posestnikov, ki so zastopani v ravnateljstvu in v upravnem svetu. 2) Ni res, da podpiramo nemški „Sohulverein", temveč je resnica, da nemškemu „Schul-vereinu" še nikdar nismo dali nikake podpore. Neresnično je torej, da oni, ki pijejo naše pivo, pospešujejo po-nemČevanje slovenske mladine. Budje-jovice, dne 31. oktobra 1908. Meščanska pivovarna v Budjejovicah, založena L 1795. (Podpis nečitljiv.) Opomba nred. Nesramnost tega popravka se vidi iz naslednjega. Nemško naoijonalno glasilo „Badwei-ser Zeitungu, deutsohes Parteiblatt fur Sudbohmen, piše v svoji 83. številki z dne 23. oktobra t. 1.: „Vsi češki listi, najbolj pa „Budivoj" (češko narodno glasilo v Budjejovicah. Op. ured) so silno razburjeni, ker je nemška meščanska pivovarna v Budjejovicah povodom Jožefove slavnosti razobesila črno rdeče-rumeno zastavo (frankfurtarioo). Ta Čin je bil vendar popolnoma pravilen, ker samo Nemoi to pivo pijejo. In tem nemškim odjemalcem nasproti je bila pivovarna dolžna nemško zastavo razobesiti. To pa tembolj, ker Čehi proizvode tega zavoda bojkotirajo." — Kako Uvajalo Nemci načelo „Svoji k svojim' na Koroškem. V zadnjem času so začeli Nemoi v Celovou na nečuven način ruvati proti slovenskima odvetnikoma. „Freie Stimmen" poživljajo dan na dan na bojkot proti obema odvetnikoma, sdaj zlasti proti dr. Miillerju, ki je bil od sodišča imenovan upraviteljem konkurzne mase bankirja Winklerja. Upnike konkurzne mase so nakuj skali, da odklonijo slovenskega odvetnika, in ti so se res vdali terorizmu nemškega Usta, da so v začetku skoro vsi biti za to, da se kot upravitelj potrdi. Tako dela nemški časopis in nihče ga ne konrisoira — a pri nas v Ljubljani? — — Is Štajerskega deželnega Zborni V včerajšnji seji so in ter peli rali poslanci dr. Hrašovec, Roš in tovariši zaradi post panja mestnih uradov v Celju in Ptuju, ki dajeta brez potrebe koncesije za žganjetoč Namestniški podpredsednik dr. Neto-lizka je odgovarjal, da so koncesije vse stare, a namestništvo skrbi, da se koncesije za žganjarne in gostilne po mogočnosti omeje. Posi. Was ti an je poročal o prošnji nemškutarske občine Oplotnica, da bi se razdelila. Na predlog poslanca dr. Hrašovoa se je sklenilo, da se prošnja vrne deželnemu odboru v nadaljno poizve do vanje. Predlog posl. O miga, da se deželna gimnazija v Ptuju spre meni v deželno realno gimnazijo, se je izročil deželnemu odboru, da p«>-roČa o tem v prihodnjem zasedanju — Iz finančne službe Premeščeni so: Finančni koncipist I?an Kor bar od davčnega referata okr. glavarstva v Črnomlju k davčnemu referatu v Krškem, finančni konoeptni praktikant Avgust Sedlar od okr glavarstva v Ljubljani k okr glavar stvu v črne meIj, finančni komisar Valentin Žun od okr. glavarstva v Radovljici k okr glavarstvu v Logatcu, fin. tajnik Viktor Grabner od okr. glavarstva v Logatou k okr. gla varstvu v L j u b lj a n o (!) fin konoipist Alojzij Huth od okrajnega glavarstva v Krškem k okrajnemu glavar stvu v Radovljici, finančni koncipist dr. Robert Eržen od urada za od merjenje pristojbin v Ljubljani k davčni administraciji v Ljubljani, fin tajnik dr. Ivan Ponebšek in finanči konceptni praktikant E/gen PovŠe pa od davčne administracije oziroma finančne direkcije v Ljubljani k uradu za odmerjenje pristojbin v Ljubljani, finančni komisar dr. Robert Ker-mavner iz Kočevja k davčni admi-nistraoiti v Ljubljani. O nekateri teh premeščenj spregovoriti bo treba resno besedo. — Iz sodne službe. Pravna prakt. Št Tomašičin dr. Ernest Rek ar pri dež. sodišču v Trstu sta imenovana za avskultanta. — Iz upravne službe. Okrajni komisar Frano Vlček je premeščen iz Sežane v Trst, okrajni komisar dr. Franc HanuŠ pa iz Gradišča v Sežano. — Iz srednješolske službe Za ravnatelja kočevske gimnazije je imenovan dr. Franc Riedl, profesor nemške gimnazije v Ljubljani. — Iz državne stavbinsbe službe* Stavbena pristava Karel Krivaneo in Karel Orel sta imenovana za inženirja za državno stav-binsko službo na Kranjskem. — Vojaška vest. Dr. Ed. Š e r k o v Ljubljani je imenovan za asistenč-nega zdravnika v rezervi pri 3. gorskem artiljerijskem pol&u. — Iz šolske službe Dopust je dobila učiteljica gdč. Jerica Zemljan ova na Igu in pride na njeno mesto izprašana učiteljska suplentinja gdč. Antonija Adamič kot suplentinja. Dalje je dobil dopust g. Franc Kuhar v Domžalah in pride na njegovo mesto dosedanja suplentinja v Brezovici gdč. Ernestina Blaznik kot su plen ti d j a. — Iz službe finančne streže. Premeščeni so pazniki: Pavel Straus iz Novega mesta v Idrijo, Igracij Hodnik iz Kranja na Jesenioe, Franc Zaje iz Jesenic v Kranj. Na lastno prošnjo je odpuščen iz službe paznik Jožef Hauptmann. — Vojaška vest. Štajerski Slovenec, g. dr. MatoVargazon, je imenovan stotnik avditorjem pri c. in kr. vojaškem sodišču v Kotoru. Slovensko telovadno društvo „Sokol'1 V Ljubljani priredi v četrtek, 12 t. m. prvi veliki ljudski kon-oert „Slovenske fi'harmonije" v so kolovi dvorani ^Narodnega doma". Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah. H koncertu naj se pride v navadni, vsakdanji obleki, ker naj bo zabava popolnoma neprisiljeoa in brez vsake napetosti, popolnoma v smislu sokolskega bratstva Klet in kuhinja bo v rokah restavraterja g. Kržišnika. Ljudsko-izobrnževalno društvo „Akademija" ▼ Ljubljani je povabilo vseučil Škega profesorja in sna* nega strokovnjaka dr. Ferdo Sušio a iz Zagreba, da predava v Ljubljani o državnopravnom razmerju Bosne in Heroegovine do Avstro-Ogrske monarhije. To predavanje se vrši v soboto, 14. t. m. v dvorani „Mestnega doma". Slavno občinstvo že danes opozarjamo na to zanimivo predavanje. Uradniki uradnice, po d uradniki in uradne slugo glavnega poštnega urada in poštnega urada na kolodvoru so nabrali potom okrožnioe 142 K in sioer za narodne žrtve 100 kron in za Ciril Metodovo družbo 42 kron. Polpolk it. 27. Včeraj se je zopet pokazalo, kako vojaki tega junaškega polka nadlegujejo in izzivajo mirno občinstvo. Opoldne je šla patrulja vojakov, broječa tri može, po Wolfovih ulicah in sicer po trotoarju in ne da bi se umaknila pasantom. Ljudje, tudi dame, so se morale umikati vojakom s trotoarja v sneg. Ali ni patrulja dolžna iti sredi ceste ali se vsaj umakniti ljudem? Ulice $o občinska last! Icgtnil. Fr. Pavšnar, bivši krojač m sluga pri veteranskem koru v Ljubljani, je v soboto, 7. t. m izginil. Odšel je opoldne z doma proti tobačni tovarni in se od tega časa ni več vrnil. Kdor bi ga videl ali mogel dati o njem kakšne podatke, naj se zglasi pri rodbini Rimska cesta št. 2 (Recherjeva biša). Slovenski optik v Ljubljani je Fran Zajec na Starem trgu št. 26. Sioer pa opozarjamo na in serat te tvrdke v današnjem listu. Posredovalnico je dovolila dež. vlada Albertu Dergancu v Ljubljani in sioer za stanovanja in pri kupovanju in prodaji nepremičnin. Martinov koncert. Jutri na Martinovo se vrši koncert „Slovenske Filharmonije v kleti hotela „Uuion". Začetek ob 8. zvečer. Bdeče Jagodo, njih cvetje in trobentice nam je poslala g'ič. Lizi Kum p, ki jih je nabrala v domačem vrtu na Cerovou pri D lenjskih to plicah. Srčna hvala! Ker je povsod zapadel sneg, menda ne bomo mogli letos nič več pisati o mili jeseni. Telefonska zveza L|ubli»naa Opatija Reka Baaimpežta-Zagreb Od 12. t. m. je mogoč inteiurbani telefonski promet med Ljubljano io mesti Opatija, Reka, Budimpešta in Zagreb. Pristojbina za pogovor 3 miuut med Ljubljano in Opatijo znaša 2 K, med Ljubljano in Reko 2 K, med Ljubi ano in Budimpešto 3 K in med Ljubljano in Zagrebom 3 K. Eavaroa v Spodnji Ši ki. G. Viktor Bolaffio, vinski veletržeo v Spodnji Šiški, napravi v svojih prostorih, kjer je bila dosedaj gostilna pri „Celarcu", lepo, povsem moderno opremljeno kavarno. Občinstvu v Spodnji Šiški kot tudi znnanjikom bo s tem gotovo zelo vstreženo. Glej današnji inserat. Talita za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je dobil Ivan Aleš, k o'ar v Klečah pri Dolskem, ker je rešil 41etnega Jožefa Vele p c a, da ni utonil. Na zdar! Na semenj na „Veseli gori" pri Št Rupertu je tudi prišla nemška Židovka Gotzel iz Ljubljane Ni imela sreče, kajti še Štanta ni mogla postaviti, ker se je med ljudmi raznesla vest, da je to tista Gu;zl iz Ljubljane, ki je simpatizirala z vojaki 27. pešpolka dne 20. septembra. Prihodnji dan je prispela na semenj v Mokronog, a ni mogla dobiti prostora ter je morala povsod že postavljeni štant podreti. Končno se je zatekla k narodnemu trgovcu gosp. Strelu ter ga prosila, naj ji dovoli štant postaviti pred hišo. Židovka je naletela na napačno adreso in se je seveda hudo urezala, kajti g. Strel jo je nagnal v pričo obilo navzočih sejmarjev in občinstva z opazko: „Vam ne nam prostora niti za 1000 goldinarjev — domačinu, ako je le Slovenec, pa zastonj 1" Gotzl je morala končno Štant postaviti na koncu sejma a ni imela kupčije. Trirazredna šola v Globokem pri Brežicah se je razširila v štiri-razrednico. Kot Četrta učna moč na tej šoli je imenovan učiteljski kandidat g Ivan Črne j. Nož. V Smarjeti pri Celju je v soboto zvečer posestnikov sin Jože Korošec rekel nekemu Špegliču iz L ubečne, ki je razsajal, naj miruje, saj ga ni nič videti. Špeglič je pa skočil h Korošcu in mu prerezal glavno žilo na desni roki, tako, da je zgubil toliko krvi, da se še dosedaj ni r)rav zavedel Speglič sedi za svoje junaštvo že v ječi. Ziprtt Šoli. Zaradi škrlatioe v celjski okolici so včeraj zaprli slovensko deško in dekliško šolo v Celju na nedoločen Čas. Boj med vojakoma. V Gaber j u pri Celju je v nedeljo zvečer pred neko gostilno razžalil domobranec korporala Antona L i n d i ča, sina mesarja in posestnika LindiČa v Kostriv-nici, na kar je korporal domobranca prijel in poklical na odgovor. Mesto tega je demobraneo zgrabil za bajonet, kar je storil tudi korporal. Temu je neki pasant iztrgal orožje, na kar ga je domobranec tako težko ranil, da bo težko ostal pri življenju. Prepovedan vinski semenj* Po sojilnioa v Vojniku je hotela prirediti vinski semenj, ki ga je pa štajersko namestništvo prepovedalo, češ da prirejevanje takih sejmov ne spada v delokrog zadrug. Tako razumevajo strogi birokratje namen kmetijskega zadružništva in tako pod- pira vlada uboge svoje davkoplačevalce. Nemški ,Scbulvereln" pridobiva na Koroškem vedno več tal. Zadnje Čase sta se ustanovili dve novi podružnici, in sioer v slovenskih krajih, namreč v Smarjeti pri Veliko vou in v Št. Jurju pri Celovou. V Št. Jurju je pristopilo takoj 70 Članov, katerih mnogi a letnim prispevkom 30 do 40 K Skrajni čas je, da se zbude tudi Slovenoi v koroških občinah. Koledar nemškega , Scbul-vereina" zn leto 1909 se je moral prirediti že v drugi izdaji, ker je prva izdaja že vsa pošla. Naj bi vsi Slovenoi in Slovenke pripomogli tudi naši drutbi sv. Cirila in Metoda do druge izdeje njenega povsod priljubljenega koledarja, ki je ravnokar izšel. Oaribaldlnski pogreb v Borici V goriški bolnišnici je umrl 65 let star Karol Chiaba iz Vidma v Ioaliji. Ta Človek je živel v Gorici že več let kot Čisto navaden delavec, brezpomemben, za katerega se ni nihče zmenil. Živel je v revščini Lahi se še zmenili niso zanj; da bi mu olajšali stare dni. Pred dobrim me sečem je zadela reveža kap, na kar so ga prenesli v bolnišnico. Tu so pa zavohali laški irredentovoi v Gj nci, da je bil Chiaba Garibal iineo, ki se je bojeval proti Avstriji. Komaj so čakali, da umrje. Pretekli Četrtek jim je naredil to uslugo in v soboto popoldne je bil pogreb. Kolonija iz Italije v Gorici in goriški neodre-št-nci so mu priredili lep pogreb. Peljali so ga na vozu prvega razreda, svirala je mesta godba, katero je drage volje prepustil sedanji mestni župan Juri Bjbmig, visoko čislan pri „regnicolih" in irredentovo h, za krsto pa so nosili „regniooli" venec s tra ko vi v laških barvah z napisom: nAl garibaldino Chiaba i democratici goriziani", (Garibaldincu Chiaba goriški demokrat)e) Nastopili pa so tudi republikanci z rdečimi trakovi ob venca in napisom: „A1 prode garibaldino i giovani republicani." .(Ga-ribaldinskemu junaku mladi republikanci ) Za pogrebom je šlo vse polno irredeLtovcev, Mazziniancev in dru gih, bil je pravi demonstracijski pogrebni sprevod Na grobu se je govornik, neki Veccaroni, poslovil od Chiaba v velelaškem govoru, poudarjale, kako se je boril pokojni za I ta lijo. Tisti del goriškega meščanstva, ki čuti avstrijsko, se je zgražal v ostrih besedah, da je c. kr. policija dovolila kaj takega. Od Sv. Križa pri Trstu nam pišejo: V tržaški okolici osnovali so cikorijaši več gospodarskih zadrug, katere pa često prehajajo v slovenske roke. Tudi tukaj je bilo osnovano tako društvo pod imenom „Unione Cooperativa di Consumo", katero je pa prešlo v slovenske roke in so se na občnem zboru dne 8 t. m. spremenila pravila in društvo v „Kon-sumno društvo v Sv. Križu". Na istem občnem zboru se je tudi sklenilo, da se 2% vsakoletnega čistega dobička daruje družbi Sv. sirila in Metoda v Ljubljani, kateri sklep je bil vpisan v društvene pravila. V Sv. Križu je letos nad 7 tisoč hI dobrega črnega in be'ega vina ter prosekarja, a kupca ni nobenega. Kmetje primorani so ga staviti na osmice in tako je sedaj tukaj kar 10 osmič. Žalostno je, da morajo kmetje svoj pridelek sami popit1. Konsumno društvo si je postavilo nalogo, da poskrbi izvoz vina v kolikor večji množini in radi tega se obrača na vse vinske trgovce in krčmarje, da se blagovolijo obrniti na društvo, katero bode vsakega poslužilo z najboljšo kapljico. Tržaška burja na delu. V Trstu je burja vrgla 661etno P i e-rino Majnar tako ob tla, da si je ta zlomila nogo in da je morala v bolnico. Burja je dosegla včeraj 73 kilometrov hitrosti na uro. Poroči se 14. t. m. v Gružu v Dalmaciji g Viljem Baebler, o. kr. redarstveni okrožni nadzornik ravnateljstva policije v Trstu in n. a. poročnik s Hrvatico gdč F a n i Ragu 8 i d, hčerjo o. kr davčnega revi denta g DomaRagusina Z no tem v prsih so našli pri Matu ij a h nekega mrtvega moža ob železniškem tiru Kdo je, se ne ve. Perilo je zaznamovano s črkama R S. Brez dvoma se je izvršil umor. Smrtna nesreča. Na Reki je 261etui železničar V. Božič prišel med dva vagonska odbijača, ki sta ga tako stisnila, da je bil na mestu mrtev. Kruta obsodba. Pred zagrebškim sodiščem je bil pravnik Juriša obsojen na pet meseoev težke ječe, ker je vzel na oesti p o d b a n u Czernkoviohu palico in ga na-mlatil ž njo. Straži 1 ga je pri obravnavi stražnik z nabito puško in nasajenim bajonetom! Kot kakšnega razbojnika! Vel k vlom v blagajno. Pri imovinski občini Gjurgjevao na Hr vaškem je bilo v soboto zvečer vlomljeno v blagajno in pobranega iz nje 30.000 K denarja in za 12000 kron vrednostnih papirjev. Vlomiloa so dobili, ko je ravno vse spravil po žepih. Vlomilec je Kranjec in pripada, kakor sodijo, mednarodni vlomilski družbi. Govori več jezikov in je hotel Če bi se mu bil vlom posrečil, pobegniti v Švico. Da so ga dobili, je zasluga ondotnega gozdarja SlapniČarja. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. okt. do 31. oktobra 1908. Število novorojencev 21 (=s 27 30"/00), umrlih 23 (= 29 90700), med njimi so umrli za j etiko 4 (eden tujec), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 18. Med njimi tujcev 13 (= 56 52 /0), iz zavodov 16 (= 69 56%). Za in-fekcijoznimi boleznimi je obolelo, in sicer: za škrlatioo 1, za tifazom 6 (Vseh 6 v dež. bolnici, 4 pripeljani iz dežele), za vratioo 5 (1 pripeljan s dežele v deželno bolnišnico), za uŠe-nom 1. Bojaželjna dragonca. Ko so sno-či štirje fantje v neki gostilni v Trnovem prepevali, sta jih dva dragonca nahrulila, da imajo molčati. Nato pa je eden potegnil sabljo in začel ž njo po gostilni rogoviliti. Ker so gosti zapustili gostilno, sta šla tudi vojaka vun. Junak je tudi zunaj vihtel sabljo ter ž njo toliko časa tolkel po vrtni ograji in strešnih žlebovih, da je prišla vojaška patrulja ter oba dragonca aretovala. Neusmiljen hlapec. Predvčerajšnjem nista mogla v Vegovih ulicah dva konja izpeljati voza,kar je hlapca tako razkačilo, da je prijel bičev-nik na drobnem koncu in potem z debelini tako neusmiljeno mlatil po ubogi živali, da je nad njo razcepil ves bičevnik. Trdosrčnež zasluženi kazni ne odide. Karambol. Ko je danes dopoldne kovaški vajenec Fran Pečnik peljal po Starem trgu ročni voziček in se ni mogel pravočasno električnemu vozu izogniti, ga je ta zadel tako, da je padel v vrata neke gostilne, vsled česar ima gostilničar 20 K, pri vozičku pa je nastalo 24 K škode. Zlate ribice so splavale po vodi 491etnemu Petru Stankoviču iz čakanje na Hrvatskem. Mož je doma izbral 3 še vojaški dolžnosti podvržene mladeniče ter jih pri vedel v Ljubljano, odkoder bi jih bil poslal na ta ali drug način v Ameriko in se ž njimi okoristil. Pa mu je spodletelo. Se predno je svoj namen izpeljal, ga dohitela roka policije in potisnila za omrežena okna, kjer premišljuje, da subagentura na tem polji ni dovoljena. Pri sebi je imel 930 K denarja, katerega so mu izročili izseljenci, da bi jim kupil vozne listke. Ti dobe svoj denar nazaj, Stankovi-ča pa so izročili sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Hrvatov, 20 Maeedon-cev in 10 Slovencev. V Heb je šlo 90, v Inomost 50, v Meran 23, v Lino 19, v Grabštajn 17, v Kočevje pa 25 Hrvatov. Na Westfalsko se je odpeljalo 40 premogokopov, na Dunaj je šlo 25, v Line pa 19 Koče var j ev. Izgubljeno in najdeno. Služkinja Marija Krnico v a je izgubila rjavo denarnico z večjo svoto denarja. — Sprevodnikova žena Antonija Pevčeva je izgubila rjavo ročno torbico, v nji je bila črna denarnica z nekaj čez 30 K. — Šolski učenec Mihael Sitar je našel zavitek črnega blaga. — Delavka Uršula Škrajnar-jeva je našla rjavo denarnico z večjo svoto denarja. — Policijski stražnik Mihael Strnite je našel dva krojaška likalnika. — Služkinja Frančiška Mibelčičeva je našla rjavo ročno torbico s srednjo vsoto denarja. — Garderobka Hedviga Nešutova je našla v gledališču zlato brožo. Dobi se pri nji. — Neka dama je našla srebrno zapestnico in jo oddala pri magistratu. Zgubil se je mlad psiček svetlo rjave (rumene) barve, kratke dlake. Ako ga je kdo našel, se vljudno prosi, naj ga odda v Spodnji Šiški štev. 152. (Gostilna g. Zajca.) Konflikt na avtrljsko - črnogorsli meji? Cetinje, 10. novembra. Oddcl,. avstrijskih vojakov v Špici je sku^ prekoračiti črnogorsko mejo. Črn, gorska obmejna straža je jela na v< jake streljati ter jih je prisilila, K *-«-«■••*»» «■ — Vedno sveže v vseh lekarnah w Ljubljani. Lepo delavnico M mizarja, klj«davaiear|a ali kakega drugega obrtnika eventualno za hlev a stanovanjem Jo v Pralen tako| zt oddati. Natančneje se is ve pri kamnoseku Vodniku 3577 5 Za manjši premogokop na Kranjskem SO lSOe zanesljiv predkppač PoDudbe pod y,premog" ne uprav -ništvo „Siov. Naroda". 4003 t Lepo v drugem nadstropju bifte štev. 5 v Knallotik ulicah, a 3 sobami, sobo za Služkinjo in drugimi pri pad ki, so odda takof ali za februar 1909. Več v nHarodnl tiskarni- aH pa pri Jo*. Lavrenčiču, pisarna mest. ožit. zakupa na Dunajski cesti it 31. Demeter Drahsler Liboria Drahslcr roj. Pavlina ^ poročena Ma Lopudu pri Dubrovniku, v novembru 1908- {Mesto vsakega drugega posebnega obvestila.) 405! O. kr. avstrijske državne železnice Izvleček iz voznega reda. Veljaven ođ 1. Odhod Is Mualfsas |ai, fcsLi roe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, 1 ž., žčiTrst. ckr. dri. žeL, Beljak čez Podre i j co, Ce;ovec, Prago.* 7-07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0*2O procpeldne. Osebni vlak v smeri! Jesenice, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, f*nujo. ii'38 »reSpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jssenlce, Trbiž, Beljak Juž. žel., Gorico dri. žel.. Trs drž. ieL, Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec. •oo pspsldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*4B ••poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel Gorica drž. žel, Trsi drž. žel., Beljak, (Čez Pod.ožčico) Celovec, Praga. r-io zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. r-38 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0-4.0 »eneOi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. fceL Trst dri. žel., Beljak juž. žel., (čea Podrožčico). Odhod Is LJubljane ari. kolodvori t 28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. IOB ae psi d ne Osebni vlak v Kamnik 7 io zvefter. Osebni vlak v Kamnik 0*50 p*nsei. Osebni vlak v Kamni* č© 11 (blizu nunske cerkve). 2402 9 prodaja In Izposoja klavirje prvovrstnih dun«J« ^ m ttorat« naj eoaicje S 63 en e> Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blagoglasnosti m trpeinoerJ mojih planino*, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. Prva slovenska modna trgovina za gospode Etfiit Siiit imuno, Mestni trs 19, se najtopleje priporoča. [3 Blago in cene brez konkurence. f 3 Kdor hoće varno, T mirno in hitro potovati! naj se obrne na od visoke o. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zaatopnika: Jr. Seunig, Ljubljano, Kolodvorske ulice 28 Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani11: 2343 19 Kaisenn Aug. Victou nosi 25.000 ton Amerika....., 24,000 „ President Lincoln . „ 20 000 „ President Grant . „ 20.000., Votnja Ljubljana - Hamburg traja a nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo l1/., dni, ter ima potnik pravioo porabo bnovlahov po oeli Crti od Avstrijske meje (Eger) naprej. Nizko pod ceno prodajam rodi pomanjkanja prostora obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče za g-espede in dediče kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. ijsta trpfiia A. Luhić. ISJ" 3871 )3 Razglas. 4021 »Posojilnica v Mariboru" podeli za šalsko leto 1908 9: a) iz ustanove rajnega g. Franoa Rapoc deveterim vlaokoftolcem podpore V znesku po K 300, b) iz čistega dobička upravnega Ma 1907 v spomin petindvajsetlet-nioe zavoda trem viaokoftolcem pedp re po K 300. Pravioo do podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja Prošnje, obložene s krstnimi listi, spričevali ubošfcva, spričevali o izpitih in z indeksi, naj se vlože pri »Posojilnici" v Maribora do 20. novembra t 1. Navesti je tudi Studijski semester. V prošnji naj se omeni, uživa li prošnik že kako podporo in v katerem znesku. Maribor, dne 5. novembra 1908 ISav ri.a t el j st tt-o. parkete furnirane, masivne vseh vrst, hrastove in bukove deščice največje in najsolidnejše domač« tvrdke F Kotnik Verd-Vrhnika priporoča in poklada 3687—S Jerdo Primožič, mizarstvo v Ljubljani, Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji oeni. Štev.t509/pr. 4l05—2 Pri kranjskem deželnem knjigovodstvu je izpraznjena službo računskega svetniku s prejemki III. plačilnega razreda. Eventualno bo popolniti tudi eno mesto računskega revMenta ter po eno mesto računskega eficijala I. in II. vrste s prijemki IV., oziroma V. in VI. plačilnega razreda. S potrebnimi izpričevali opremljene prošnje za to službo je vložiti do 3(>. novembra 1908. pri podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 5 novembra 1908. V hotelu „UNION" se toči v restavraciji plzenjsko pivo Iz znamenite meščanske pivovarne Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 41 554