0 socijalnem in gospo« darskenw)omenuzadri]žništva. nartniai volekapitalizera pov^zpel dtF narodai ¦v^elekapitaiizem povspel da, naravnost aeverjetaega vpliva. To> nam io predvsem pokazal izbrab. pve~ tovne vojne. Spoi^ mod Aaglijo iu Memčilo je bi^ posledioal večtetaeg^ tekmovaaja aa gospodarskih. jjoljih. Ker jo Nomfiija preplavljala s svcjimi prvovrstniaii in ne prodragimi proiz?« vodi veg evrop&ki trg, je vzbadila Vi angleških velekapitalističaih krogitt prikrito maščevala.o jezo. Pritisk aagležkili vetekapitalislov aa tedanjoV vlado jo bil tako neizprosea, da fft AngJija napovedala Kemč^i vojno. V svetovai vojai pa jo aiedaarodai ve-' lekiij>italizeai našel za svoje bebične nameao obilico aovih aiožaostL. Na vceli froatah so se vršile strašae biU te, grabežliiva, kapitalističaa pošast pa jj v zaledja izpremiaiau mirovno industrijo v inogo6ao iovarne za topove, piiške, strelivo, vojae j^otrebšfiiaB itcl. Pnbližao pet let je trajala necla* teška borba m"edt zatiraaimi na» rodi daaašajie Evrope. Narodi so obabožali, velekapitalizeni pa je na ruševi^ah te Evrope izdeloval aove na» 6rte za podjarmljeaje 61ovešlva . . k * Po koačaai svetovai vojai se je tudi velekapitajizem dejaasko prilagodil novema staaja. Povsod pa, kjer&o Bili njegovi iateresi le kollčkaj v ne~ varaosti, ]q medaarodai kapUalizem n,veljavii svo} mogoSai vpliv. Mirovato pogodbe, ki na milost ia aeaiilost izrocajo premag-aaie narode velikopoteznema izkoriščaaja od straaf velekapiializma v zmagosla\Tiili državahv aaia pafi najlepše spiičaje' o silaom prifiska. ki ga je izvrstao orgaaiziraui velekapitalizem razvil ob priiiki sklepanja teh važaia pogodb, Slla velekapltala - banko. iV čem pa pravzaprav obstoja sila veleka|)italizma? V ajiegovi duhovita zaroišljeni organizaciii, ki je razpredaaa po vsem sveta. Velskapital d« pozaa nobeaih ovir, njeaiu je odprt celi svet. »Denar je sveta vladar", ta uioder izrek m pač aikjer tako vtolešec kakor v mogočai orKaaizaciji med' narodnega velekapitala. -Kapitallst^ recimo tovaraarji, ^leobrtaiki in drugi podietaild aosijo svoj denar v b&aka. V baakah aakopičeai deuar pa }A treiiomo baakam nič ne koristil in ra>+ di tega nalagajo banke ta deaar m drugi podjetja, kfer se naiožeai kapiV tai obilno obrestaje. Baake daadanes trgajrjo s tajimi deaai^nimi vrednotar* mi, posestvi, &tavbami, tovaraami iW« ia vzdržajejo taka. podjetja deloma tu-» di saiae, Ker bi poaujae;ae bauko ne^ ^jrtgtlg lako lahko razpolagati z d-enarjein vlaguteljev, so navadao zvezaae ^oa z drugo, To so takozvani baaftai toncwu-- Kakor n. pr. več ljadi z jalikoto zbere večjo svoto v dobrodelai ¦janieii, iako tadi v konoeraa zveza^e paiike v«liko lažje ia brez bojazai izfedejo svoje aačrteV MotLl bi so pa, fcdor *>- mislil, da je velekapital narojjeB. Ne, velekapital ai narodea, marVflft brczdomoviaski, kakor kak cigaa. Radi iega se govori vetlao o medaarodiicm velekapitala. In, medaarodni velokapital je aa žalost daaes aesreča Ba vse narode. Obramba velekapltala - zadružništvo. Bdino sredstvo, s kateriia lahko sajeaimo kvarai vpliv velekapitaliza\a, ja dobrc orgaaizirano zadraža.štvo. &&kor se zaiaore dobio oigan ziraai •yniatfi zoperstaviti ediaote lstotaka vojsks, tako se lahko abranimo pred sGVtiloav velekapitaKzma samo z dobro orpaniziraaim zadražaištvom. Najos»c, kj iih vrši zadružaištvo, so dvojae: socijalae ia gospodarske. Soejalno zato, ker nas zadružaištvo š6.li l>red prrtiskom velekapitala samega, gospotlarske pa radi tega, ker se ta'tii zndmžništvo bavi a trgoviao, pafi pa s to razLko, da zsUražaištvo skrbi «a pctfrebe svojib. zadragarjev, raed ¦jeioi ko se velekapitalizem iz špekalafivmli razlogov na potrebo ljudstvane asira, Ako gledamo po sveta, vidimo, da so go države, v katerLh prevladajo sijajao orgaaiziraao zadražaištvo, dvi4jnilo do aenavadaega ugleda* Narodi ki so se oprijeli zadražae misii, ae pozaajo sažeajskih verig moderaega TelOKapitalizma. Daaska, Svedska, Norveška ia Svica, so a. pr. države, t ktuerih je zadružništvo izborao orgaaizirauo. Med tamkajjšnjimi prebivalci ne aajdete revščlae aa eai in bajaega razkošja aa dragi straai: zadražn.št?o nainr-eč ae temelji aa aa6ela, da «i v žlvl^enju ne smemo biti enaki, kakoi* si to prizadeva velekapitalizem. Na Daaskem ia v dragih nordi.skih ^ržavab je zadražaa zavest silao razvita. Kmetsko prebivalstvo je marljivo ¦ n jako izobražeao. Kamorkoli človek pogleda. povsod je opažati red4 zadow>lj>tvo ia blagostaaje. S pomo6]o zadražaištva si je tanel postavil moderao arejeao mle- karao, ki je last zadragarjev ia iz- vrstao slažl nflenim namonom. Zivinorejci so orgaaiziraai v svojih lastaih zadrugah. V državl pa, kjer je zaj družništvo tako dobro organiziraao in ! razprodeao kakor a. pi. / oineaieaih I severaiii deželah, je vsak prifisk vej lekapitaJizma m&Ioduno izkljačea. In | v či-sa, ko se v baakaa, teh templjih. ; ,zlatega teleta", zdražajojo vse proti; socijalae sile, je bolj kot kedaj poprej I potrebno, da so tadi aa§e kmetsko I ijadsjvo aialo bolj pozaaimai za za; dražoa vprašaaja. ; Res Je sicer ia prizaati moramo, i da je zadražalštvo še aajbolj razvito i v r.aši Sloveaiji. V ostalih pokrajiaah r;aše države so v tem oziru še daleft /.a aami. ; In tudi v Slovfeaiji se je zadružao gibaajc prvotao razvilo s silr.im razmalioa:, pozaeje pa je pričelo ^eSati. 'viar&ikje jie zaspala, 'kakšaa kmetijska ; zodiuga, ker je zmaajkalo rpotrebnega ; zanimaaja, vodilaih moči ia ker raar tin.ater; sebiftuež aame.oma ali aevede | ;;i LOiei avidteti posrednia ia ae^osredI n'h konsti, ki jih aadi zadruga svojim fianora. V mariborski o'.-"0ilici &o si podiotii' posestaiki pred vo%o astaaovili mlekarsko zadrago. Zadraga je zgraci^la moderao are4eao mlekarao z najnovejšimi stroji ia hladilaimi napravami. Pai' let je obrat prav dobro fuakcijoairal. Mleko ia surovo maslo le zadruge je v Maribora radi izborae kakovosti kmala zaslovelo in aašlo obilih odjemaloev. Leta 1914 je izbrah uila svetovna vojaa. Mlekara.ško osobje je moralo k vojakom, obrat pa ]© zas;al. Zadraga je prišla v težkočo ia iako je bila prisiljeaa, da likvidiia. Stroe so razprodaii, posTopje pa jo samevalo ia razpadalo. Slišali sme, da liamerava doti6.ia ob&aa prepastiti poslopje Sokola, ki si aamorava v njera prirediti društveae prostore. Ali bi ae bilo bolje, ako bi &o zadraga zo pet oživela? To leto so sicer aaši -1viaorejei radi sa&e res iialiajajo v vehki stiski, toda pomisiiti moraaio, da &e bodo razmere v tem ozira zboljšale Maribor se Mri od uae do dae vedao bolj ia istotako rastejo tadi potrebe mesfa. Ako bi se ta mlekarska zatiruga zopet oži/otarila, bi gotovo delovala z dobičkom. Upujmo, da bodo avitievni možjo spozaali važaos' fce zadra go ia da ae Lodo poslopja lahkomisieljio prepastili tako brezpoaiembnoma društvu, kakor je Sokol. Flovenci smo majlrea narod. Mali narodipa 30 že ol aekdaj ponajvefc bili gospodarsko odvisui od vočjih narodo\. MOpOftne vtlaiadastr.je nimamo obrl je pri nas aekoliko boljo razvitai kar aam pa aajbolj maajka, je dobro orgaaiziraiao iU zavesDao kmetdko Ijadsivo. Zadražaa mis«l aaj bi prevzela Široke plasti lanets'«sa ljads'va. Zadruge aaj bi se astaaavljale samo tam. kier ]im je obstanek ia »procv.t popoinoma zasigaraa. Predvsom pa Di brlo potrebao, da so obi.ov© že obsto:e(3(3 zadrago k novema življoaju. Z dobro razpredeuai zadražaištvom bomo Sioveaei aajbolje dokazali vseraa sveta. da nooeaio gospodarske od\i&acsfi, marvef* svoijoden razvoj vseh gospodarskia sil aašega maloga aaroda. ..