Celje - skladišče D-Per III 19/1983 lipii 1119831006,8 COBISS • VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merx Številka 8 — Leto lil — November 1983 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinafŠentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Kariflen Magvar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika llijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranj'f je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana A Vsem delavcem sozda čestitamo za dan Merxa 25. november 25. NOVI & V feb .jsmmim in dan republike 29. november mmmm ^mamusmmsMtiuusuimmsm ^ v: . :• • XX ::Xž*x7TXSSTX:X;XvH;Xy '1——■■i—f Sozd MERX nosilec preskrbe Sestavljena organizacija združenega dela kmetijstva, prehrambene industrije, trgovine, gostinstva in turizma MERK je bila ustanovljena leta 1980. Ob ustanovitvi je bilo združenih petnajst delovnih organizacij, danes pa se je njihovo število povzpelo že na devetnajst. Znotraj dejavnosti sestavljene organizacije Mera, ki je organizirana po panožnem principu, je primarna kmetijska proizvodnja v družbenem in zasebnem sektorju, proizvodnja prehrambenih proizvodov, trgovina na veliko vseh blagovnih skupin, gostinstvo in turizem ter transportna dejavnost. Primarna kmetijska proizvodnja je organizirana na 41.847 ha družbenega in zasebnega sektorja. Gozdovi obsegajo področje 45.631 ha. Letno se proizvede 3.639 ton sadja, 400.000 litrov vina, 4131 ton mesa, 1806 ton mesnih izdelkov, 8,5 tone rib, 11.052.000 litrov mleka, 30 milijonov jajc ter 1060 ton piščancev. V srednjeročnem obdobju se bo povečala proizvodnja sadja in zelenjave, mesa, mleka in ja jc, veliko sredstev pa bo namenjenih tudi za razširitev sadovnjakov, vinogradov in ostalih zemljišč. Mlinsko-predelovalna industrija bo z izgradnjo industrijske pekarne in silosov lahko v naslednjem srednjeročnem obdobju ponudila potrošniku letno 8.436 ton osnovnih vrst kruha, 8.165 ton specialnih vrst kruha in 1.702 toni peciva. Trenutno ima mlinska industrija enajst moderno opremljenih pekarn, od katerih sta dve industrijski, silos za pšenico, avtomatizirani mlin z zmogljivostjo 23 tisoč ton ter pet skladišč ntlevskih izdelkov. Dejavnost blagovnega prometa sestavljajo trgovina na veliko in trgovina na malo ter transport. Do leta 1985 se bo trgovinska mreža od sedem blagovnih hiš, 61 marketov in 205 specializiranih prodajaln razširila še za pet novih blagovnih hiš in dvajset marketov. Za oskrbo maloprodajne mreže skrbi pakirnica sadja in zelenjave, začimb in drugih prehrambenih proizvodov. Sestavljena organizacija razpolaga tudi z lastnimi kapacitetami za praženje kave, v razvojnih programih pa so prav zaradi pomanjkanja tčga artikla predvideni še nekateri novi dodatni programi. V dejavnosti gostinsko-turistične ponudbe razpolaga sestavljena organizacija z desetimi hoteli različnih kategorij, 22 restavracijami, 29 gostišči, 14 bifeji, 4 slaščičarnami, 2 vinotočema ter ostalimi enotami,kot so depandanse, ekspresi, grili ter menjalnice. S temi kapacitetami nudi sestavljena organizacija 383 sob s 790 ležišči ter 5.237 sedeži. 760 delavcev v gostinsko-turistični dejavno- sti je v lanskem letu gostilo 25.2 17 gostov. Bilo je 55.286 domačih in 5.066 tujih nočitev. Sestavljena organizacija Merx je s svojimi organizacijami nosilec preskrbe ter gostinstva in turizma v celjski regiji in širše. Prisotna je v 25 občinah. V njej združuje delo 6005 delavcev in preko 3000 kooperantov. V štipendijskem razmerju je 350 mladih. In kakšne so razvojne usmeritve? Eden od osnovnih cil jev je večja proizvodnja hrane. Zato se bo v prihodnje še povečala skrb za hitrejše pridobivanje obdelovalne zemlje. Zelo velik poudarek bo namenjen zasebnemu kmetijstvu ter usmerjanju proizvodnje k znanemu kupcu in razvoju višinskih kmetij. SOZD Mera snuje in izvaja tudi nekatere nove programe kot so: programi kuncereje, konjereje, kožuharjev, proizvodnja rib, klavnica za kunce in kokoši. Posebej je zanimiv program razvoja Kozjanskega. Na področju blagovnega prometa, ki je najmočnejše zastopano, ima prednost izgradnja preskrbovalnega centra, dokončanje blagovnice v Titovem Velenju in izgradnja nekaj marketov osnovne preskrbe ter manjše adaptacije in rekonstrukcije. V gostinsko turistični dejavnosti je že izdelan program razvoja te dejavnosti v Gornji Savinjski dolini in na zahodnem Pohorju. mn HBflHU MERK VESTNIK Več hrane in nemotena oskrba Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni Ob tretji obletnici sozda smo prosili predsednika KPOza pogovor. Osnovni cilj in smoter ustanovitve sestavljene organizacije MERX je bil doseči večjo učinkovitost v povezovanju in organiziranju proizvodnje in predelave hrane ter seveda preskrbe na širšem celjskem območju. Za nami so tri leta delovanja tega sistema, ki je ob ustanovitvi sprejel zelo odgovorno nalogo. Tovariš predsednik, kakšni so rezultati triletnega delovanja? Na jprej je potrebno poudariti, da so tri leta pravzaprav kratko obdobje za uveljavitev in čvrsto medsebojno povezanost tako velikega sistema kot je M ERN, ki združuje 19 delovnih organizaci j v treh panogah. Obdobje zadnjih treh let, odkar deluje sestavljena organizacija, je obdobje velikih stabilizacijskih prizadevanj, prestrukturiranja in sorazmerno težke ekonomske situacije. Vse to je tako ali drugače vplivalo na uresničevanje zastavljenih konceptov razvoja. Želel pa bi poudariti, da smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Kolegijsko vodstvo sozda je ob imenovanju predložilo samoupravnim organom koncept razvoja za to mandatno obdobje in reči moram, da smo na dobri poti, posebej še tam in na tistih področjih, ki zahtevajo veliko dodatno angažiranost ljudi, znanja in denarja, da bi zadovoljivo opravljali funkcijo preskrbe na širšem območju, realizirali proizvodne programe in razvijali druge aktivnosti, za katere smo se dogovorili. Ob ustanovitvi so bile sprejete dolgoročne razvojne usmeritve, ki pa jih je navsezadnje takšno povezovanje v sistem tudi terjalo. In sicer od večjega izkoriščanja naravnih prednosti, proizvodnih zmogljivosti do razvijanja preskrbovalne mreže. Kako ocenjujete realizacijo tega razvojnega programa od nastanka sozda Mer.x pa do danes? M ERN je panožo organizirana sestavljena organizacija, tako da 75 % predstavlja dejav- nost blagovnega prometa, preko 20% kmetijstvo in predelovalna industrija in ostali del gosti n-sko-turistična dejavnost. Upoštevajoč takšno organiziranost so bili sprejeti razvojni programi ob začetku leta 1981, ki kažejo, da danes v sozdu M ERN razpolagamo s preko 110 tisoč kv. m prodajnih površin in da je bil dobršen del tega ustvarjen v obdobju zadnjih treh let. Dalje lahko ugotavljamo, da je dosežen občuten napredek na področju proizvodnje hrane, kar se odraža predvsem v živinoreji, proizvodnji mleka, jajc, vina, sadja in nekaterih drugih prehrambenih proizvodov. Tudi na tem področju so trendi in vsakoletna rast med 5 in 6%. Gostinsko-turistična dejavnost kaže, da v sozdu danes razpolagamo z 12 hotelskimi objekti, š 25 restavracijami in preko 50 ostalimi gostinskimi objekti, snujemo pa še nekatere posege, ki nam bodo zagotavljali hitrejši razvoj tudi na tem področju. Danes smo v obdobju odločnih stabilizacijskih prizadevanj in dokaj zahtevne gospodarske stabilizacije. Petno tudi, da je sestavljena organizacija Merx panožno organizirana. Kako v takšni zaostreni gospodarski situaciji v Merxu uspevate uresničevati naloge, predvsem na področju preskrbe in izvoza in ali takšna organiziranost Mena še ustreza današnjemu času? Kljub zaostrenim pogojem za gospodarjenje lahko trdimo, da uspevamo uresničevati naloge na področju oskrbe in še posebej dejavnosti, ki jo iz leta v leto povečujemo v vse večjem številu delovnih organizacij. V Merxu smo že zdavnaj spoznali, da brez sovlaganj, dohodkovnega povezovanja in drugih ^ktivnosti, ki so v skladu z dogovorjeno slovensko politiko, ne bo moč skrbeti za kvalitetno preskrbo prebivalstva širšega območja. Ravno tako smo spoznali, da so potrebni dodatni napori samoupravnih organov, vseh subjektivnih sil ter poslovodnih in dru- gih struktur za realizacijo programov vlaganj v proizvodnjo hrane in gostinsko-turistične dejavnosti. Potrebni so bili veliki napori za učvrstitev postovno-finančne politike, marketinškega pristopa, na področ ju skupnega planiranja in predvsem razvojno-in-vesticijske dejavnosti. Tu, na teh področjih nas čakajo v bodoče še velike naloge. V današnjem času lahko obstajajo še samo kvalitetno organizirani veliki sistemi. Eden izmed njih je tudi Men, kar nam potrjuje dejstvo, da je zelo veliko pobud za vključevanje v ta sistem. Samo od ustanovitve so se vključile štiri delovne organizacije. Tovariš predsednik, kakšna je pravzaprav dolgoročna orientacija sozda Men? Res je. v naši strategiji razmišljamo o tem, da bi se povezale v sistem Merx še nekatere delovne organizacije,, oziroma, da na skupnih razvojnih izhodiščih povežemo nekatere manjše delovne organizacije znotraj Mcrxa. Naša dolgoročna orientacija je in ostaja nadaljnji razvoj blagovnega promefti v vseh smereh, dogovorjeni in dokaj ambiciozni programi na področju proizvodnje hrane in nekatere dolgoročne poteze na področju gostinsko-turistične dejavnosti, kjer ocenjujemo, da mora Merx kot veliko združenje združenega dela storiti veliko več. Torej gre za panožni princip organiziranja in naša ocena je, da je to prava usmeritev. Verjetno si bomo lažje predstavljali, kako je potekal razvoj Mena v teh treh letih, če nam boste to ponazorili z nekaterimi številkami (dohodek, investicije itd.). Prav je, da z nekaterimi konkretnimi podatki ponazorimo naš triletni razvoj, tako na področju rasti celotnega prihodka in dohodka kot na področju investicijskih vlaganj, kadrovske politike in nekaterih drugih prizadevanj. Zadeva je videti približno takole: Mi ' iinnirrtt v 00 milijard din STRUKTURA DEJAVNOSTI V SKUPNEM PRIHODKU SOZNt MERK V LETU 1983 STRUKTURA DEJAVNOSTI V ČISTEM PRIHODKU SOZDU MERK V LETU 1983 STRUKTURA DEJAVNOSTI V SKUPNEM DOHODKU S0ZD/1 MERK V LETU . 1983 STRUKTURA DEJAVNOSTI V AKUMULACIJI SOZDI MERK V LETU 1983 s rJB MERK VfESTNIK V obdobju 1981 — 1983 smo v sozdu Merx realizirali investicijska vlaganja v vrednosti 1.396.062 din, potekajo pa investicije v. vrednosti preko 60 milijard starih din. Po panogah pa so realizirana vlaganja: — v kmetijstvu — 702.649 — MP1 — 11 1.903 — blagovni promet — 521.121 - — gostinstvo-turizem 60.389 Veliko je bilo storjenega, na področju melioracij. Pridobljenih je bilo preko 400ha novih zemljišč. Bistveno se je povečala proizvodnja mesa, vina, jajc, mleka in še nekaterih proizvodov. V pripravi je nekaj novih programov, uspešno pa poteka program kunčereje. V sozdu združuje svoje delo 6005 delavcev z nhslednjo kvalifikacijsko strukturo: — nekvalificiranih in priučenih je 1564 delavcev, — kvalificiranih in visokokvalificiranih je 3409 delavcev, — tehnikov je 838 delavcev, — z višjo izobrazbo je 118 delavcev, — z visoko izobrazbo je 47 delavcev, — z izobrazbo magistra je 1 delavec. V štipendijskem razmerju je 350 mladih, ki se izobražujejo, od tega: v srednjem izobraževanju 333, — v višjem in visokem 17. Počitniške kapacitete: Članice sozda razpolagajo s 434 ležišči v počitniških domovih oziroma počitniških hišicah. Menr sodeluje z nekaterimi velikimi sistemi v Sloveniji in Jugoslaviji že dalj časa. Kakšno je medsebojno sodelovanje in ali nam lahko poveste, koliko je do danes Merx vložil svojih sredstev za pridobitev zadostnih količin osnovnih prehrambenih artiklov? Merx mora tako kot do sedaj tudi v bodoče razvijati pristne poslovne vezi in odnose z nekaterimi pomembnimi sistemi v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji. Takšna orientacija je že pokazala pomembne rezultate in te aktivnosti bomo razvijali tudi naprej. Poglejmo samo nekaj konkretnih podatkov: V zadnjih treh letih je sozd Merx vlagal za zagotavljanje ustreznih količin prehrambenih proizvodov 33 milijard starih din. Kreditiral je proizvodnjo hrane v Višini preko 105 milijard starih din. Sodelovanje smo razvijali na slovenskem področju z organizacijami kot so ABC POMUR-KA, HMEZAD, MERCATOR, EMONA. TIMA, KO- X V1NOTEHNA, ERA Titovo Velenje in še z mnogimi drugimi. Z večino od njih imamo podpisane dolgoročne samoupravne sporazume o poslovnem sodelovanju. Podobno velja za mnoge sistema zunaj Slovenije, predvsem v Vojvodini in Hrvat-ski. Največ je doseženega na področju sodelovanja s kombinatom Sombor, s Kanjižo, Osijekom, Kombinatom Belje, Orahovico, Gevgeli jo, in še mnogimi drugimi, ki nas dolgoročno oskrbujejo z nekaterimi prehrambenimi proizvodi. Zdi se nam, da smo na tem področju dosegli veliko, da smo ob podpori poslovne banke in sisa za preskrbo in nekaterih drugih lahko bili kos zahtevam, ki se nam kažejo in mimo katerih ne moremo. Samo v letošnjem letu smo vložili ustrezna sredstva, podpisali dolgoročni sporazum z ABC POMURKO za 1000ha zemljišč v Pomurju, podpisali dolgoročni sporazum s PK Orahovica, pripravljamo vlaga, je v VINO Gevgelija iz fonda za nerazvite in vodimo še nekatere druge aktivnosti. Poudariti želim, da se vzporedno s tem ukvarjamo tudi z nekaterimi novimi programi Merxa preko posameznih delovnih organizacij, predvsem tistih, ki so izvozno usmerjene. Tu nas čakajo veliki napori, predvsem zaradi tega, ker nam manjka ustrezno število kvalitetnih razvojnih kadrov, manjka pa nam tudi sredstev. Tovariš predsednik, kaj je bilo v tem kratkem, pa vendar uspešnem obdobju delovanja narejeno za delavca? To je zelo pomembno vprašanje. Pomembno zaradi tega, ker življenjski standard delovnih ljudi v zadnjem obdobju zaradi znanih razmer občutno pada. Zamrznjene marže na področju blagovnega prometa ter vrsta drugih ukrepov, ki nas spremljajo iz leta v leto, so nam pravzaprav onemogočali, da bi v posameznih okoljih in celotnem sozdu storili več, kot nam je uspelo. Toda istočasno je vendarle treba poudariti, da je ogromno narejenega glede izboljšanja pogojev dela in s tem socialne varnosti, nagrajevanja po delu, ki pa še zdaleč ni takšno, kot si ga želimo, prehrane in standarda ljudi, učinkovitega reševanja stanovanjskih problemov itd. V sozdu Merx je več kot polovica zaposlenih delavcev žensk, pa tudi mladih je sorazmerno veliko. Tu so problemi specifični, vezani so na delovni čas, na varstvo otrok itd. Zdi se mi, da bo morala biti v naslednjem obdobju naša aktivnost v tej smeri bistveno večja. * MERX VESTNIK Na svečani seji delavskega sveta sozda Mera v petek 25. novembra 1983 ob 12. uri so podeljena priznanja delavcem, ki so v triletnem obdobju s svojim delom največ pripomogli k hitremu razvoju sozda. Zlate značke Merxa so prejeli: Zlata značka kot najvišje priznanje sozda Merx Celje se podeljuje tovarišu Ivanu MARENKU, izvršnemu sekretarju predsedstva CK ZKS, za njegov prispevek pri ustanovitvi in razvoju sozda Merx Celje. Tov. MARENK je kot član IS SRS in predsčdnik Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustvarjalno prispeval k pospeševanju dohodkovnega povezovanja in združevanja delovnih organizacij na posameznih območjih, da bi tako dosegli več na področju proizvodnje hrane in oskrbe prebivalstva. Vseskozi je aktivno sodeloval in spremljal sozd Mera,- njegovo rast in razvoj ter dajal koristne napotke za njegovo nadaljnjo usmeritev. Zlato značko kot najvišje priznanje sozda Merx Celje se podeljuje Janezu ZA-HRASTNIKU, članu predsedstva CK ZKS, za njegov odgovoren in ustvarjalen prispevek pri nastajanju sozda Merx Celje. Tovariš Zahrastnik je v vlogi sekretarja medobčinskega sveta ZKS za celjsko območje dajal konkretne pobude za hitrejše povezovanje agroživilskega kompleksa v celjski regiji skupaj z ostalo dejavnostjo na področju blagovnega prometa ter gostin-sjco-turistične dejavnosti. V vseh letih delovanja in razvoja Merxa je tov. Zahrastnik spremljal njegovo rast, se pktivno vključeval v reševanje ključnih vprašanj in problemov ter nadaljnje učvrstitve dohodkovnega povezovanja in s tem krepitve sozda Merx kot celote. Zlato značko kot najvišje priznanje sozda Merx se podeljuje Francu BANU, predsedniku KPO sozda Merx. Tovariš Franc Ban je realiziral zamisel ustanovitve sozda Mera. Že kot generalni direktor bivšega Meraa je le-tega reorganiziral in tako pripravil osnovo bodočega sozda. Kot preudaren gospodarstvenik je svoje bogate ideje vtkal v strategijo razvoja sozda, ki je pod njegovim vodstvom dosegel in dosega zavidljive poslovne rezultate. Predvsem je njegova zasluga, da je sozd Mera pomemben nosilec preskrbe v Sloveniji, kar je posledica vzpostavljanja in negovanja dobrih poslovnih odnosov s skoraj vsemi večjimi agroživilskimi sistemi v Jugoslaviji. Njegove vedno nove zamisli o nadaljnjem razvoju pa zagotavljajo celotnemu sozdu še nadaljnjo krepitev in uspešno poslovanje. 25. NOVEMBER DAN MERXA Priznanja s priložnostno značko ter denarno nagrado v višini 28.000 dinarjev prejmejo skupine delavcev: Gostinsko podjetje Celje, temeljna organizacija NA-NA, poslovna enota Turška mačka Ana CVERLIN Marija ČREPINŠEK Zorka DAKIČ Rudolf ELIAS Vlado GOLEŽ Emil GREGORN Bogdan HORVAT Blaženka FRUPIČ Afija HOBŽIC Marija HRIBAR Vida GELER Mirko JURIČ Irena KOLAR Jože KAJŠEK Ivan KAŠIC Branko KOŠTOMAJ Marija KOTNIK Marija KRAJNC Antonija LONČAR Marjana MARČEC Vida MAVHAR Marko MURKO Martin NAJŽAR Štefanija NOVAKOVIČ Anica OCVIRK Rozika PINTARIČ Lela PRODANOVIČ Mira RADI VOJAK Klatidija ROŠKA Dušan SELIČ Savka STJEPANOVIČ Ida ŠARLAH Jožica ŠKREBL1N Alojz ŠTUKELJ Vili ŠTUKELJ Marija TRIFUNOVIČ Roman UDOVIČ Vilma VOGA Štefka ZALOKAR Marija ŽNIDAREC * Kolektiv hotela Turška mačka, katerega jedro so delavci iz poslovnih enot tozda NA-NA, je v sorazmerno kratkem času realiziral programske zasnove. S prizadevnim delom, ušlužnostjo, prijaznostjo in storilnostjo je pridobil goste, kar se kaže v povečani realizaciji, ki narašča za več kot 50% letno. Zanimiva ponudba, kulinarične prireditve, odlično pripravljena poslovna kosila in drugi obroki ob različnih prilikah so izziv, kjer vsi delavci po svoje prispevajo k zadovoljstvu in ugodnem počutju gostov. Tudi za zunanje prireditve, kjer nudijo gostinske usluge, prejemajo posebna priznanja. Delavci hotela Turška mačka so enoten in čvrst kolektiv, ki samoupravno postavlja svoje cilje in naloge, jih uresničuje in kljub velikim gospodarskim težavam dosega dobre poslovne rezultate. Potrošnik, temeljna organizacija Ravne na Koroškem, poslovalnica SP Trg Ravne: Katka FUŽIR Martina ERJAVEC Jelica SOVIČ Sonja MOČNIK Hermina KOKALJ Irena KOS Albina PLEŠIVČN1K Erna KRIČEJ Irena PŠENIČNIK Vida VIDMAR Franja BOŽANK V poslovalnici SP Trg je zaposlenih 11 delavk, katerih povprečna starost je 26 let, kar dokazuje, da je kolektiv izredno mlad in je izključno ženski, za- radi česar so doseženi rezultati še toliko bolj pomembni. Delovne razmere niso najbolj idealne predvsem zaradi oddaljenosti skladiščnih prostorov, kar terja' od delavk še dodatne fizične napore. Pridnost in vestnost zaposlenih se potrjuje tudi v izjemni solidarnosti in dobrih medsebojnih odnosih, ti pa *so zagotovilo za nemoten potek poslovanja tudi takrat, ko delavka mati zaradi bolezni otrok izostane z dela. Poslovni rezultati so na zavidljivi višini, promet na zaposleno delavko pa prav tako narašča in znaša v 9 mesecih letošnjega leta 393.353,00 din. Poleg vseh zadolžitev, ki jih opravljajo v službi in doma, pa najdejo čas tudi za aktivnosti v samoupravnih in drugih družbenopolitičnih organizacijah. goslovansko tržišče. Pri doseganju tako izjemnih rezultatov v izredno težkih delovnih razmerah se kaže visoka delovna zavest, homogenost in nenazadnje samoupravna naravnanost vseh delavcev tega kolektiva, ki se tudi na ostalih področjih aktivno vključuje in prispeva svoj delež za hitrejše reševanje zastavljenih nalog in ciljev v okviru tozdov, DO in sozda. Blagovni center, temeljna organizacija Agropromet, poslovna enota Kisarna Šempeter: Jože ŠKETA Drago BUDIŠ Pavla GALUF Drago KLEČ Ljudmila MLAKAR Kristina TOPOLOVEC Angela BLAZNIK Ivan KLEZIN k Delavci te enote s svojim vestnim, odgovornim in prizadevnim delom ustvarjajo izredne rezultate, kar se kaže v skupnem prihodku te temeljne in delovne organizacije. Skupina delavcev že vrsto let predeluje zelje in repo, s kvaliteto proizvoda pa osvaja ju- Mlinsko predelovalna industrija, temeljna organizacija Mlin, poslovna enota Silos: Mihael ISKRAČ Rudolf LUŽAR Gregor SLEMENŠEK Ivan ŠUMLJAK Vinko KOŠTOMAJ Anton PUŠNIK Mirko ŠPILJAK Srečko ZEVNIK Delo v delovni enoti Silos je pretežno fizično, poleg tega pa so delavci izpostavljeni prahu anorganskega izvora, ki neugodno vpliva na dihalne organe. Delo poteka sicer v dveh izmenah tudi po 12 ur na dan. V sezoni odkupa žit pa nepretrgano cel mesec. V letošnjem letu so bili potrebni izredni napori, kajti z izgradnjo silosov so se povečale kapacitete na 18.000 ton,,v vreče pa so spravili tudi 700 ton koruze. To pa dokazuje, da so delavci plan presegli večkratno, delo opravili kvalitetno, vagone razložili v predpisanem roku in na ta način prihranili znatna sredstva. ■■ / MEFK VESTNIK NOVEMBER 1983 TBloiroi-o o rkMilo^irvclI-nA »naoIrA -Sl i». k>" j|JP J*. .in-jti. k>"*lu Am.SA. 'O kJ* <6/M.Ml 'O’ ^ in denarno nagrado v višini 28.000 dinarjev se podelijo: Jožetu POTUŠKU, vodji marketa v Laškem, delovna organizacija Potrošnik. Je eden izmed izredno prizadevnih poslovodij, zato tudi uspehov ne marijka. Z dobro organizacijo je enota do- segla najvišji promet na zaposlenega v okviru delovne organizacije ob nizkem angažiranju obratnih sredstev, kar je imelo velik vpliv na poslovni rezultat enote. V zaostrenih gospodarskih razmerah in ob občutnem pomanjkanju nekaterih vrst blaga na trgu je nenehno iskal nove možnosti, da ie bila založenost zadovoljiva. Vseskozi se trudi, da je poslovna enota estetsko urejena in da ima tudi zunanje okolje primeren videz. V samoupravnih organih tozda je vseskozi aktiven, prav tako na ostalih področjih v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih v občini Laško. Veri KRAMARIČ, vodji odpreme blaga v delovni organizaciji Blagovni center. Je ena izmed tistih delavk, ki so vrsto let opravljale izredno težka, za ženske neprimerna fizična dela, v času, ko še niso poznali tehničnih pripomočkov pri vskladiščenju in odpremi blaga široke potrošnje. Pa vendar je to ni zlomilo, nasprotno, to je krepilo njeno delovno zavest, utrjevalo njeno pripadnost kolektivu in sililo k razmišljanju za posodobitev delovnih razmer. To so vrline, s katerimi se lahko ponaša Vera Kramarič. Je delavka, za katero ni veljal le odmerjeni delovni čas, ampak je prišla na delo tudi v najzgodnejših jutranjih urah, če so okoliščine tako zahtevale. Pri- zadevna je tudi na družbenopolitičnem podaročju, svoj prosti čas pa izkoristi tudi za športno-rekreativne namene v okviru delovne organizacije. Alojzu STARINI, ki združuje delo v Kmetijski zadrugi Laško preko 2(1 let, zadnjih nekaj let pa dela kot tehnolog pri razvoju perutninarstva. Svoje strokovno znanje s pridom uporablja na svojem področju, saj dosegajo pri zreji perutnine zadovoljive rezultate. V Alojzu Starini pa ne vidimo samo zagnanega delavca v Kmetijski zadrugi, ampak tudi naprednega kmeta kooperanta, ki je svojo -kmetijo preusmeril v rejo govedi. Z vztrajnostjo in strokovnim znanjem dosega izjemno visoke hektarske donose, kar mu omogoča rejo tako velikega števila živali. Svoj delež pa prispeva tudi pri dogovarjanju in utrjevanju našega samoupravnega socialističnega sistema, v temeljni organizaciji, v občinskih skupščinskih organih in v republiški skupščini. Jožetu DIMCU, združenemu kmetu Kmetijske zadruge Celje od ustanovitve, pred tem pa je bil vključen v kooperacijski odnos z vsemi predhodnimi organizacijskimi oblikami KZ na območju zadružne enote Celje. Kot napreden kmet. je sledil dosežkom moderne kmetijske tehnologije ter si ustvaril sodobno kmetijsko proizvodnjo z usmeritvijo v. predelavo mleka. Vseskozi je družbenopolitično aktiven, nekaj mandatov pa je predsedoval zadružnemu svetu. Aktivno je sodeloval v reorganizaciji Kmetijske zadruge Celje in njeni vključitvi v sozd Merx Celje. Svoj delež prispeva tudi v organih krajevne skupnosti v Šmartnem, kjer uživa velik ugled in spoštovanje. Mirku PLEMENITAŠU, delavcu v delovni organizaciji Blagovni center. Delo združuje v tej enoti že od leta 1959. sprva kot delavec pri fizičnih delih, sedaj pa opravlja dela in naloge komi-sionarja blaga. Svoje delo opravlja .odgovorno, pošteno, prizadevno in vestno. Ne pozna prostega časa, saj je pripravljen vedno le .delati. Zaradi svoje skromnosti in molčečnosti se sicer ni vključeval aktivno v samoupravljanje kot delegat organov upravljanja, je pa svetel vzor svojim sodelavcem pri izvrševanju del komisionarja blaga, saj k njegovemu delu skoraj ni pripomb. Priznanja s priložnostno značko in denarno nagrado v višini 21.000 dinarjev prejmejo: Mlinsko predelovalna industrija, temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Celje, poslovna enota slaščičarna Ada Franc LAH Milan BANIČEK Alojzija FERJANIČ Grozda GLUVIČ Viktorija JELEN Anica KRIVOKAPIČ Iionka PAVLOVIČ Marija RAMŠAK Anton RUDMAN Ana STRITAR Peter TINČE Igor ZUPANC Emilija PEČOVNIK Stanislav DOBRAJC Marija FRECE Karolina KLADNIK Marija KRAJNC Bogomila MESARIČ Majda PINTARIČ Pavla ROMIH Hermina SOVINEK Nada ŠREKL Marija ZALAR Branko ŽIVIČNJAK Delavci tega kolektiva dosegajo zadnjih nekaj let nadpovprečne delovne rezultate, ki v veliki meri prispevajo k ugodnemu ekonomskemu položaju temeljne organizacije. Proizvodnja se je v primerjavi z letom 1981-1982 povečala za 30%. Produktivnost je bila v letu 1982 v primerjavi z letbm poprej višja za 25 %, glede na število opravljenih ur pa višja za 29 %. V primerjavi z ostalimi enotami v temeljni organizaciji dosega slaščičarna ADA pomembne rezultate pri ustvarjanju dohodka oz. čistega dohodka, saj je bil v lanskem letu v tej enoti ustvarjen delež čistega dohodka v višini 47%. Ugodni so tudi podatki, ki kažejo, da se je bolniški stalež v primerjavi z letom poprej znižal kar zal,12 % in je nižji od povprečja bolniških izostankov tozdov in DO in tudi od povprečja v občini Celje. Glede delovne dis-eipline je slaščičarna ADA med najboljšimi v temeljni organizaciji, zato v zadnjih dveh letih ni bilo potrebno ukrepati v tem smislu. Delavci dosegajo nadpovprečne delovne rezultate v zelo težkih delovnih razmerah — visoka vročina, neprimeren prostor. Ker je precejšen del njihovega dela vezan na naročila, delajo izven redno določenega delovnega časa, tudi v nočnih urah in če je potrebno tudi v dneh, ko drugi občani praznujejo. Ne glede na to pa so zgled enotnega in prizadevnega kolektiva. Posamezni delavci se prizadevno vključujejo v delo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, v delo splošnih in posebnih delegacij. Ružiča MREVLJE, vodja splošno kadrovske službe v Zdravilišču Dobrna. Pri opravljanju svojih delovnih nalog je ves čas izjemno prizadevna, odgovorna in poštena ter vedno pripravljena pomagati sodelavcem. Njena pripravljenost do dela se ni zaključila z uradno končanim delovnim časom, temveč je za nemoten potek dela v delovni organizaciji in njen nadaljnji razvoj ter ne nazadnje za boljše počutje gostov žrtvovala nešteto ur svojega prostega časa. Še posebej je bila ta njena zagnanost in požrtvovalnost izražena v času zaključevanja gradnje hotela Dobrna in zlasti še v prvi polovici leta 1980, ko je poleg svojih rednih obveznosti zaradi hude bolezni direktorja vse do prihoda novega opravljala še naloge v. d. direktorja. To pa je bilo nedvomno težko obdobje, saj se je delovni proces v hotelu Dobrna takrat šele tehnološko, organizacijsko in kadrovsko vpeljeval. V kasnejšem obdobju je zelo aktivno delovala pri sistemu delitve dohodka, čistega dohodka in zlasti pri oblikovanju sistema nagrajevanja. Ves čas se tudi odločno zavzema za krepitev in uresničevanje samoupravljanja ter za spoštovanje in izvajanje samoupravne ureditve in delovne discipline. Aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah v društvih. Edvard ŽERDONER, vodja vzdrževalne dejavnosti in pooblaščenec za varstvo pri delu v delovni organizaciji Zdravilišče Dobrna. Pri svojem delu je zelo prizadeven, pošten in vedno pripravljen pomagati sodelavcem. Pri opravljanju delovnih nalog ne pozna besede »ne« in izvrši vsako nalogo ne glede na to, če za to porabi tudi del svojega pro- stega časa. Pri delu je izredno vesten, v sedanji težki gospodarski situaciji sc zavzema za dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Za njegov največji prispevek k poslovnemu rezultatu delovne organizacije pa imamo številne predloge in pobude v smislu inovacij in racionalizacije v času gradnje hotela Dobrna in spremljajočih tehničnih objektov. Že v preteklosti je pri delu v enoti, ko jo je vodil, vpeljal nekaj koristnih tehničnih izboljšav, zaradi katerih je delovna organizacija prihranila precej denarnih sredstev. Poleg strokovnega dela ima nedvomno tudi velik delež pri razvijanju, krepitvi in uresničevanju samoupravljanja, saj se vseskozi aktivno vključuje v družbenopolitično delo v svojem delovnem okolju in krajevni skupnosti. Vekoslava KOSTEVC, upokojenka delovne organizacije Potrošnik, tozd Prodaja Radeče. Je dolgoletna, vestna in prizadevna delavka, ki je bila vseskozi za zgled ostalim delavcem. Zaupana dela in naloge je opravljala vestno in močno si je prizadevala za zadovoljivo preskrbo občanov, za ekonomično poslovanje enote, za katero je bila zadolžena, ravnala je kot dobra gospodarica, kar se je vedno kazalo v racionalnosti stroškov enote, doseganju visoke produktivnosti ter v zelo skrbnem gospodarjenju z obratnimi sredstvi. Njen odnos do dela je bil vedno vzor vsem delavcem v tozdu, veliko je delala tudi izven delovnega časa, vendar nikoli ni tega posebej omenjala in zahtevala plačila (nadur). Vseskozi je delovala v samoupravnih organih delovne in pozneje temeljne organizacije ter v družbenopolitičnih organizacijah. Njen odnos do sodelavcev in družbenih sredstev je bil vseskozi vzoren, pošten in vendar tudi ustvarjalno kritičen. Fanika LIPOVŠEK, vodja izmene v poslovni enoti SP Market na Ljubljanski cesti v Celju, delovna organizacija Potrošnik. Že 24 let združuje delo v tej delovni organizaciji. Vsa leta je bila ostalim delavcem za zgled. Zaupana dela in naloge je opravljala vestno, močno si je prizadevala, da bi zadovoljila potrošnike in dobro gospodarila. Svoje bogate delovne izkušnje je vedno rada prenašala na mlajše kadre, jih usmerjala in spodbujala pri delovni disciplini. Ima primeren odnos do sodelavcev, zaradi česar uživa velik ugled. Aktivno se je vključevala v delo sindikata, v organih upravljanja pa zastopa svojo samoupravno delovno skupino. Franc VERDEL, združei kmet Kmetijske zadruge Celji zadružne enote Vojnik, od ustz novitve. Kot napreden kmet je i manjše kmetije ustvaril nz predno usmerjeno v živinorejsk proizvodnjo. S svojim delovz njem je veliko prispeval k ra zvoju kmetijstva ter organizira nosti Kmetijske zadruge Celje prav posebno pa k vključevanju kmetov v trajnejše proizvodno sodelovanje na osnovi združevanja dela in sredstev. Sodeluje v organih upravljanja Kmetijske zadruge Celje in organih krajevne skupnosti v Dobrni. Štefka DREVENŠEK, upokojenka delovne organizacije gostinsko podjetje Celje. 15 let je opravljala dela in naloge vodje poslovne enote Ribič. V tem času si je poslovna enota pridobila ugled dobrega gostišča. Svoje delo je opravljala prizadevno in z vso odgovornostjo. Vsem delavcem v poslovni enoti sami kot tudi v temeljni organizaciji je bila za zgled, kakšen naj bo gostinski delavec. Svoje dolgoletne delovne izkušnje in strokovno mlajše delavce, učence v gospi darstvu in pripravnike. Njer aktivnost je bila vsestranska. F njenem delu nista bila nikoli mi rilo čas in denar, ampak le dobr strokovno in uspešno delo ti vsestransko zadovoljstvo gosto V vsem času je aktivno deloval v samoupravnih organih in dru; benopolitičnih organizacijah delovni in temeljni organizaci združenega dela ter tako vplival na poglabljanje samoupravni odnosov. e MIERX VESTNIK Plakete prejmejo: Edi KUKOVIČ, vodja poslovne enote Market Dramlje, delovna organizacija Potrošnik. Imenovani je vodja periferne enote z različno strukturo prebivalstva in različnimi potrebami in je izredno prizadeven trgovski delavec. Tak položaj pa zahteva tudi potrebno elastičnost in iznajdljivost vodje enote, saj le dobro založena trgovina zagotavlja tudi željen ekonomski rezultat. Tovariš Kukovič se trudi po svojih močeh in sposobnostih, da zadosti željam in potrebam krajanom na eni strani, in primeren dohodek kolektivu in temeljni organizaciji na drugi strani. V svojem okolju se lahko pohvali z dobrimi medsebojnimi odnosi, izredno disciplino pri sodelavcih in primerno samoupravno naravnanostjo. Je aktiven družbenopolitičen delavec tako v tozdu kot tudi v krajevni skupnosti. Vinko MI K EK, visoko kvalificirani pek, zaposlen v delovni organizaciji Mlinsko-predelovalna industrija oziroma v njenih predhodnikih že od leta 1949. Ne glede na to, da je po poklicu visoko kvalificirani pek, je ostal v proizvodnji. Še pred nekaj leti je bilo treba mesiti ročno. Delovne naloge je opravljal izredno prizadevno, vestno in odgovorno ter tako prispeval svoj delež k razvoju temeljne organizacije. Njegovo vedenje je za zgled ostalim delavcem, svoje strokovno znanje je rad prenašal na mlajše sodelavce, ki jim je nenehno krepil delovne navade. Tovariš Mikek je eden tistih delavcev — pekov, za katere ni bilo merilo 8-urni delavnik, temveč opravljeno delo in kvaliteta proizvodnje. Marinka ZA VERŠEK, vodja strežbe v hotelu Mera, delovna organizacija Hoteli gostinstvo Celje. ’ S svojim dobrim strokovnim znanjem, voljo do uspešnega dela, veseljem do poklica in pripadnostjo kolektivu prispeva k afirmaciji hotela. Pri delu svojega kolektiva išče vedno nove ‘ideje za kulturnejši pristop h gostom. Njen pravilen odnos do dela služi za vzor sodelavcem. Veliko svojega prostega časa vlaga v delo v kolektivu, ki se neštetokrat zavleče v jutranje ure, ne da bi to posebej omenjala. Velik je njen osebni prispevek v sodelovanju kuharsko-strežnih ekip hotela Mera na raznih gostinskih prireditvah, kjer so te ekipe pod njenim vodstvom prejemale visoka priznanja. Tudi v samoupravnih organih aktivno sodeluje, zlasti pa je aktivna pri oblikovanju uspešne gospodarske politike temeljne organizacije združenega dela. Jožica ŽilMER, računovodkinja temeljne organizacije združenega dela Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina, delovna organizacija Mlinsko-predelovalna industrija. Združuje delo v temeljni organizaciji oz. njenih predhodnikih že od leta 1959. Zaradi del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ni imela funkcij v organih upravljanja, svoj delež pa je prispevala s strokovnimi nasveti, opozorili in razlagami. Aktivno pa je delovala v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti in občine Šmarje, kjer jih je seznanjala s problematiko temeljne organizacije. Ima pozitiven odnos do sodelavcev in odgovoren odnos do ravnanja z družbenimi sredstvi. Delavcem v temeljni organizaciji je zgled vzorne, vestne in natančne delavke. Maks VODOPIVEC, direktor TOZD Prodaje Laško, delovne organizacije Potrošnik. Temeljna organizacija Prodaja Laško pod njegovim vodstvom ustvarja iz leta v leto uspešnejše poslovne rezultate, obenem so tudi posodobili in razširili prodajne prostore. Z dobro razvitimi samoupravnimi odnosi in prizadevnim vključevanjem vseh poslovodnih delavcev in s čvrstimi stabilizacijskimi programi je temeljna organizacija dosegla nadpovprečne ekonomske rezultate v okviru delovne organizacije Potrošnik. Nenehno se je zavzemal za nadaljnji razvoj in pridobitev novih prodajnih enot in uspeh ni manjkal. Ob praznovanju dneva Meraa pa bodo delavci temeljne organizacije zabeležili novo delovno zmago z otvoritvijo nove poslovne enote v krajevni skupnosti Debro. Aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v skupščinskih in krajevnih organih. 25. NOVEMBER DAN MERXA Jože RUTNIK, strokovni svetovalec v temeljni organizaciji gostinstva Radlje je do nedavnega opravljal poleg vodenja tozda tudi dela in naloge vodje počitniških domov v Biogradu, Ankaranu in v Novem gradu, kar je zahtevalo od njega izredne napore, veliko odgovornost in nenehno skrb za normalen potek poslovanja. Jure KLAJNŠEK, direktor delovne organizacije Avtoteh-nika Celje. Kot individualni poslovodni organ z dolgoletnimi izkušnjami v trgovski stroki uspešno organizira in usklajuje delovni proces celotne delovne organizacije, kot dober gospodarstvenik posebno skrbi za izboljšanje poslovne politike in za dosledno izvajanje ustreznih ukrepov. Vso potrebno skrb posveča tudi razvoju in uspešnemu delovanju organov upravljanja ter družbenopolitičnih organizacij.v DO, v katerih tudi konstruktivno sodeluje. Aktivno sodeluje tudi pri oblikovanju splošnih samoupravnih aktov, pri čemer zlasti skrbi za uveljavljanje interesov delavcev in družbenopolitične skupnosti. Zelo se tudi angažira pri delovanju SLO in DS v DO in tudi pri izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov. Velika pa so bila njegova prizadevanja v času reorganizacije tozda in vključitve v sestavljeno organizacijo združenega dela Mera Celje. Je vseskozi družbenopolitično aktiven. Anica KOJNIK je vodja poslovne enote Bonboniera, delovna organizacija Potrošnik. Več kot dve desetletji združuje delo v tej delovni organizaciji, vsako delo je imela za dovolj odgovorno in ga je tudi izredno kvalitetno opravila. Kot vodja enote si vseskozi prizadeva za nemoten potek poslovanja z namenom, da bi zadovoljila potrošnika in dosegla čim boljše poslovne rezultate. Na vsakem koraku dokazuje veliko pripadnost tej trgovski organizaciji in tako usmerja tud' svoje sodelavke. Svoje bogate delovne izkušnje rada prenaša na mlajše in jo zaradi tega tudi posebno cenijo. Aktivno se je vključevala v delo sindikata, kot delegatka v delavskem svetu pa se zavzema za izvajanje samoupravno sprejetih stališč in dosledno uresničevanje gospodarske stabilizacije. Karel KRAŠEK, upravnik temeljne zadružne organizacije Kmetijske zadruge- Laško je s svojim uspešnim večletnim delom na področju kooperacijske proizvodnje in organiziranja pospeševalne službe prispeval velik delež, da se je kmetijska proizvodnja pri kmetih-koope-rantih povečala, s tem pa so se povečali tudi tržni presežki. Za večino kooperantov je izdelal preusmeritvene načrte, vodil je investicije in uvajal sodobno tržno proizvodnjo. Kot vodja kooperacijske proizvodnje in kasneje kot upravnik temeljne zadružne organizacije je bil glavni pobudnik za preusmeritev in modernizacijo kmetij. S strokovnimi nasveti rad pomaga sodelavcem v stroki in tudi izven nje. Aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah delovne organizacije, skupščinskih organih in organizacijah v Laškem. Jože DEMŠAR, vodja poslovne enote Majolka v delovni organizaciji Gostinsko podjetje Celje, je dolga leta med vodil- nimi strokovnjaki kulinarike v Sloveniji. Svoje izredno bogato strokovno znanje je posredoval v številnih znanih hotelih v Sloveniji. Po prihodu v našo delovno organizacijo je opravljal dela in naloge vodje restavracije Majolka. V vsem času je prenašal svojo strokovnost na mlajše, tako v vsakodnevnem delu, ob različnih prireditvah, kot tudi na številnih tekmovanjih v kulinarični stroki. Zaradi izredne strokovne usposobljenosti je dolga leta sodeloval v različnih strokovnih ustanovah v Sloveniji. Aktivno sodeluje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah temeljne organizacije. Terezija GRAHOVEC, vodja poslovne enote Zagreb, delovna organizacija Dravinjski dom. Vodenje poslovne enote je prevzela v letu 198 l,pod njenim vodstvom se je položaj te po- slovne enote bistveno izboljšal ter tako iz-leta v leto dosega ugodnejše rezultate. Ker ta enota za sedaj še nima komercialnega predstavnika, sama obiskuje kupce, nabavlja, opravlja mesečne obračune in skrbi za nemoten potek dela in poslovanja te enote. Nemalo truda je vložila v pridobitev najemnih prostorov in funkcionalno usposobitev. Svoje delo opravlja prizadevno, vestno in odgovorno. Cenjen je njen odnos do sodelavcev in tako uživa ugled v poslovnem svetu na svojem področju. Je član delavskega sveta tozda Varnost. Aktivno sodeluje na sejah in pri zastavljanju in izvajanju poslovne politike tozda in PE. Aktivna je tudi v KS Zapre-šič. MIERX VESTNIK STRAN 7 NOVEMBER 1983 Boris ROPOŠA opravlja dela in naloge referata varstva, SLO in DS v delovni organizaciji Teko »Celje. Imenovani je vsestransko družbenopolitično aktiven delavec, posebno na področju sindikata, in sicer v delovni organizaciji, v sestavljeni organizaciji združenega dela Merx Celje, v občinskem svetu in republiškem odboru za trgovino. Pri občinskem svetu sindikata v Celju vodi komisijo za družbeno prehrano, opravlja funkcijo predsednika komiteja za SLO v delovni organizacijfin je član komiteja za SLO v sozdu. Aktiven je tudi v krajevni samoupravi in v raznih športnih društvih, za kar je prejel že visoka priznanja. Na delovnem področju je ostalim delavcem za vzor, je dober tovariš in vedno pripravljen pomagati, kjer vidi in čuti, da je to potrebno. -'**'>* Elza CENCELJ zaposlena v delovni organizaciji Blagovni center, temeljni organizaciji Pražarna od leta 1962, izvršuje dela in naloge prevzemanja in izdajanja embalaže. Pri svojem delu je izredno prizadevna in zanesljiva, pripravljena delati' ob vsakem času, kar v tej enoti ni redkost. Cenjen je njen odnos do sodelavcev, v temeljni orga- nizaciji uživa ugled. Je izredno aktivna v organih upravljanja. Je delegatka delavskega sveta tozda in DO, vodja splošne delegacije, članica raznih komisij ter referentka za kulturno dejavnost. Sodeluje tudi v izvršnem odboru OOS v tozdu, v krajevni skupnosti pa je vključena v enoto civilne zaščite. Dragica KOTNIK, vodja poslovne enote v SP Gaberje, delovna organizacija Potrošnik. Enota pod njenim vodstvom dosega v okviru tozda nadpovprečne rezultate. Delo poteka v težkih delovnih razmerah, ki se kažejo v utesnjenih poslovnih prostorih, zlasti skladiščnih. Takšen položaj pa zahteva od vodje enote še dodatne napore na področju organizacije dela, sodobne postrežbe, založenosti tudi tistih vrst blaga, ki puščajo nekoliko več razlike v ceni. V kolektivu skrbi za zdrave odnose, red in disciplina sta primerna, temu ustrezni pa so tudi poslovni rezultati. Florjan JANČIČ že tretjo mandatno dobo opravlja dela in naloge glavnega direktorja v delovni organizaciji Dravinjski dom v Slovenskih Konjicah. Na čelu tima vodilnih delavcev in ostalih organizatorjev dela je od leta 1975 uspešno in zgledno izpeljal razvojni program podjetja. 'Z dobro zastavljenimi razvojnimi programi in dobro razvitimi samoupravnimi odnosi ter vključitvijo v prizadevanja celotnega kolektiva je uspelo delovni organizaciji pod njegovim vodstvom ustvarjati iz leta v leto uspešnejše poslovne rezultate in tudi posodobitev in razširitev prodajnih prostorov. Veliko zaslug ima pri razvoju socialističnih samoupravnih ter solidarnostnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in tudi v delovni organizaciji, saj so le-ti na nivoju naše samoupravne socialistične ureditve. Aktivno sodeluje tudi v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah občine in krajevne skupnosti Slovenske Konjice, kjer opravlja številne vodstvene funkcije. Jože GRAČNER, podpredsednik KPO sozda Merx je v ob1 dobju priprav na reorganizacijo DO Merx v sozd prispeval pomemben delež k strokovno organizacijskim pripravam in oblikovanju sozda Merx. V času delovanja sestavljene organizacije se posebno aktivno vključuje in daje svoj prispevek v ob- činskih, medobčinskih in republiških organih. Poleg strokovnega dela in širšega vključevanja v raznih družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih ima nedvomno tudi velik delež pri razvijanju, krepitvi in uresničevanju socialistične^ samoupravnega sistema. Vinko PEČNIK, direktor delovne organizaci je Teko Celje. Je eden izmed tistih neumornih poslovodnih delavcev, ki se razdajajo in prispevajo svoj delež tudi v krajevni samoupravi, kjer vodi predsedstvo SZDL, je član sveta skupščine, član komiteja za ŠLO in DS, član IO v športnem društvu. Rdečega križa in še bi lahko naštevali. V delovni organizaciji Teko pa je velik pobud- nik za spreminjanje in doseganje novih kvalitet na samoupravnem, družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Bil je eden od prvih pobudnikov za razširitev prodajnih kapacitet ter specializacije trgovin in v tem je tudi uspel. Na vseh ravneh se zavzema za politiko nagrajevanja po vloženem delu in uresničevanja programov dobrega gospodarjenja. Danica DRUŽINIČ, vodja poslovne enote Lovski rog v Dravogradu, delovna organiza- Marija URŠNIK, računovodkinja v Prodaji Šoštanj, delovna organizacija Potrošnik. Vseh 34 let dela v finančni službi in je pri svojem delu izredno marljiva, vestna in dosledna. Aktivno se povezuje in vključuje v politično, samoupravno delo v svojem okolju in krajevni skupnosti. Zavzema se za tovariške, odkrite in poštene medsebojne odnose, kar je njena največja odlika v vsej njeni dolgoletni delovni dobi. cija Hoteli gostinstvo Celje. Je dolgoletna gostinska delavka, ki ta poklic vseskozi opravlja z voljo do uspešnega dela. Kot vodja poslovne enote je uspešna organizatorka dela in skrbna gospodarica, zaradi česar tudi enota dosega pozitivne finančne rezultate. Pridobljeno strokovno znanje in delovne izkušnje koristno prenaša na mlajše sodelavce, ki jim je ob nastopu službe tudi mentorica. Poleg vodenja poslovne enote opravlja tudi dela in naloge kuharice. Tudi v samoupravnih organih aktivno sodeluje, zlasti v temeljni organizaciji kot predsednica ter članica delavskega sveta sozda Merx Celje. Katarina SENEGAČNIK, vodja izmene v poslovni enoti Samopostrežba Šoča, delovna organizacija Potrošnik. Skoraj vsi delavci sedanje delovne organizacije Potrošnik poznajo to skromno, a izredno sposobno in prizadevno delavko v Soči. Nič koliko mladim prodajalkam je pomagala,-da so se strokovno usposobile in prido- bile delovne navade, ki so za mladega človeka še kako potrebne, bila jim je mentorica in delovna tovarišica. S svojim vestnim delom je veliko pripomogla k uveljavitvi enote, k izboljšanju poslovnih rezultatov in vzpostavitvi dobrih medsebojnih odnosov. Kot delegatka v organih upravljanja se je zavzemala za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. Marija STRNIŠA, vodja sektorja financ, računovodstva in informatike v delovni organizaciji Tkanina Celje. Za realizacijo poslovnih ciljev v zadnjih letih ima velike zasluge tako pri organiziranju in vodenju sektorja kot tudi pri izvajanju in realizaciji finančnih situa- cij. Njeni strokovni predlogi nudijo samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizaci: jam kvalitetne rešitve oz. sklepe. Ima dober odnos do delavcev in poslovnih partnerjev. Sodeluje kot članica raznih komisij finančnih delavcev v občini in republiki. MERK VESTNIK NOVEMBER 1983 • • • -m.sm ■»*■**, imM1 pl tjinvjo 4* S r~n Rozalija LADINEK, vodja kuhinje v hotelu Kozjak v Radljah ob Dravi. Poleg tega, da vodi in organizira delo v enoti in kuhinji, opravlja še vrsto dodatnih odgovornih nalog, ki jih izpolnjuje dosledno in pravočasno. Miloš VERŠEC, kmet kooperant Kmetijske zadruge Laško. Kot kmet — tržni proizvajalec ni toliko pomemben, čeprav ima sorazmerno dobro kmetijo. Nje- gove zasluge so večje na področju zadružništva in aktivnega dela med kmeti in v organih upravljanja. ' 1 Andrej STEGU, vodja kuhinje v hotelu Dobrna, delovna organizacija Zdravilišče Dobrna. Svoje delo opravlja kvalitetno in odgovorno. Kakovost izdelkov iz kuhinje kljub izredno hudim kadrovskim problemom ni bila nikoli vprašljiva, pa čeprav je na začetku večkrat moral svoje sodelavce še učiti specializacije za takšno kategorijo hotela. Ves čas daje mnoge strokovne pobude za popestritev ponudbe gostom. V zadnjem času je njegov največji prispevek racionalizacija poslovanja v obeh kuhinjah, saj je s skrbno izdelanimi strokovnimi navodili, nadzorom in boljšo organizacijo dela bistveno zmanjšal porabo materiala in tudi porabljene delovne ure, ponudbo penzionskim gostom pa je popestril. 25. NOVEMBER DAN MERXA Štefanija PUŠNIK, natakarica ne odkloni dodatnih zadolžitev Neža NABERNIK, zaposlena v Pivnici Šentjur. Pri opravljanju izven rednega delovnega časa in v temeljni organizaciji Gostin- svojih delovnih nalog je izjemno tudi ne išče dodatne stimulacije stvo in turizem Ravne na Koreza vzeta, odgovorna in prizadev- za nadurno delo. Ves čas do- škem vse od priključitve doma na. S svojimi bogatimi izkuš- sledno podpira izvajanje samou- Železarjev k Merxu. Svoje delo n jami in poznavanjem človeške pravnega reda in delovne disci- opravlja zelo vestno, marljivo, s nravi je prispevala k boljšim po- pline. polno odgovornostjo. Je zelo slovnim rezultatom. Nikoli tudi priljubljena in cenjena zaradi svojega dela in odnosov do sodelavcev. Ima pravilen in odgovoren odnos do družbenih sredstev. Vseskozi je delovala v samoupravnih organih, kjer je prispevala svoj delež k razvoju samoupravljanja v tej temeljni organizaciji. Anton PODLESNIK, kmet kooperant Kmetijske zadruge Laško. Od prevzema kmetije dalje je vključen v kmetijsko organizacijo. Vseskozi uspešno sodeluje z zadrugo v proizvodnji mleka in goveda. Je eden najboljših proizvajalcev naše orga- nizacije. Njegova proizvodnja temelji na krmi, pridelani na njegovi kmetiji. Na svojih površinah dosega največje pridelke. Na regijski živinorejski razstavi in razstavi v Laškem so njegove živali dosegle prvo, drugo in tretje mesto. Fran LAH, vodja slaščičarne Ada, delovna organizacija Mlin-sko-predelovalna industrija. Ta obrat vodi že več kot deset let. V zadnjih letih dosega nadpovprečne delovne rezultate. Nje- govo uspešno vodenje obrata je Zdenko LAPORNIK, kmet pripomoglo tudi k uspešnosti kooperant Kmetijske zadruge celotne delovne organizacije. Laško. Po končani šoli je takoj Poleg rednega dela je tudi pričel preusmerjati kmetijo in izredno družbenopolitično akti- sicer pretežno v govedorejo, ven. Zgradil je nov hlev s silosi. Tre- nutno ima 26 glav govedi in dve kobili. Vsa čreda služi tržni proizvodnji mleka in mesa. Poleg tega pa na njegovi kmetiji še pridelujejo pšenico za trg. Milica GABRON, tajnica v sektorju marketing v delovni skupnosti sozda. Vse sprejete naloge opravlja zelo uspešno in si prizadeva, da bi kar največ prispevala k uspešnemu delu. Že preko 20 let je dobra ih uspešna delavka, vsak trenutek je pripravljena sodelovati pri reševanju zastavljenih nalog in tudi družbenopolitičnih zadolžitev. si MERK VESTNIK NOVEMBER 1983 Ivan TRUPEJ, kmet kooperant' Kmetijske zadruge Laško. Poleg uspešne proizvodnje je v zadnjem času popolnoma obnovil gospodarska poslopja kmetije. Redi 50 glav govedi, od tega 12 krav, ostalo so pretežno pitanci. Dosega nadpovprečne prirastke in visoko molznost pri kravah. Reja govedi temelji na doma pridelani krmi. Na svojih površinah dosega izjemne rezultate. Na regijski živinorejski razstavi in razstavi govedi v Laškem so bile njegove živali zelo visoko ocenjene. Franc RIBIČ, direktor temeljne organizacije Varnost v Dravinjskem domu. Napredek te temeljne organizacije je v veliki meri tudi njegova zasluga. Vseskozi se je zavzemal za dobre tovariške in samoupravne odnose v svojem delovnem okolju. Največji pa je njegov prispevek pri inovacijah. Tako so razvili masko za zaščito delavcev, katero so morali vse to tedaj uvažati. Zavzemal se je tudi za čimveč lastnih prodajnih površin. Z njegovo pomočjo so bile pridobljene v Titovem Velenju, Ljubljani in Celju. Mira VRČKOVNIK, poslovodja poslovalnice v Titovem Velenju, delovna organizacija Potrošnik. Zavzema se za odkrite i n poštene, samoupravne in tovariške odnose. Sodeluje tudi v družbenopolitčnih organizacijah, še posebej pa je aktivna in požrtvovalna v krajevni skupnosti. Vsestransko se zavzema za razvoj in gospodarno obnašanje ter doseganje dobrih poslovnih rezultatov, zato ji je bila zaupana naloga poslovodje že drugo mandatno obdobje. Minka V A VDl, poslovodja delovne enote Pod lipo v delovni organizaciji Turist Nazarje. Je izredno dobra delavka, saj poleg poslovodskega dela opravlja še delo natakarice. Je dobra organizatorka, predvsem pa dobra sodelavka in sotovarišica. Zelo priljubljena je tudi pri gostih, kar nedvomno vpliva tudi na same rezultate njenega dela in poslovne enote nasploh. Vsa leta njenega dela se čuti tudi izredna pripadnost delovni organizaciji. Hinko HERIČ, voznik mo- Jože KIMPERK, vodja enote tornih vozil v delovni organiza- z živili, delovna organizacija Po-ciji Blagovni center. Svoje delo trošnik. Na področju svojega opravlja vestno in odgovorno. V dela dosega rezultate, ki kažejo času zaposlitve je že prevozil na njegov odnos in zagnanost do preko 800.()()() kilometrov, pa ni dela. Promet na zaposlenega v povzročil nobene nezgode in ni poslovalnici Preskrba kaže na bil v bolniškem staležu. Svoje veliko produktivnost in zelo vozilo s prikolico redno sam dobro organizacijo dela. Zaveda vz.držu ie- D° sodelavcev je lova- se, da je potreben trud vseh de- riški in za zgled vsem mlajšim. lavcev za poslovni uspeh neke Ima izredno pozitiven odnos do enote. Še toliko bolj pa je po- samoupravljanja. V svojem pro- memben njegov odnos do dela steni času se vedno rad vključuje in gospodarjenja z družbenimi v športno-rekreativno dejav- sredstvi v sedanjih težavah, v ka- nost- terih je trgovina. Hermina VLADUŠIČ, vodja poslovne enote Branibor, delovna organizacija Gostinsko podjetje Celje. Od leta 1981 dalje zelo uspešno vodi poslovno enoto Branibor. V tem času je ta dosegala nadpovprečne poslovne rezultate, predvsem zaradi njene raciona- lizacije, pravilno izbranega programa in prilagajanja delovnega časa potrebam občanov. S svojo delovno zagnanostjo je vzor vsem ostalim sodelavcem. Njeno nesebično delo ustvarja human in tovariški odnos med sodelavci. Vida FALE, upokojenka, veliki meri pripisati njenemu iz- prej poslovodja prodajalne Triko- kušenemu posluhu za potrebe tažev Ravnah na Koroškem, de- potrošnikov. Poleg tega je vse- lovna organizacija Potrošnik. skozi spodbudno vplivala na Pri tej temeljni organizaciji je dobre odnose med delavkami v združevala delo celih 35 let. V prodajalni, kar je tudi vzrok za vsem času njenega dela v tej tako uspešno poslovanje, prodajalni so bili poslovni rezultati prodajalne uspešni, kar gre v Roman PROSENC, komer-, Veleprodaja, predvsem pa je s cialni zastopnik v delovni orga- tovariškim, iskrenim odnosom nizaciji Tkanina. Z dosedanjim * dosegel velik ugled med sode-delom v temeljni in delovni or- lavci in poslovnimi partnerji, ganizaciji je dosegel vidne rezultate pri izvrševanju planskih nalog, širitvi trgovsko-zastopni-ške mreže, vključevanju novih kupcev v temeljno organizacijo Katarina ROGAČ, kvalificirana kuharica v Gostinskem podjetju Celje. Trenutno je zaposlena v Rimskih Toplicah kot natakarica. Dela in naloge kuharice je opravljala 26 let. V času svojega dela je bila zaposlena skoraj v vseh organizacijskih enotah. Svoje delo je opravljala z ljubeznijo do poklica, odgovorno, prizadevno in zelo uspešno. S svojo delovno zagnanostjo in natančnostjo je zgled vsem ostalim delavcem. Do sodelavca ima human in tovariški odnos. Svoje bogato praktično znanje nesebično in z vsestranskim razumevanjem prenaša na mlajše delavce, učence in pripravnike. Žare FRANČEŠKIN, vodja sektorja za plan in analize v delovni skupnosti sozda. Izredno odgovorno, vestno in dosledno vodi sektor. Veliko zaslug ima pri razvoju socialističnih samoupravnih odnosov v sestavljeni organizaciji, saj je bil dosežen velik napredek. Svoje znanje rad prenaša na svoje sodelavce, na vsakem koraku je pripravljen tudi pomagati, če meni, da je to tudi potrebno. Aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah v sozdu Merx in izven njega, v občinskih organih, organizacijah in društvih. Ana CVERLIN, vodja hotela Turška mačka, delovna organizacija Gostinsko podjetje Celje. Vrsto let je uspešno vodila poslovno enoto Koper. Po zgraditvi hotela Turška mačka je prevzela vodenje te enote. Uspešno, prizadevno in zelo odgovorno opravlja svoje delo. S svojim strokovnim znanjem in izkuš-‘ njatni na področju kulinarike uspešno sodeluje v samem delu kuhinje hotela in tudi na raznih prireditvah in tekmovanjih, za kar je prejela že vrsto priznanj. Njena uspešnost se kaže tudi v vsakoletni organizaciji raznih kulinaričnih prireditev v hotelu Turška mačka, kar vse popestri turistično in gostinsko dejavnost v Celju, hotelu pa prinaša dohodek. Znala je spodbuditi tudi svoje sodelavce, tako da je hotel pridobil ugled kvalitetnega in zanimivega gostišča. MERK VESTNIK Priznanja prejmejo: Štefka HARNIK, vodja oddelka papirnice v blagovnici Ruše, delovna organizacija Potrošnik. Kot dolgoletna delavka pri Merxu, saj združuje delo že 21 let, je vseskozi pomagala mlajšim sodelavkam z napotki za njihovo uspešnejše delo. Najprej je bila dolga leta vodja papirnice v Rušah, potem pa je z zgraditvijo blagovnice v Rušah, ko se je papirnica preselila v blagovnico kot oddelek, to delo nadaljevala. Bogdan PAŠČINSKI, voznik tovornega vozila v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Sodi v tisto skupino ljudi, ki so pri svojem delu izredno uspešni. Še posebej se odlikuje po doseženih rezultatih, saj je naprimer v primerjavi z načrtom ob polletju dosegel 56% . realizacijo z minimalnimi stroški vzdrževanja. Vedno je pripravljen za prevzem dodatnih nalog, ki jih prav tako uspešno opravlja. Valentin HRIBERŠEK, voznik motornega vozila v delovni organizaciji Savinja Mozirje, vodja avtoparka. Vseskozi je vesten, deloven in discipliniran voznik. Delo opravlja prizadevno s čutom odgovornosti in natančnosti, tako da dosega izredne delovne uspehe. Do zaupanih družbenih sredstev kaže gospodaren odnos in si prizadeva, da z njimi dosega kar najboljše delovne učinke. Med delavci je priljubljen in cenjen, ker je tovariški. Franc G RAB L ER, voznik tovornega vozila v delovni organizaciji Blagovni center. Svoje delo opravlja vestno in odgovorno, saj je prevozil v času svoje zaposlitve preko 800.000 kilometrov, pa ni povzročil nobene prometne nezgode. Sam tudi redno vzdržuje svoje vozilo. Ker ima dolgoletne izkušnje, rad pomaga s strokovnimi nasveti svojim mlajšim sodelavcem. Je tudi izredno aktiven sa-moupravljalec. Kristina POČIVA VŠEK, poslovodja poslovalnice Market v Rečici ob Savinji, delovna organizacija Savinja Mozirje. Že kot prodajalka je pokazala vidne delovne rezultate, vzorno discipliniranost, vestno je opravljala naloge. Prav zaradi tega je bila premeščena na dela in naloge poslovodje. V odnosu do sodelavcev je pokazala izredno taktnost in komunikativnost. S tem je zagotovila enovitost delovne skupine, red in disciplino, kar kažejo izredno ugodni poslovni rezultati in vsakoletno doseganje plana. Izredne uspehe dosega tudi pri vzgoji in strokovnem usposabljanju vajencev. Med sodelavci si je pridobila ugled in spoštovanje. Cenijo jo tudi kupci, ker je do njih ustrežljiva in prijazna. delovne organizacije Zdravilišče Dobrna. Ves čas svojega delovanja si je izjemno prizadeval za nadaljnji razvoj delovne organizacije. Sad njegovih večletnih prizadevanj je hotel Dobrna, dograjen leta 1979, kar pomeni prvo povečanje nastanitvenih kapacitet in posodobitev terapevtske opreme po’ letu 1936. Ob vsem tem delu pa ni nikoli pozabil na poglabljanje samoupravnih odnosov, veliko je storil na področju popolne in pravočasne informiranosti delavcev, saj je osebno urejal interno glasilo Zdraviliški poročevalec in bil njegov glavni dopisnik. Pri vsem tem pa je vedno našel čas in bil pobudnik raznih kulturnih prireditev. Zelo je spodbujal prostovoljno delo. Pod njegovim vodstvom je delovna organizacija nedvomno naredila prelomni korak v svojem razvoju. MERXA Alojz RFC KO, delovodja farme nesnic v Kmetijskem kombinatu v Šentjurju. Ves čas združevanja dela v Kmetijskem kombinatu zelo uspešno opravlja dela in naloge delovodje farme nesnic, kar dokazuje razvoj tega delovišča. Praktično delo in prizadevnost je iz njega naredilo odličnega strokovnjaka na področju perutninarstva in tako je farma od začetne kapacitete 17,500 nesnic dosegla kapaciteto 90.000 nesnic z vso sodobno tehnologijo. Sodeloval je tudi pri izboljšavah v delovnem procesu. Tako je njegova zasluga tekoči trak za prenos jajc iz sortirnice v skladišče. Poleg rednega dela pa se tudi zelo aktivno vključuje v samoupravno in družbenopolitično delo sestavljene organizacije in svojega delovnega okolja. 25. NOVEMBER Branko MEŠL, poslovodja marketa v Rimskih Toplicah, delovna organizacija Potrošnik. Kot poslovodja je pokazal velike organizacijske sposobnosti in obvladovanje komercialnih poslov. Uspelo mu je vzpostaviti dobro sodelovanje s potrošniškimi sveti v krajevni skupnosti. Zelo koristne so bile tudi njegove pobude za pravilno organizacijo dela v marketu, saj je na ta način ob zmanjšanem številu delavcev dosegal nadpovprečni poslovni rezultat. Prav tako je izredno družbenopolitično in samoupravno aktiven delavec v delovni organizaciji, sozdu in krajevni skupnosti, kjer prebiva. DAN Alojzija PLEVNIK, proda-■ jalka v Maloprodaji, delovna organizacija Tkanina. Ima izredno dober in pristen odnos do kupca, kar vpliva tudi na ugled prodajalne, v kateri opravlja svoja dela in naloge. Je zelo priljubljena med sodelavci in je s svojim dosedanjim delom na delovnem in samoupravljal-skem področju to zaupanje tudi opravičila. Kristina HUDEJ, vodja finančno računovodske službe v delovni organizaciji Teko Celje. Je vzorna delavka, organizator, strokovni usmerjevalec in velik pobudnik za uresničevanje samoupravno sprejetih stališč in sklepov. Nenehno poudarja uveljavitev dohodkovno prihodkovnih odnosov na relaciji proizvodnja-trgovina in uveljavitev sistema nagrajevanja po delu. £voje visoko strokovno znanje rada prenaša predvsem na mlajše sodelavce, kot strokovni delavec pa'z nasveti sodeluje v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah. V'ida ZAVRŠNIK, pomoč- sluh do kupcev. Poleg rednega niča poslovodje v delovni orga- dela pa se vključuje tudi v delo nizaciji Teko. Je zelo dobra de- organov upravljanja v delovni lavka, organizatorka dela, dobra organizaciji in tudi v krajevni sotovarišica in ima izreden po- skupnosti. Ivan SINKAR, kvalificiran pek v pekarni Štore, delovna organizacija Mlinsko-predelo-valna industrija. Z odgovornim in vestnim izpolnjevanjem delovnih nalog ter s svojo zav- zeto družbenopolitično aktivnostjo je zgled vsem ostalim mladim delavcem. Kot primer lahko navedemo, da sam opravlja dela in naloge, ki so sistemizirana za dva izvajalca. MERK VESTNIK NOVEMBER 1983 Rado TERŽAN, zaposlen v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Do nedavnega je opravljal dela in naloge računovodje v delovni organizaciji Tkanina, temeljna organizacija Veleprodaja. S svojim kvalitetnim delom je dosegel vidne uspehe tako v ekonomskem kot tudi v povezovalno političnem smislu. Zelo veliko je pripomogel pri dodelavi sistema nagrajevanja po delu, predvsem na področju trgovine. Anica ŽABKAR, poslovodja prodajne enote v delovni organizaciji Teko. Je dobra organizatorka dela in dobra delavka na svojem delovnem mestu, aktivna družbenopolitična delavka tako v delčvni organizaciji kot tudi v krajevni skupnosti. Uveljavila se je kot članica delovne skupine pri obnovi veleblagovnice »T«. Ima dober odnos do sodelavcev in kupcev. Danica PIRNA T, vodja plana in analiz v delovni organizaciji Blagovni center. Pri svojem delu je prizadevna, natančna. Svoje delovne izkušnje prenaša na svoje sodelavce. Kot strokovni sodelavec zelo konstruktivno razpravlja v vseh organih samoupravljanja. V zadnjem času pa tudi sama aktivno sodeluje v samoupravnem življenju. Jože JUTRŠEK, ekspeditor v delovni organizaciji Teko. Je vzoren delavec in dober tovariš. Na svojem delovnem področju je eden najbolj delavnih in discipliniranih delavcev, kljub temu, da ima še mnogo drugih funkcij v samoupravnih organih v delovni organizaciji. V svoji 23-letni delovni dobi je za svoje izredno požrtvovalno delo že prejel mnogo priznanj. Metka BRGLEZ, vodja knjigovodstva v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Je delavka, ki se posebej odlikuje po kvaliteti opravljenega dela, vestnosti in odgovornosti. Njena odlika je predvsem v tem, da svoje znanje in pridobljene izkušnje odgovorno prenaša na delavke, predvsem mlajši kader. Poleg tega pa je tudi zelo aktivna samoupravlja lka. Ervin ARČAN, šofer osebnega vozila v delovni skupnosti skupnih služb sozda Merx, že preko 20 let vestno, odgovorno in zanesljivo opravlja svoje poklicno delo. Njegov pravilen odnos do dela, čut odgovornosti do družbene imovine služi za vzor. Veliko svojega prostega časa vlaga v delo, ki se le redkokdaj konča ob predpisanem delovnem času. Jožica KOTNIK, kontrolorka dokumentacije AOP v skladišču Slovenj gradeč, delovna organizacija Blagovni center. Pri svojem delu je izredno vestna, natančna in prizadevna. Pri Merxu je zaposlena že dvajset let. Franc ČAS, vodja blagovnice v Šoštanju, delovna organizacija Potrošnik. Kot delavec z dolgoletno delovno dobo se zavzema in skrbi za krepitev dobrih medsebojnih odnosov in Uspešno družbenopolitično delo. V temeljni organizaciji Pražarna, v embalirnici riža delajo delavke na normo, njihovi gibi pri delu so iz dneva v dan enaki, zato je prav v tej enoti največ predčasnih invalidskih upokojitev. Alojz SENICA, eden izmed najbolj zvestih kmetov kooperantov Kmetijskega kombinata Šentjur. Njegova kmetija je specializirana predvsem na pitanje govedi in proizvodnjo mleka. V lanskem letu je priredil 10 pitancev, pridelal 18.000 litrov mleka in 30 ton kisle repe. ______________________________________________________________I : ; ••5? V slaščičarni Ada pričnejo pripravljati slaščice in ostalo pecivo že ob dveh zjutraj, tako da lahko potrošniki kupijo sveže pecivo vsak dan sproti. MERK VESTNIK NOVEMBER 1983 Kljub hitremu razvoju sestavljene organizacije Merx in posodobitvi objektov za proizvodnjo, predelavo in prodajo osnovnih prehrambenih proizvodov so še v marsikaterem delovnem okolju delovne razmere izredno težke. Pekarna Gaber je je edina pekarna daleč naokoli, kjer pečejo kruh še na star način in v izredno tež,kih razmerah. Njihov trud je poplačan, saj je to najbolj kvaliteten kruh in je povpraševanje po njeni največje. Dovolj sadja tudi za čas, ko ni »sezona« zanj. Zdaj tudi lepo pakirano. Temeljna organizacija Agropro-met ima za to opravilo poseben stroj. 25. NOVEMBER DAN MERXA V skladišču mlevskih proizvodov večino težkih vreč moke delavci še vedno prenašajo z rokami ali na ramenih. Na sliki vidimo delavca pri polnjenju vreč z moko. Nič novega. Tudi naši prodajalci imajo polne roke dela, še posebno takrat, ko ponudijo potrošniku deficitarno blago.