PoStnfn«* nfaSana v gotovini
Cena i Din
Leto II. (IX.), štev. 143
Maribor, pondeljek 25. junija 1928 »JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa<2 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceatašt.13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova irite;4tal
Demfsila demokratskih ministrov
DANES POPOLDNE PADEC CELOKUPNE VLADE. — PRIBIČEVIČ BO POPOLDNE ZOPET SPREJET V AVDIJENCO. — KLERIKALCI SE SKUŠAJO PRIBLIŽATI DEMOKRATOM.
BEOGRAD, 25. junija. Demokrat- j usod svoje stranke tako tesno z Vu-ski prvaki so danes dopoldne nadalje- i kičevičem, da ž njim stoji in pade. vali včeraj pričeta posvetovanja. Ob; Klerikalci v slini stiski že iščejo iz-
10.	dop. so se sestali v kabinetu zuna-1 hoda, da se rešijo katastrofalnega po-njcga ministra dr. Marinkoviča vsi de' loma. Zlasti se skušajo približati mokratski ministri, dalje Ljuba Davi- demokratom, ki pa naglašajo, da je
nadaljno njihovo sodelovanje v vladi odvisno od stališča, katero bo zavzel napram temu poslanski klub Kmečko-demokratske koalicije.
Danes dopoldne se je vrnila iz Zagreba večja skupina poslancev KDK s Pribičevičem na čelu. Poslanec Pre-davec je takoj po prihodu posetil Stjepana Radiča in ga informiral o'položaju. Pribičevič pa je odšel s kolodvora v poslanski klub, kjer se je vršila daljša konferenca. Pričakuje se, da bo popoldne pozvan Pribičevič na dvor v avdijenco. Dopoldne je bil na dvoru ministrski predsednik Vukičc-vič.
Tudi radikalni ministri presojajo položaj danes pesimistično. Dočim so še včeraj zatrjevali, da o demisiji tie more biti govora, češ da bi pomenila priznanje krivde za zadnje dogodke, so danes zatrjevali novir/lirjem, da je padec vlade neizogiben in da je že danes računati z izbruhom krize.
dovič, Kosta Timojevič, dr. Veljkovič, dr. Ribar in drugi uglednejši voditelji stranke. Konferenca se je pričela ob 10. dop. in je popoldne še trajala.
Pred začetkom konference je eden od demokratskih ministrov izjavil novinarjem. da bo razpravljalo vodstvo demokratske stranke o tem, kako naj se čimprej doseže izhod iz sedanjega absolutno nevzdržnega položaja.
Na, današnji konferenci bodo sklepali o demisiji demokratskih ministrov. V vodstvu stranke prevladuje mnenje, da bodo demokrati tako izzvali demisijo celokupne vlade in s tem dali inicijativo za rešitev krize. Minister je končno še pristavil, da bo sledila ostavka demokratskih ministrov še danes popoldne.
Istočasno se vrši v predsedništvu vlade tudi konferenca radikalnih ministrov, kateri prisostvuje tudi dr. Korošec, čegar položaj je postal najbolj delikaten. Dr. Korošec je vezal
Polom demokratov in radikalov na Hrvatskem in v Dalmaciji
DEMOKRATSKE IN RADIKALNE O RGANIZACIJE NA HRVATSKEM IN
V	DALMACIJI IN CORPORE PRES TOPAJO V KMEČKO-DEMOKRAT-
SKO KOALICIJO.
ZAGREB, 25. junija. Tukajšnji oblastni odbor Davidovičeve demokratske stranke je danes sklenil, da ofici-
jelno proglasi izstop iž demokratske stranke in vstopi v Kmcčko-demo-kratsko koalicijo. Tostvarni proglas bo objavljen že danes popoldne.
ŠIBENIK, 25. junija. Predsednik tukajšnje oblastne organizacije Davidovičeve demokratske stranke, dr. Vinko Smolčič, je danes skupno 7- ostalimi odborniki stranke izjavil, da izstopa iz demokratske stranke in vstopa v KDK. V posebnem proglasu poziva tudi ostale somišljenike demokratske stranke v Dalmaciji, naj slede njegovemu vzgledu.
ZAGREB, 25. junija. Tukajšnja radikalna stranka je v popolnem razsulu. Današnji listi objavljajo izjavo lirvatskih radikalov, podpisano od naj uglednejših dosedanjih pristašov stran kc, kakor predsednika Stola sedmo-lice in bivšega velikega župana dr. Cimiča, vseuč. profesorja dr. Borisa Zarnika, ravnatelja podružnice Drž. hipotekarne barke Dragana Novaka, odvetnikov dr. Borkovlča, dr. Gmajne rja. dr. Horvata itd., v kateri najavljajo svoj Izstop iz radikalne stranke, pozivajoč obenem tudi vse ostale dosedanje somišljenike stranke, da sledijo njihovemu vzgledu. Izjava pravi nied drugim.	*	,
»Ko smo stopili v narodno-radikal-no stranko, smo bili prepričani, da bomo kot odločni in brezkompromisni r istaši Jcdinstva Srbov, Hrvatov in ■ ovencev mogli v tel stranki koristiti
vsemu našemu narodu. Mislili smo zlasti, da se nam bo posrečilo stranko prepričati o potrebi akomodaciji programa in dela stranke v smislu razmer, nastalih po ujedinjenju. Toda vsi naši tostvarni napori so ostali ne samo brez uspeha, temveč smo morali ob desetletnici ujodinjcnja doživeti celo mučeniško smrt lirvatskih narodnih zastopnikov v skupščini. Na razvalinah naših idealov vidimo, da je delovanje radikalne stranke v irNni današnji obliki med Hrvati 'n f^ovcuci nemogoče in zato ker smatramo 'm •• -napram narodu enako mislijo ir A, To dosedanji so>"T“’ ke na Hrvat' ' m
Skupen grob zagrebSklh demonstrantov
POPULARNI POSLANEC SAVA KO SANO VIČ OB GROBU NEDOLŽNIH ŽRTEV. — TRETJA NEZNANA ŽRTEV — SRB IZ VARAŽDINA — GJU-\	RO	BIJELOŠ.
ZAGREB, 25. junija. Enako dostojanstveno, kakor v soboto ustreljenima poslancema Pavlu Radiču in dr. Basaričku,
je izkazal včeraj Zagreb zadnjo čast nedolžnim žrtvam, ki so padle v četrtek ponoči pri pouličnih manifestacijah, namreč: Krešimiru Jerbiču, Vladimiru Maj-cenu in Gjuro Bijelošu. Oblasti so sicer prvotno hotele, da bi se vršil pokop teh žrtve tajno, toda proti temu je z vso odločnostjo nastopila zagrebška mestna občina, ki je odločno zavračala trditve, da so bile demonstracije komunistično delo, pač pa izliv ogorčenja vsega prebivalstva radi zločina v Beogradu. Oblasti so končno res privolile, da se je vršil javen pogreb.
Krste z zemskimi ostanki pokojnikov so nosili seljački omladinci v narodnih nošah. Ob skupnem grobu v bližini književnika Evgena ICumičiča pa je izprego-vorilo v zadnje slovo več govornikov, med njimi tudi popularni poslanec dr. Sava Kosanovič, ki je med drugim izvajal:
»Pred štirimi meseci, ko sem pokrenil s tovariši vprašanje strahovite beograjske Glavnjače, nisem pričakoval, da bom tako kmalu dobil strašno, krvavo potrdilo vsega onega, kar sem govoril. Prisostvoval sem streljanju v mladino pred »Ruskim carjem« v Beogradu, kjer so padali neoboroženi omladinci radi svojih rttanifestacij proti italijanskemu posega-
nju v naše narodne in državne pravice: prisostvoval sam mučeniški smrti Pavla Radiča in dr. Basarička v narodni skupščini, kjer mi je umirajoči Pavle Radič padel v roke — in danes prisostvujem pogrebu teh nedolžnih žrtev krvavega režima. Prisegam danes tu pred temi mučeniki v imenu Kmečko-demokratske koalicije, da ne bomo odnehali v naši borbi, dokler ne izvojujemo popoln?? zmage našim idejam.«
Skoro vsi navzoči so glasno ihteli, po pokopališču pa so odmevali turobni vzkli ki: »Slava jim!«
Ko so položili vse tri krste v skupni grob, je prišlo do pretresljivega prizora. Iz vrst občinstva je stopil pred grob so-boslikarski vajenec Dušan Bijeloš in ihte prosil, da naj odpro krsto neznanca, ker sluti, da je v njej njegov brat. (Identificirana sta bila namreč do tega trenutka samo Krešimir Jerbič in Vladimir Majcen, dočim ime tretje žrtve še ni bilo znano)-In res! Ko so odprli krsto, je spoznal v žrtvi svojega brata Gjura, soboslikarske-ga vajenca, rodom iz Varaždina, pravoslavne vere. Bridko se je razjokal, čim je navzoči občinstvo zvedelo, da je med1 žrtvami tudi prečanski Srb, so padli klici: »To je pač najboljši dokaz, da smo manifestirali za našo skupno stvar! Skupno so' padli, pa naj tudi počivajo skupno, čeprav niso vsi iste vere!«
Nobile na ladji „Citta dl Milano**
POIZKUS PREVOZA ŠE OSTALIH ČLANOV POSADKE SE JE PONESREČIL, KER SE JE REŠILNO LET ALO PRI DRUGEM PRISTANKU
RAZBILO.
»Cltta dl Milano«. Nato se Je zopet
RIM, 25. junija. »Agenzia Stefani« poroča uradno: Komandant oporiščne ladje »Citto dl Milano« je poslal radio-telegrafsko .obvestilo, da je nocoj švedsko letalo, ki je bilo opremljeno s smučkami, srečno pristalo pri Nobilov! posadki. Letalo je nato vzelo Nobila na krov in ga prepeljalo na ladjo
vrnilo nazaj, da prepelje moža za mo* žem. Pri drugem prlstranku pa se je letalo prevrnilo in se polomilo. Pilot je ostal k sreči nepoškodovan. Kaj le napotilo generala Nobila, da je zapustil svojo posadko, še ni znano.
■ uje.
i- ,st
- da Ti
:k’ rrdikThie stran
:.i tj.ie.ou u
Za nr?bu ZAGREB 25. m i'. ^ '•-n-kn direkcija je drnes po nalogu velikega župana uvedla preiskavo, kdo je prvi streljal na demonstrante v Zagrebu in kdo jc da! za to povelj™. Preiskovalni sodnik je danes izvršil lokalni ogled. Zaslišanih je bUn več prič, ki so izpovedale, da je prvo žrtev na barikadah, Jerbiča, ustrelil policijski uradnik dr. Spillcr. ____ __________
PARIZ, 25. junija. »Pctit Parisicn« poroča Iz Beograda, da je za Vukičevičeve-ga naslednika določen dr. Vola Marinkovič. pristavlja pa, da je Marinkovič sam izjavil, da bi bilo to izvedljivo samo v siučaju, če bi narodna skupščina ratificirala nettunske konvencije
Zdraustueno stanje ranjenceu
BEOGRAD, 25. junija. O zdravstvenem stanju ranjenih poslancev je bil po današnjem zdravniškem pregledu izdan sledeči buletin:	»Temperatura Stjepana
Radiča 38.2, žila 104, sprejemanje hrane normalno, funkcija čreves dobra, proces v plučah ni napredoval- Bolnik je ponoči spai slabo, kar pa je zanj dobro.« Opoldne je izjavil dr. Krstič novinarjem, da se počuti Radič zelo dobro !n da je bil zopet dalj časa izven postelje. Danes bo tudi dr- Pernar prvič vstal in prebil nekaj časa v fotelju.
Posojilo padlo u uodo
BEOGRAD. 25. Junija. Danes se Jc vrnil semkaj direktor Državne hipotekarne banke,'dr. Gjurič, ki je sodeloval v Londonu pri pogajanjih za naše posojilo v inozemstvu. Glede na zadnje vesti se sodi. da so s tem pogajanja za posojilo definitivno propadla.
Vlomilci v Zavrču
v zidanico stolnega župnišča so odnesli vse jedilno orodje, iz kapelice poleg zidanice pa kelihe in mašno obleko. Pohištva pa le niso mogli odnesti, kakor se je prvotno poročalo. Imeli so pa tudi tako precejšen plen. Zidanica je že na hrvatski strani in so tudi vlomilci najbrž od tam Karambol dveh avtomobilov sc je včeraj zopet dogodil ob spodnjem vogalu Vetrinjske ulice- Trčila sta skupaj neki privatni avto, ki je privozil Iz Tat-tenbachove, in mestni avtobus, ki jo je zavil ravno v Vetrinjsko ulico. Oba voza sta se nekoliko obtolkla, večje škode in nezgode pa ni bilo. Ob prometno tako preobremenjeni ulici kot je Vetrinjska se ne da govoriti o krivdi tega ali onega šoferja. Sklep mestne občine glede delnega avtobusnega prometa po Kopališki ulici je vse hvale vreden-Preložitev sviniskega sejma v Mariboru.
Ker je prihodnji petek, dne 29. tin. praznik, dan poprej pa državni praznik, se bo vršil svinjski sejni v soboto, dne 30.
Stran 2
Kr®s ■ ■ ■
KRESNI VEČER NEKDAJ IN DANES- — CIRIL METODOVI KRESOVI. —
OBIČAJI PO NAŠIH KRAJIH.
Da se ti odkrije še več skrivnosti, ki jih hrani zate nastopno leto. zasadi še tisti večer koprivo. V katero smer se v
Nekdaj je bil v naših krajih kresni ve-
čer za svetim večerom najskrivnostnej-ši. Na Kranjskem so v Valvazorjevih časih dekleta metala ta večer vence v potoke in studence, da bi iz vodenega zrcala spoznavale svojega prihodnjega ženina. Tudi med štajerskimi Slovenci je znana govorica, s katero se dekleta med seboj dražijo, če je kateri spodletelo: »Saj si ga hodila že v studenec gledat, pa ga le nisi zagledala!« Kresni običaji so pa dandanes že precej pozabljeni, ium-tam je še ostala navada, da prižigajo visoko plamteče kresove na predvečer »Ivanjega« (24. junija). Drugod so vo navado združili z Metodovanjem 4- julija, ko se širom slovenske domovine zaiskrijo znaki nacijonalne zavesti. Zal tudi ta običaj leto za letom gineva, zato je CMD pričela s hvalevredno propagando, da se vsaj ta slovanski običaj ohrani kot znak naše čuječnosti in ljubezni domače grude- Naj vsaj 4. julija zvečer zažare naše gore!
Na Ptujskem polju s onekdaj dečki tekali med njivami z gorečo slamo in so peli. Od Jurjevega do kresa so hodila dekleta h križem prepevat ali so si pa. kje drugje napravila šotor iz borovih vej in so ga s traki okrasila. Na kresni večer, ko so zadnjič pele, so zakurile ogenj in zažgale šotor- Ono dekle, ki ie z vršičem v roki skočilo prek ognja, se je še isto leto omožilo, katero pa ni skočilo, pa je še to leto — »brez zakona porodilo«.
V Središču so pa nekdaj nabirali na večer pred Ivanjim rumene kresne cvetlice in pravili sledeče'. »Pred yžiganjem kresov denejo toliko cvetic, kot je ljudi pri hiši na okno in vsak si mora eno izmed njih odbrati, ki je potem njegova. Kdor najde zjutraj, da mu je cvetlica ovenela in glavo pobesila, ve, da mora v kratkem umreti . •.«
Na Pohorju in Kozjaku so .še pa sledeči običaji: Na kresni večer obreži trem rastočim česnom biij. Ko obrezuješ prvega, si misli veselje, pri drugem žalost, pri tretjem modrost. Ponoči bodo bilke zopet pognale. Katera izmed njih zraste najvišje, tista želja se ti v bodočem letu izpolni.
kresni noči obrne njen vrh, tja te bo vodila življenja pot. Če se pobesi, ti je usojena še to leto hladna zemlja; če se okre-ne proti domu, se boš še grel ob domačem ognjišču, če pokaže drugam, si bo
šel v tujino iskat sreče.
•
Na dan pred praznikom sv. Janeza Krstnika pripravi moko za peko. Drugo jutro vstani pred solnčnim vzhodom in hiti v gozd k izvirku, do katerega ne slišiš jutranjice, ki jo poje zvon v župnijskem stolpu. Zajemi si vode, ki priteka od studenca. S to vodo zamesi testo. Na-kipnilo bo brez kvasa. Ako to testo upo rabljaš za domači kvas, ti ga vse leto ne bo zmanjkalo.
*
Na kresni večer, ko že odhaja družina k počitku, položi na mizo hleb kruha in nož, zraven tega pa križ in blagoslovje-no vodo. Nato pometaj hišo, a pazi, da pričnež pri vratih in vlečeš smeti proti mizi. Tudi ne smeš dvigniti pogleda oc tal, dokler ne zadeneš z metlo ob rob mize- Tedaj pa hitro poglej pod mizo. Ako čepi tam moški, se boš še to leto možila. Tudi fant lahko zve ali je pod mizo že pripravljena zanj žena, to pa seveda le, če se je preje naučil spretno sukati metlo.
*
Po golih rebrih se med borovničevjem in robidovjem plazijo kače. Njih strupenega pika te varuje Blaževa sveča. Potegni s svečo trikrat okoli nog, trupa in glave in izgovarjaj pri tem prav razločno, zbrano in pobožno: »Bog dni, da me ne bi pikale kače!« Stori to na kresni večer
in vse leto boš varen kač!
*
Ko neseš na kresni dan zjutraj prvič drva k ognjišču, si jih naloži, kolikor le moreš nesti. Spotoma jih preštevaj. Če si zadela na pare, se boš to leto omožila; če nisi, potrpi, in ko mine leto in dan,
Vnovič poizkusi svojo srečo!
*
Kolikor dni po kresu kukavica poje, to'iko dni po Mihaelovem ni mraza.
Maribnrski in
5ef češkoslouaškega generalnega štaba u (Dariboru
Z dunajskim brzovlakom, ob 13.53 se je pripeljal danes v Maribor v spremstvu več štabnih oficirjev šef češkoslovaškega generalnega štaba, general Sirovy. Na kolodvoru so pozdravil visokega gosta: komandant mesta general Spasič, veliki župan dr. Schaubach in imenom mestne občine podžupan dr- Lipold. Gostom je bila prirejena na kolodvoru za-kuksa, nakar so se ob pol treh odpaljali z avtomobili v Falo, da si ogledajo tamkajšnjo elektrarno. Danes, ob 5.20. pop. se gostje odpeljejo naprej proti Zagrebu in Beogradu.
fHatura na črž. ženskem učiteljišču u mariboru
Pod predsedstvom g. Josipa Westra, oblastnega nadzornika v pokoju, so se vršili od 18. do 23. junija ustni zrelostni izpiti na drž. ženskem učiteljišču. Zrelostni izpit so napravile:
Bajec Lucija (z odliko), Beranič Ana, Bevc Štefanija, Bizjak Evgenija (z odliko), Bobič Nada (z odliko), Bogateč Vida, Brinar Matilda (z odliko), Cvar Stanislava, Cverlin Neža, Ditz Elza, Dugar Leopoldina, Gaberc Ana, Grafenauer Elizabeta, Jamšek Vida (z odliko), Klinc Kristina, Korbar Pavlina (z odliko), Krammer Magdalena, Kukovičič Ljudmila, Kunst Emilija, Kurbus Jožefa (z odliko), Langof Dragotina (z odliko), Macarol Zora (z odliko), Majhen Štefanija, Nachtigal Marija, Nagcle Terezija, Perčič Roza (z odliko), Prah Alojzija, Rabič Marija, Rutter Marija (z odliko), Sabati Leandra, Starc Justa, Starc Jožica, Stopar Angela, Strojan Slava, Šegula Terezija (z Odliko), Šemrl Darinka (z odliko), Šercelj Ana (z odliko), Šinkovec Ana, Šterh Ana, Šuc Marija, Tomec Kristina, Trepečnik Ernesta (z odliko), Urleb Neža, Verbek Alojzija (z odliko), Župan Ana.
K zrelostnemu izpitu je bilo pripušče-nih vseh 49 kandidatinj IV. letnika. Zrelostni izpit je napravilo 16 kandidatinj z odliko, zrelih 29 in 4 kandidatinjam je dovoljen ponavljalni izpit v septembru.
(Tlariborsko gledališče
Burka »On in njegova sestra«.
Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vprizori v Narodnem gledališču v sredo, dne 27. junija po dolgem času veleza-bavna burka s petjem v štirih dejanjih »On in njegova sestra«. Spisal Bernard Buchbinder, godbo zložil Rudolf Rei-mann. V naslovnih vlogah nastopita gdč. Udovičeva in g. Harastovič- Dalje igrajo še gg. Kraljeva, Starčeva, Železnik, Ras-berger, Grom, Kovič Joško, Skrbinšek VI., Kovič Pavle, Tovornik, Rožanski in drugi. Režijo vodi Pavel Rasberger, dirigira pa Lojze Herzog. Predstava se bo vršila v korist »Udruženja gled. igralcev«.
Nedelja - lanezou
Razpoloženje včerajšnje nedelje je bilo zelo innogolično- Sicer ni bilo nedeljsko jutro ob svitanju prve zore nič prida obetajoče in čemerno, kakor užaljena ženska. Dopoldne do devetih se je nebo pripravljalo celo na krčevit jok. Vendar so zmagali ugodni vetrovi in zlato poletno soln-ce je radodarno sipalo svoje žarke nad Maribor. Proti poldnevu pa je pritisnila tako moreča sopara, da so celo najsigur-nejši vremenski preroki pričakovali toče z nalivom. Vendar so se kljub žalostnim perspektivam nedeljskega jutra odpravljale cele trume; izletnikov — na Pohorje, ki se je včeraj spremenilo v pravcato Človeško mravljišče. Od obronkov je odmevalo razposajeno petje, ukanje, vriskanje in glasen smeh ženskega sveta. Ob vznožju Pohorja Šetajočemu se zdi vso to kombinirano veselje kakor veličastna simfonija. Res ni zlepa mesta, ki bi imelo tako divno in innogolično okolico kakor baš Maribor, kar tudi tujci odkrito priznavajo.
Včerajšnja nedelja je bila skoro brez pomembnejših društvenih ali kulturnih prireditev. Vsa pažnja je bila osredotočena na godovanje številnih Janezov z
brezobzirnim zalivanjem • • Zakaj brezobzirnim? Janez Krstnik je vendar vzornik in patron — abstinentov, kar pa nosilci njegovega imena po veliki večini niso. Zvečer pa so Janezi kolovratili proti mestu in marsikateri veseljak je bil »pravi Janez« v prenešenem pomenu besede.
Proti večeru pa je divjala v okolici za Sv. Urbanom. Kozjakom in nad Slovenskimi goricami velika nevihta z gromom in bliskom, dočim je Maribor še-le okrog desetih zvečer obiskal le pohleven dežek, ki je ohladil razpaljeno ozračje. Tako so vsaj naši Janezi in Ivanke prišli na svoj račun, da ne bo godrnanja in nepotredne kritike.
Izlet Glasbene Matice na mejo.
Povabljena od obmejnih Slovencev pohiti v nedeljo, dne 1. julija Glasbena Matica v Št. Ilj. Njen celotni zbor bo pel na vrtu gostilne Muršec vštric kolodvora večinoma narodne pesmi in najznačilnejše iz svojega švicarskega programa.
Proslava Vidovega dne.
Cerkvena proslava Vidovega dne kot spominskega dne preminulim boriteljem za domovino se bo vršila v mariborski stolni in mestni cerkvi ob 10. dop. s slovesno pontifikalno mašo- Tudi v drugih krajih, kjer so sedeži oblastev, se proslavi spominski dan s svečanim cerkvenim opravilom. Svečanosti sc povsod udeleže krajevni predstavniki vojaških in civilnih, državnih in samoupravnih obla-stev in uradov. Državna poslopja in uradi razobesijo ta dan zastave-
Uradi za agrarne operacije v Ljubljani
(t. j. komisija za agrarne operacije, komisar za agrarne operacije v Ljubljanski oblasti in komisar za agrarne operacije v Mariborski oblasti) so se preselili iz palače velikega župana na Bleiweisovi cesti v Auerspergovo palačo. Gosposka ulica št. 15, II. nadstropje, kjer uradujejo od poudeljka dne 25. junija dalje-
Pozdrauljene — češke hazt.-našice
Prvič pozdravlja naše obmejno mesto Maribor v svoji sredi predstavnike športa bratske republike Češkoslovaške. .Kakor je navdajalo veselje vsa naša srci, ko smo sprejemali na naši zemlji za'tehnike raznih češkoslovaških društev in korporacij pričenši pri Sokolu — ponosu Slovanstva — in dalje ob prihodu praških senatorjev, češkoslovaških železničarjev, pevskih društev, in mnogih mnogih drugih milih bratov in sestra iz našega severnega najbližjega člana velike slovanske družine — ravno tako prisrčno in odkrito sprejemamo danes športnike zlate Prage in to tembolj, ker predstavlja ženski šport hazenski, ki je pri nas šele v prvem razvoju, prav posebno vrsto slovanskega športa, ki je najlepše razvit baš v Češkoslovaški! Želimo, da bi se počutile naše sestre-hazenašjce iz CSR tako v Mariboru, kakor tudi na vsej turneji po naši domovini od Drave do Var-dara prav tako, kot bi igrale doma ob Vltavi ali Labi ter smo prepričani, da bo njihov prihod mnogo pripomogel k razširjenju lepega bazenskega športa med Slovenci, Hrvati in Srbi. Pozdravljene! Na zdar!
SK. Slavija odigra jutri v torek ob pol sedmih zvečer prijateljsko tekmo z dru-žino ISSK- Maribora v Ljudskem vrtu-
Smrt zaslužnega rodoljuba na severni meji-
V nedeljo ob pol 10. zvečer je umrl v St. liju v Slov. gor. posestnik Franc Frei-ham, stara slovenska korenina, eden tistih, ki so vztrajali v srditem predvojnem boju za našo severno mejo. Imenovani je bil ustanovitelj kmetijskega bralnega društva, ustanovil je knjižico, kateri je daroval sam 200 knjig. Občinski odbornik je bil od leta 1906, od leta 1919— 1922 pa gerent šentiljske občine. Več kot 20 let je bil v načelstvu Posojilnice. Vse svoje moči je posvetil že od mladih nog slovenski stvari na naši ogroženi meji in ga je zato šentiljska občina za velike njegove zasluge imenovala častnim članom. V časih, ko se je pod Avstrijo vršil srdit boj za najsevernejšo slovensko občino, je pokojni bil najagilnejši in najpo-žrtvovalnejši. V časih, ko so mariborska narodna društva hodila budit na mejo narodno zavest, je bil Freiham zmiraj tisti, ki je imel navdušene pozdravne govore- Naj bo pripomnjeno, da je bil pokojni priprost kmet, ki si je s pridnostjo pridobil veliko izobrazbo in uredil vzorno kmetijo. Bodi mu lahko slovenska zemlja, ki jo je tako iskreno ljubil.
Socijallstična obsodba režima.
Pokrajinsko načelstvo socijalistične stran ke Jugoslavije za Slovenijo je imelo včeraj v Celju svojo sejo. Komunike strankinega vodstva o zločinu v skupščini je vzelo na znanje, posebej pa je še ugotovilo, da je sedanji režim na neustaven in neparlamentaren način prišel na krmilo ter z nasiljem, korupcijo in zanikanjem vsake demokracije dovedel do katastrofe. Vlada je izgubila vsako moralno pravico, da bi ostala še samo trenutek na državnem krmilu. Iz protesta proti neparlamentarnemu in protizakonitemu režimu ne gre socijalistični poslanec v skupščino, dokler bo stala ta vlada na čelu države.
Z drevesa Je padel
včeraj popoldne komaj lOlctiii Vonek Anton. Dobil je težke notranje poškodbe. ■Rešilni oddelek «w ie oddal v bolnišnico.
Smrtna kosa.
V noči od petka na soboto je preminula gospica Tanja Rosina, sestra g. dr, Igorja Rosine, odvetniškega koncipijenta v Mariboru, hčcika pokojnega voditelja mariborskih Slovencev, g. dr- Fr- Rosine. Bolehala je že dalj časa in jo je sedaj smrt rešila teškega trpljenja. Pogreb se bo vršil jutri, v torek, 26. t. m. ob t. pop, iz kapelice pokopališča na Pobrežju. — Blag ji spomin, težko prizadetim naše iskreno sožalje! —
Koncert »Drave« v Dravogradu.
V nedeljo, dne 24. trn. je poletel moSkl
zbor naše »Drave« v Dravograd, kjer je priredil popoldne ob 4. v dvorani tamkaj, njega kina dobro obiskan koncert. Pribiti moramo takoj v začetku, da je moški zbor »Drave« od svojega zadnjega koncertnega nastopa v Mariboru v začetku marca znatno napredoval. Program je obsezal po večini točke, ki so se izvajale n akoncertu v Mariboru (brez solotočk), dodali so se mu še zbori kakor Adami-čeva Polonica, Mirkova: Na trgu, Faj-gelj-Bizcljski: Stara ljubezen in drugi Posamezne točke so se izvajale še precizneje, kakor v Mariboru, zbor se je izpopolnil z dobrimi glasovi, tako, da lahke rečemo, da je v sedanji formi eden najboljših moških zborov v Sloveniji. Najbolj so ugajale navzočemu občinstvi Adamičeva: Jc pa davi slanca pala z baritonskim solom, ki ga je simpatično zapel g- Faganeli, nadalje Fajgelj-Bizclj-skega: Stara ljubezen in pa Adamičeva kmečka pesem, ki so jih morali pevci vsi ponoviti- Čestitamo iskreno in želimo, di zbor v sedanji formi ostane in da si b< znal agilnega pevovodjo, ki ga ima seda v osebi g. Horvata, kojega poznamo ko inteligentnega, zelo muzikalnega in ener gičnega človeka, tudi obdržati, tako, d: bo zbor kmalu na taki višini, kakor si ji sedanji pevovodja želi. Zato vztrajajte ii po tej poti naprej!
Na deški meščanski šoli v Mariboru
je vpisovanje učencev v petek in v so boto, dne 29- in 30. junija, vselej od 8. d< 12. ure. Radi določitve razredov sc mo rajo razen novincev vpisati tudi vsi do sedanji učenci, ki hočejo še nadalje pose čati ta zavod. Kakor doslej'se lahko vpi šejo tudi sinovi onih roditeljev, ki ne sta nujejo v mestu ali nimajo tu stalncg posla. Taki zunanji učenci pa se moral pri glavnem vpisovanju dne 30- in 31 av gusa izkazati, da so ali plačali šolnin 200.— Din, ali pa da so bili oproščen Potrebno pobotnico oziroma oprostilo listino si lahko preskrbe v počitnicah.
StreUačlui družina
poziva svoje Članstvo, da se »deleži tak movalnega streljanj« Slovenskega lov skega društva, kt se bo vršilo doc VQ tt* ves dau Pravico tek mo vt«nJa Imajo san* civilni člani SireiMOt« dražim* 12?
wew«fis£.ies
Pomlajeno prastaro pleme
SAMARITI, KI SO v PALESTINI IZUMIRALI OD L. 2000 PRED
L. 1927 PO KRISTU.
DO
Potopisec Artur Kostler, ki posebno rad opisuje Azijo in njene narode, je povodom svojega zadnjega potovanja po Palestini zanimivo opisal pozne potomce prastarih, iz biblije svetu vsaj po imenu znanih Samaritov.
To ljudstvo je naselil asirski kralj Samanasar v Nablusarski pokrajini. To ljudstvo menda nima primera po svoji doslednosti glede plemenske čistosti in nepopačenosti. Samariti se niso družili ne z Judi, ne z drugimi narodi, s katerimi so tekom časa prišli v stike. Od starodavne dobe predstavljajo nekak otok v morju narodnostne in plemenske mešanice orijen-ta. Pripadniki neke vrste judovske vere so smrtni sovražniki Judov. Svet že od nekdaj valovi in plamti okrog njih. Judovska država je razpadla, Rim je zavladal, Krist je bil križan v Jeruzalemu, njegova vera je izpodrivala rimske bogove in judovska sveta izročila, polumesec je zavladal, Križarji so prišli, prišla je svetovna vojna, prišli so cionisti... Samariti so pa ostali neobčutljivi za vse to, stiskali so se skupaj in vsako leto so na gori Gerizim obhajali svoj praznik »pesah« popolnoma v slogu 2000 let pred Kristom. To največje samotarstvo v silnem narodnostnem vrvenju. v največji razvojni dobi jih je v pravem pomenu besede stalo življenje.
Leta 1924. je bilo v teloti samo se 136 Samaritov, med njimi samo 30 do 40 žensk, tako da so mladeniči morali čakati na smrt starih, da lahko poročijo vdove. To je bila posebna brez-primerna romantika, v kateri se ni redko dogodilo, da je mladenič poročil svojo vdovelo staro teto, ter tako postal prastric svojih otrok, če jih je imel- kar se je pa seveda redko^ dogodilo. To je bil groteskno-tragični konec historičnega ljudstva. Tujci, ki so slučajno odkrili zadnje ostanke izumirajočega plemena, so posvetili
romantičnim zadnjim Samaritom elegične nagrobnice ter z gotovostjo pričakovali, da se bo najpozneje v treh generacijah zadnji Samarit vrnil k svojemu bogu. In vedno več tujcev je prihajalo na goro Gerizim, da vidi, kako staro ljudstvo čisto in ponosno izumira.
Naenkrat pa je bilo^ Samaritom vsega tega — dosti. Razočarali so vse romantike ter odločno prenehali z izumiranjem. Dva mladeniča sta napravila začetek. Poročila sta dve mla denki iz naselbine cionistov, ki so prišli iz Poljske. Kako so drugi sledili temu primeru, pisatelj sicer ne ve, gotovo je pa, da se je število Samaritov zvišalo na 170, kar je 25 odstotni prirastek. Prej je bil še praznik miru med 150 Samariti in 150.000 Judi Palestine. Samariti so na najboljši poti združitve s cionističnimi naseljenci. Starci sicer še opravljajo svoje prastare obrede žrtvovanja pvc na gori Gerizim, mlajši pa prodajajo radovednim tujcem razno drobnarijo, pripovedujejo iz zgodovine ter pobirajo bakšiš.
Kdo bi si mislil, da je k likvidaciji romantičnega izumiranja mnogo pripomogel potres v Palestini! _— Potres je namreč porušil obzidje sovraštva in nezaupanja, s katerim so se obdajali stari prebivalci Palestine proti novim. Pri potresu je zgubilo življenje več sto Arabcev in drugih domačinov, dočim ni bilo niti ranjenih Evropejcev. To se da sicer enostavno razložiti s solidno zgradbo evropejskih hiš in domačinskimi podrtijami. Moslemi so pa videli v tem božjo voljo ter dejali: »Če sam Alah varuje jahude (tujce, brezverce), pustimo jih še mi v miru in trgujmo rajši z njimi!« — Rečeno, storjeno. In tako so tudi Samariti opustili izumiranje. Potomci prastarega plemena so se pomirili.
Spori
/reža Je opoteia
PRAV POSEBNO V NOGOMETU: NEPRIČAKOVANI PORAZI PRIMORJA IN RAPIDA V CELJU TER »MARIBORA« NA LASTNEM IGRIŠČU. — PRVI NASTOP HAZENSKE DRUŽINE SK- SLAVI JE V JUGOSLAVIJI. — USPEHI NA-ŠIH KOLESARJEV V AVSTRIJI. — TENIŠKI TURNIR V ROGAŠKI SLATINI
Uaražčinski 5K - „finaribor‘ Z:1 (0:0)
SK. SL AVI JA—SK. MURA 7:5 (4:3)
Rčečepolti metuzalern
Indijanski poglavar »Orel belega konja«, častni poglavar 500 ameri-kanskih indijskih plemen, ki je star 100 let, je dospel te dni v spremstvu svoje 701etne soproge na krovu Lloy-dovega parnika »Karlsruhe« iz New-yorka v London, Starček, ki je žaba-val potnike med vožnjo z izvajanjem indijanskih vojnih plesov, namerava imeti v Evropi predavanja, ki naj služijo pospeševanju mirovne misli in bratstva med narodi. »Orel belega konja«, ki je bil že 1. 1887. sprejet v Londonu od angleške kraljice Viktorije, napravlja še danes utis krepkega moža. S ponosom nosi na glavi 40 funtov težak krasen klobuk iz orlovih peres, posejan s pisanimi dragulji. Njegova žena, ki ga obožuje, ga je poročevalcem listov predstavila »kot največjega moža planeta«. »Bil sem udeležen skoro pri vsakem važnem dogodku novejše ameriške zgodovine osebno«, je pripomnil poglavar v gladki angleščini. »Bojeval sem se v sedmih bitkah, videl gradnjo železnico v prerije zapada in se razgovar-jal s številnimi predsedniki Zedinjenih držav. Moj oče, ki je umrl pred nekaj leti, je dosegel starost 147 let in je bil prijatelj Gcorgcsa Washing-tona. Moja mati je umrla pred tremi leti v starosti 137 let. Jaz sam sen? imel IS otrok in ima najstarejši sedaj 77 let. Moji vnuki so tako številni, da jili poznam komrij polovico«. Na vprašanje novinarjev, kako se doseže tako visoka starost, je poglavar smehljaje odgovoril: »To jc 'zelo enostavno. Pijte mnogo vode, kopajte se pridno v mrzli vodi, jejte v prvi vrsti sadje in sočivje in pustite vse skrbi ob strani!
Strašno dejanje blazneža
V	Saarbrilcknu jc izvršil te dni fmiobolni kmet Andrej Scliroeder strašen zločin. Bil jc že enkrat v umobolnici, a so ga kasneje odpustili kot
zdravega. Te dni pa ga je nenadoma zopet napadla blaznost. Pograbil je v duševni zmedenosti velik nož, zdirjal ž njim na cesto in prvemu, ki ga je srečal, razparal ž njim trebuh. Ko je nesrečnik padel na tla, mu je še izkopal oči in ga strašno razmesaril. Neki delavec je hotel siromaku priskočiti na pomoč, toda blaznež je nato še njega prebodel z nožem. Nato je odšel v svoje stanovanje in se vse-del na okno, pod katerim se je zbrala velika množica ljudstva. Ker se niti šestim orožnikom ni posrečilo, da bi se približali besnemu blaznežu, so pozvali končno na pomoč gasilce. V zadnjem trenutku pa sta priskočila k njemu dva njegova znanca, ki ju je v trenutku duševne zavesti spoznal, nakar so ga orožniki zgrabili in odvedli v umobolnico.
Dve življenji za psa
Ob obali pristaniškega mesta Bou-logne sur Mer je nenavaden dogodek zahteval dve človeški žrtvi, 371etni posestnik Cripon je skočil v morje, da reši svojega psička, ki je padel v vodo. Valovi so ga odnesli dalje. Ko je neka mlada Angležinja opazila ne-srečo, je skočila ponesrečencu na pomoč toda valovi so zgrabili tudi njo in jo odnesli na odprto morje. Tretji rešitelj si je le z največjo težavo rešil lastno življenje, ostala dva pa sta utonila.
Moderen odgovor.
Na samotni gozdni poti napade mirnega šetalca petorica lopovov in mu stika za denarnico: »Strele, samo pel se vas je spravilo name?«
Bandit:	»Vejo	gospod,	dandanes
so vsi stanovi in vse službe prenapolnjene.
Ciganov humor.
— Vsaj enkrat bi rad srečal samega sebe, kadar imam denar v žeou.
»Maribor« je imel včeraj v gosteh po daljšem presledku enajstorico Varaždin-cev, ki so kljub številčni zmagi jako razočarali. O moštvu gostov je težko reči kaj drugega, kakor da je sila ambicijoz-no. Ako ne bi bili imeli res prvovrstnega vratarja, ki se lahko meri z vsakim najboljšim goalkeeperjem naših razmer, bi se gostje ne bili mogli ogniti porazu.
»Maribor« je predvedel jako neproduktivno in tudi taktično zgrešeno igro. V znanju je mariborsko moštvo za cel razred boljše od Varaždincev. Saj so bili domačini 70 minut cele tekme v kazenskem prostoru nasprotnik^ in blokirali njegova vrata. Baš to pa je prineslo, kakor se sicer čudno sliši, domačinom poraz. Ako bi bil »Maribor« vodil bolj odprto igro, bi bila zmaga na njegovi strani. Krilska vrsta in ožja obramba »Maribora« sta igrala brezhibno, napad je v polju, kolikor je sploh imel prilike eksce-lentno lepo kombiniral, pred vrati pa ni vedel kaj početi z žogo. Ponovno in ponovno smo že opozarjali na tem mestu, da se pri nogometu štejejo in računajo samo goli in da igralci lahko umrejo v lepi igri, klub pa od tega ničesar imel ne bo, če ni v napadu strelca.
Prvi gol je zabil za Varaždin v 8 min. po odmoru Hrein (iz enajsterca!), drugega pa v 10. min Ribič. V 22. min- je Gujo Hreščak popravil rezultat 2:0 na 2:1, pri katerem je tudi ostalo. Koti S:2 za »Maribor«-
Varaždinski SK.: Goldoni; Miščin, Tepeš; Grims, Deduš, Madarič; Vučetič, Hrubec, Hrein, Ribič, Imenšek.
ISSK. Maribor: Kovačič; Koren, Laz-nička Tonček; Hreščak Justi, Unterreiter, Joža; Starc, Bertoncelj, Pavlin. Hreščak Gujo, Najžer.
Sodil je g. Mohorko.
Rez. »Maribora«—komb. Svoboda 6:2 (4:1)
»Maribor« prevzame takoj inicijativo-Foul v kazenskem prostoru Svobode. Enajstmetrovko zastreli Laznička. Po kotu pade lasten gol v mrežo Svobode. Jug zviša z dvema streloma score na 3:0 za »Maribor«. Svoboda doseže radi napake Mariborove obrambe prvi gol, Priveršek postavi rezultat 4:1. Po odmoru zviša Šajna po kombinaciji na 5:1, Svoboda popravi 5:2 in Priveršek ustvari končno razmerje 6:2-
II. mlad. »Maribora« — mlad. Svobode 4:0 (0:0)
»Mariborova« mladina je po lepi igri zasluženo zmagala. Zlasti po odmoru so »Mariborčani« znatno nadkriljevali ambi-cijozno igrajoče Svobodaše. Gole so zabili: Zemljič 2, Žmavc in Švajger po enega.
I. narašča) Železničarja—I. nar. Rapida
3:2 (1:1)
II. narašča] Železničarja—II. nar. Rapida
5:1 (1:1)
Ljubljana: semifinale za pokal LNP-a. Ilirija—Hermes 8:1 (4:1). — SK. Reka— SK. Elan 4:1.
Celje: prijateljska Athletik SK.—SD-Rapid 3:1 (2:0), SK. Celje—SK. Primorje 5:3 (3:2)!!
Beograd: Beogradski SK.—Jugoslavija 3:3 (2:1)
Gradec: prvenstvo drugega razreda: Austria—Jugosl. študentski team 5:3 (3:1. Naši akademiki so imeli sicer več od igre, pred golom pa so bili nepopisno nerodni.
Duna]: Rapid—Hakoah 4:2 (!$).
Brno: Austria (Dunaj)—Moravska Sla-vija 5:3 (*:0).
Budimpešta: finale za madžarski pokal: Ferenzvaros—Attila 5:1 (1:0); prijateljska Hungaria—Bastya 2:1 (2:1).
Curlh: Joung Felk>ws—Mehika (olimp. moštvo) i:ft
Praške hazenašice, ki so odigrale včeraj v Murski Soboti prvo svojo tekmo na turneji po Jugoslaviji, so zasluženo zmagale nad izborno družino SK. Mure, v kateri je nastopila tudi vratarica Cimper-manova. Gostje so kljub utrujenosti po dolgi poti pokazali s prvim nastopom svojo visoko klaso. Sodil je g. Čuvaj iz Zagreba.
MARIBORSKI KOLESARJI V AVSTR!-JI.
Včerajšnje dirke Graz—Semmering— Graz (270 km), ki jo je priredil kolesarski klub »Eichenkranz« v Gradcu, se je udele žilo med 93 startujočimi tudi 16 kolesarjev iz Maribora. Kakor je razvidno iz naslednjih rezultatov, je uspeh naših dirkačev naravnost presenetljivo lep. V, glavni skupini, kjer je startalo 28 kolesarjev, so se plasirali: 1 -Schober, 2. Stanzl (Gradec), 3- Bayer (Celovec), 4. Nabergoj (Perun, Maribor), 5. Šibenik (Perun, Maribor). V vrsti junijorjev jih je startalo 26 in so dosegli posamezna mesta: 1. Kralj (Gradec), 2. Štrucelj (Pe-run, Maribor), 3. Nussbaumer, 4. Wo-nisch, 5. Rauch (Gradec), 6- Horvat (Perun. Maribor), 7. Jurič (Perun, Maribor), 8- Mlinarič (Perun, Maribor).
TENISKI TURNIR V ROGAŠKI SLAr TINI,
ki se vrši danes že tretji dan, se razvija v lep mednarodni športni in družabni dogodek. Čeprav je radi poslednjih dogodkov v Beogradu izostalo nekaj Zagrebčanov in inozemcev, se vendar udeležuje turnirja preko 40 igralcev- Prireditev kaže prav ugodno sliko in ji tudi uspeh ne bo izostal. V petek je bil pozdravni večer na čast gostom — udeležencem turnirja, ki jim je spregovoril dobrodošlici v imenu prireditelja ISSK. Maribora g, Videmšek, v imenu zdravilišča pa ravnatelj dr, Šter. Z večernimi zabavami so gostje vrlo zadovoljni; čez dan pa se vršijo na vzorno prenovljenih teniških pro. štorih tekmovanja, ki so pokazala že nekaj prav ostrih in napetih borb. Včerajšnjim igram je prisostvovalo mnogoštevilno športno občinstvo iz Zagreba, Ljubljane in Maribora.
I> mariborski težkoatletski klub
bo imel dne 2. julija ob 20. v gostilni Hrovat, Frankopanova ulica, izredni občni zbor z dnevnim redom: fuzija z SK. Železničarjem.
Živalstvo v prvem razreda.
Učiteljica: »Imenujte ml živali z rogovi!«	\
Minka: »Vol!«
Učiteljica: »DaljeU	\
Ančka: »Kozel!«
Učiteljica: »Še kakšno Žival, ki je večja in lepše postave«.
Tilka: »Vrag«.
Olajšilna okolnost.
Sodnik: »Imate še kaj pripomniti k svojemu zagovoru?«
Obtoženec: »Da. Prosim, da pri odmeri kazni upoštevate olajšilno okolnost, da nisem kradel pri vas«.
Poslano
ČASTNA IZJAVA.
Podpisani obžalujem, da sem gospoda Antona Krajcer, čevljarskega mojstra v Mariboru, razžalil, prekličem žaljive besede, o katerih resnici nisem bil prepričan, ter se zahvaljujem gospodu Krajcer ju, da je odstopil od na(fciljnih sodnijskih korakov.
Maribor, dne 25. junija 1928.
Lovrenc Žoher,
11276	čevljar,	mojster,	Pobrežje.
Viktor Mčrlc:
Pomlajeni
TRETJI DEL.
Prostor mladim.
V dneh, ki so sledili, je bilo mirno kakor da bi bilo vse za vetrom. Nova vlada je pozvala delavce, naj se vrnejo v svoja stanovanja in na delo. V vseh mestnih okrajih so se ustanovili s čudovito naglico delavski in vojaški sveti, ki so organizirali razdeljevanje živil, opravljali hišne preiskave ter se polastili tovarn, obratov in skladišč... Naenkrat pa zopet hudourniški izliv množic na ceste, daleč proč od tovarniških dimnikov. Revolucionarna vlada je namreč dejala, naj se vsem, ki niso za revolucijo, da prosta pot, da gredo, kamor hočejo, ker ima vlada preveč važnih in nujnih nalog, da bi se ukvarjala z represalijami nad paraziti.
Tekom treh tednov se je do oblasti dospela komuna silno izčrpala v prizadevanju in naporih. Sto in sto ropajočih banditov je morala dati ustreliti po prekem sodu, na noge je morala spraviti do zob oborožene straže. Mnogo mest je bilo treba razdeliti. Nastala je nova birokracija. Brzojavni uradi so zopet začeli delovati. Tudi zračni promet se je uvedel. In tako smo zvedeli, da je komuna zmagala v Lyonu, Saint-Etiennu in Brestu, kjer je mornarica podprla upornike in da se v Toulonu še vedno bijejo. V Marseillu pa vstaja ni mogla napredovati in — kar je najbolj čudno — v Roubalxu, Lille in Douai-ju pri rudarjih in tekstilnih delavcih je bilo popolnoma mimo. Brez dvoma so delovne množice tam doli varčevale s svojo močjo za pozneje. Ob-
enem se je naznanilo, da zbira meščanska vlada v Bordcauxu bele čete, da napade z njimi rdečo armado.
Končno je začela vlada organizirati policijo po vzoru stare velike čeke. Najela je z lepa ali z grda tisočere nesrečnike, ki niso imeli nobenega veselja do takega posla, in tudi mnogoštevilne ženske, kojili naloga in delo je bilo v tem, da so s pomočjo svojih čarov odkrivale tajnosti zarotnikov in sovražnikov revolucijonarne domovine. V prvi vrsti so pa ostali policisti starega režima. Ti policisti so novi oblasti odločno stavili svoje sposobnosti na razpolago ter so brez sramu nadaljevali s svojimi tradici-jonalnimi metodami. Ravno tako je bilo v armadi. General in višji, oficirji so držali svoje sablje na razpolago ljudskim komisarjem, izdelovali so vojne načrte, prostovoljcem so pa ubijali rabo orožja v glavo. Tudi stari sodniki so hoteli pod novo oblastjo in vlado deliti nravico, ki je več kot sumaričria po željah in razpoloženju onih, ki slučajno vladajo. Take spremembe izhajajo iz procesa vsake revolucije in spoznati se mora v vsem tem postava ki izhaja iz človeške pokvarjenosti Oni, ki so se najbolj bali vstaje in ki so se pred izbruhom socialnega preobrata obnašali najreak-cijonamejše, so postali kar naenkrat najognevitejši in najhujši teroristi. Tu lili so hujše od volkov. Večna komedija. Nasprotno so bili pa predhodniki in preroki socialne revolucije zasledovani, osumljeni, ogroženi, ali pa vsaj daleč prekošeni od svojih starih nasprotnikov.
Jaz sam, ki sem proučeval, te spremembe, sem bil prisiljen pokazati, barvo. S silo so me vtaknili k neke- i mu oficijelnemu listu, ki je bil nekdaj: velik informacijski organ. Zapovedali
SSŠ SKali oglasi
2anft*»,4opiw«iK»j« in egta.
•I beeiafcoe« <0 rokUanugi "»*»!« t *a»ha baaa4* 50 p, otyMnjil »a—* Oto tO’~-
Milostljiva gospa — Imate stenice?!
Očistite svoje stanovanje nadležnega mr* česa potom plina! Naše zajamčeno uspešno sredstvo ugonobi ves mrčes v najkrajšem času in prav poceni. Uničijo se takoj stenice, ščurki, podgane, miši, molji itd. Zavod za čiščenje stanovanj »Diver-soti« Maribor, Cankarjeva ulica 14. Telefon 401.	1254
Našla sem
v sredo na Glavnem trgu ročno delo in namizni prt. Naslov pove uprava »Ve-Čemika.	1274
Lepo oprem, sobo
solnčno, veliko s posebnim vhodom in postrežbo, elektr. razsvetljavo, oddam s I. julijem. Maistrova ul. 1, vrata 6. 1277
Vse vrste moških tn ženskih
modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor.
Nekaj novih stolic In foteliev
iz upognjenega lesa na prodaj. Vprašati pri J. Kravos, Slomškov trg 3.	1251
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo a Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor.	XIII
Lokal
za trgovino ali pisarno se da takoj v najem. Vprašati v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova c. 13.	1124
Otroka
zdravega, 4 mesecev starega (deklica) oddam za svojega. Naslov pove uprava »Večernika«.	1247
Gonilni jermeni za mlatilnice, žage, mline itd. v vseh širokostih v zalogi pri Ivanu Kravos-u, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13-	1253
Naznanjamo vsem, ki so jo poznali in radi imeli, da je v petek dne 22. tm ob četrt na 12. uro ponoči po dolgi, mučni bolezni mirno zaspala v Gospodu naša draga
Tanja
so mi. objavljati le to, kar je novim oblastnikom v korist. S studom sem moral opravljati hlapčevsko delo nekakšnega cenzorja in to še pred očmi nezaupljive policije. V žalostno zadoščenje mi je bilo to. da sem našel pri listu pohlevne tovariše, ki so včeraj še tako silno divjali proti komunistom.
Posledice takega režima so se . kmalu poznale. Ovaduštvo je zavzelo velik razmah in strah je zadušil vsak odpor. Tudi delavci si niso mogli čestitati. Bilo jim je prepovedano združevanje, vlaganje mezdnih za-; htev, na stavke pa ni bilo niti misliti, i Ravno tako trdo. kakor poprej so morali delati za kruh. Plače so sploh odpravili, hrano in stanovanje so pa dajali le onim, ki so imeli v delodajalci v svoji zmedi zabarikadirali za durmi. Ko je napočila noč, je ležal Pariz v temi, ker je bil električni tok prekinjen. Bitka je divjala naprej. Opazoval sem cesto to noč in srečaval sem samo prikazni, prepadene od strahu, ki so si skušale s pomočjo svetilk in sveč oskrbeti malo svetlobe. To so bile plazeče sence, ki so se medlo in obupno stiskale k zidovju. Njim so sledile razdivjane gneče in tolpe beguncev, pijanih od alkohola in groze... Vsepovsod mrliči,; pohabljenci, nesrečneži, ki ječijo in prosijo pomoči... To vse pa brez gotovega cilja, brez jasne volje. Vsi ti naenkrat iz ravnotežja spravljeni nesrečneži so se vrgli v nekak strahovit prepad. Bila je prava podoba konca sveta, bankrota, povspe-šene agonije civilizacije, ki je bila zadeta v srce.
Tri dni in tri noči je živel Pariz v tej orgiji klanja, ki je bilo izmenjano k večjemu s pretepanjem in ropanjem. Prasketanje pušk, ropotanje strojnic in tulenje topov je od časa do časa uditšllo vpitje in ječanje. Obup se je spremenil v blaznost. Nihče ni vedd, kaj hoče, kaj je in zakaj je vse to. Tolpe podivjanih človeških živali v raztrganih oblekah, z umazanimi in potnimi obrazi so vpile in tulile: »Ugolin... Ugolin!... Doli Templi-er?« (To je bil mjnistrski predsednik). Ali pa tudi:	»Živijo	socializem!...
Proč z izkoriščevalci!«... Jz tisoč grl je večkrat zadonela internacionala ... Kako strašen prizor nalezljive blaznosti! Sam sem čutil, da me ta ciklon vleče s seboj, da izgubljam tla in z vso močjo svoje umirajoče energije sem si moral prizadevati, da bi si ohranil oblast nad živci ter se tako rešil nalezljive blaznosti.
Naenkrat — na vogalu neke ceste! — pa zagledam sredi drhteče množi*' ce neko razcapano žensko, histeričrj nih gest, rdeče-žarečih oči, kako jo; drugi dvigajo na rame. Spoznal sem' jo^ takoj... spoznal sem jo po njenih očeh. Zagnal sem se naprej, z glavo, rokami in rameni sem se ril skozi množico ter vpil z vso močjo svojih pljuč:
»Juljeta!«
Poskočila je. Planila je k meni ter me zgrabila za ramo:
»Ti?... Ti si?... Ali te je izpustil ?...«
»Juljeta... Razložil ti bom... Pojdi... pojdi z menoj...«
Izbruhnila je v divje bolesten smeh, v raztrgan smeh, ki se mi je zaril v mozeg, kakor ostro jeklo...
»Juljeta!...«
Tedaj naju je pa ločil živ val. Njo je vrgel nazaj. Videl sem, kako se je branila. Nekaj Časa je bila še na vrhu z obrazom proti meni, potem je pa izginila, kakor da bi jo pogoltnila vsa ta strašna množica. In jaz sam, trdo pritisnjen ob vrata neke trgovine, hropeč in raztrgan, sem se obupno premagoval, da ne bi izgubil za-^ vesti.
Kaj sem delal v teh strašnih dneh? Taval sem naokrog ter se spodtikal ob mrličih. Letala so brnela v zraku ter bruhala ogenj in železo. Ely-seč je gorel. Louvre je gorel. Velike trgovske palače so bile v plamenih. V tržnih dvoranah je zevala popolna praznina. Govorilo se je, da je na sto in sto kolovodij našlo smrt v zadušljivih plinih. Nad vso grozoto, nad hrupom, nad divjim požarom, nad po-plavo besnečega in penečega sovraštva se je pa dvigal glas topov, ki niso prestali grmeti.
Dalje prihodnjič.
1
za trgovske informacije Slov. Bistrica, Poljčane, Pragersko, Muta, Ruše, Vransko Gor. Grad kakor vsr druge kraje (tudi vasi) iščemo, Ponudbe z navedbo delokroga na poštni predal 224, Ljubljana.
ms
ANTONNOVACAN
CELJSKA KBOMIKA
dsamatski mozaik v treh delih prvidd
HERMAN CELJSKI
je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40*— v platno vezana Din
Dobi se v knjigami
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova ceata št. 18
Pogreb drage pokojne se bo vršil iz kapelice pokopališča na Pobrežju v torek, dne 26. tm. ob 16. uri (4. pop).
MARIBOR, dne 23. junija 1928.
Žalujoče rodbine
Dr. Roslnova, Stercerj va in sorodniki
Brač poaabnaga obvaatlla
IZŠE! H
ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din., vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13
ladaja KouorcU	predstavnik	izdajatelja	I..	»mfan	rr.»	Btozo.i},	M.	riboni,	Tiska	Mariborska«*.™«	d.	i.	(tMMank
fctanko U o t c U * Maribor*