Ano (Leto) XIII. (8)
No. (Štev.) 19

“ESLOVEiVlA LIBRE”

BUENOS AIRES,
12. MAJA (MAYO) 1955

DR. MIHA KREK

3. maj 1945 v naši zgodovini

. .Deset let mineva letos, odkar se je
končala druga svetovna vojna. Obletnica
prenehanja sovražnosti, vojnega ubi¬
janja in razdejanja, sklenitev premirja
bi nam morala vzbujati vesel spomin.
Družine, ki so imele svoje drage na raz¬
nih bojiščih, so bile rešene more skrbi
za njihova življenja. Vse, ki so trpeli
zaradi vojnih , stisk, je obšlo novo u-
panje, upanje na mir in srečen napre¬
dek. Tako je bilo po vsem svetu, med
vsemi narodi, ki so izkusili vojno kot
najhujše splošno zlo, ki so imeli srečo
da niso padli v še neprimerno hujše
gorje — komunistično revolucijo.

Po vsej zemlji Srednje Evrope, od Se¬
vernega do Sredozemskega morja, pa so
se srca stisnila v največji grozi pred
kugo in sužnostjo, ki je nastopala, ka¬
mor je stopilo kopito Rdeče Armade in
komunističnih partizanskih tolp, ki so se
kot pijavke zbirale ob njej. Po potih so
se valile reke tavajočih ljudi z vzhoda
na zapad. Množice so hitele pred rdečo
zvezdo kot divjad pred prerijskim og¬
njem. To so bili tisoči 'in stotisoči. Sto
milijonov ljudi, ki so pa vezani na živ¬
ljenje v deželah Srednje Evrope, je o-
stalo, slutilo in čutilo gorje, ki je pri¬
hajalo, zavedalo se svoje onemoglosti
pred surovo silo sovražnih osvajalcev,
molilo za čudežno rešitev in se priprav¬
ljalo na vztrajnost v mučeniški dobi, ki
se je začenjala, na “življenje” pod na-,
siljem.

Sovjetska Rdeča Armada je bila že
vdrla z bolgarske in rumunske strani v
Jugoslavijo, osvojila srbske kraje in
Beograd, tam postavila vlado Titovega
revolucionarnega odbora, na svoji poti
proti Budimpešti in Dunaju zasedala
hrvatske kraje in prodrla prav v Slove¬
nijo. t

SlovesijK^o bila vsa zadnja leta v
križnem ognju fašističnih okupatorjev
in komunističnih janičarjev. Oboji so
imeli skupen glavni cilj: izbrisati so ho¬
teli slovenski narod z obličja zemlje kot
svoboden narod z bogato in lepo krščan¬
sko kulturo in ga spremeniti v krdelo
zasužnjenih beračev.

Narod naš pa je bil tako veličastno
močan in trden, da ga nacisti in fašisti
še prestrašili niso, kaj šele, da bi ga
bili zlomili in ugonobili. Ni zaleglo niti
vnebovpijoče streljanje talcev, ne požigi
vasi, ne ječe in taborišča smrti, ne pre¬
seljevanje celih okrajev v sovražno tu¬
jino, ne odvajanje voditeljev v Dachau.

Sredi vsega odpora proti okupatorjem
so slovenski možje in fantje prevzeli na
svoja ramena še neprimerno hujšo bor¬
bo s komunističnimi na‘silniki. Nešteto¬
krat so razbili komunistične bojne vrste,
reševali vas za vasjo pred komunistič¬
no zločinsko strahovlado in držali slo¬
vensko zemljo svobodno vse do zadnjega:
trenotka.

Ljubljana je stala še kot zadnje na¬
rodno središče na ozemlju Jugoslavije
pod nemško okupacijo. Od Zagreba sem
so prihajale vesti o nastopanju ruske
komunistične armade in prihodu komu¬
nistične oblasti. Od tržaške strani so se
vrstila poročila, polna najbolj bujnih
nasprotovanj: nekatera, da gredo proti
Ljubljani angleške in druge edinice za-
padnih zavezniških sil, ki so jih Sloven¬
ci pričakovali kot odrešenike in pred
očmi okupatorja vse pripravili za njiho¬
vo uspešno prodiranje dalje v Podo¬
navje, druga porazna, da gredo tudi s
te strani partizanske drhali, ki vživajo
vso zaščito vseh zaveznikov.

V tej strašni napetosti, pred puškami
okupatorjev, v žaru ognja, ki je na¬
znanjal prihod komunistov z dveh stra¬
ni,-se je dne 3. maja ponoči zbral v dvo¬
rani jia Taboru slovenski parlament k
zborovanju in jasno in glasno v sveča¬
nih resolucijah objavil slovensko zahte¬
vo, da ta narod nikdar ne bo sprejel ni-
kake diktature, najmanj pa komunistič¬
no nasilje, da hoče nič več in nič manj
kot vso narodno svobodo na celotnem
ozmelju Združene Slovenije, popolno
demokracijo, c’a bo dana možnost, da si
narodi Jugoslavije sporazumno urede
svoje odnose in po svobodno voljenih za¬
stopnikih ustanove red, ki bo jamčil mir,
napredek in blagostanje.

Slovenski parlament 3. maja 1945 je
bil krik osirotelega naroda, ki je krva¬
vel iz stoterih ran, pa klonil ni. Bila je
to v zboru složnih narodnih predstavni-

USPEHI NA DUNAJU

Dosedaj je bilo 289 sestankov štirih
zunanjih ministrov ali njihovih namest¬
nikov, da bi izdelali pogodbo za Avstri¬
jo. Tako je bilo v preteklih desetih le¬
tih vsaj 30 konferenc na leto. Sovjeti pa
so vse delo za pogodbo tako zavlačevali,
da ni bilo mogoče, dela dokončati. Tokrat
pa je konferenca na Dunaju v enem ted¬
nu opravila vse delo — sovjeti so v ne¬
katerih težavnih zadevah kar presene¬
čali s tem, kako so bili popustljivi. Zelo
verjetno je, da bo pogodba z Avstrijo v
nedeljo dne 15. maja v palači Schoen-
brunna na Dunaju slovesno podpisana.
Štiri zunanji ministri Dulles, Mac Mil-
lan, Pinay in Molotov bodo osebno prišli
na Dunaj in tam zaključili eno najte¬
žavnejših obdobij evropske politike. Av¬
strija bo tako kmalu postala suverena
in konec bo tudi njene okupacije.

Med tem ko je bila konferenca na¬
mestnikov zunanjih ministrov oziroma
ambasadorjev na Dunaju, pa sta se v'
Parizu vršili dve važni konferenci.
Najprej je bila konferenca držav Evrop¬
ske unije; dne 5. maja je bila Zahodna
Nemčija priključena ostalin sedmim čla¬
nicam Zahodne evropske unije. Potem
ko je postala Zahodna Nemčija po ra¬
tifikaciji pariških dogovorov suverena
država, je bila priključena k tej uniji.
Takoj nato pa je bila tudi povabljena,
da zasede svoje mesto v zboru držav, ki
tvorijo Severno atlantsko obrambno zve¬
zo. Takoj nato pa se je tudi že začelo
zasedanje držav, ki so članice te obramb¬
ne zveze; nemško delegacijo je osebno
vodil nemški kancler in zunanji minister
dr. Konrad Adenauer. Vsi novzoči so
nemškega zastopnika pozdravljali in mu
izrekali priznanje zato, da je priprave
za udeležbo Nemčije pri evropski uniji
in pri obrambni zvezi tako modro in
uspešno izvedel.

i Poleg teh dveh konferenc »a se je
vršila istotam še posebna konferenca
treh zunanjih ministrov zahodnih vele¬
sil. Dulles, Mac Millan in Pinay so zara¬
di uspeha na Dunaju sklenili povabiti
; Sovjetsko zvezo na posebno konferenco
štirih velikih; v imenu ZDA bi na kon¬
ferenco prišel sam predsednik Eisenho-
wer, v imenu Sovjetske zveze maršal
Bulganin, za Francijo Faure in za Ang¬
lijo Eden. Ta konferenca bi naj bila v
juliju in sicer najbrž v Ženevi v Švici.
Francija in Anglija sta terjali, da naj bi
bila to konferenca državnih voditeljev,
dočim se je ameriški državni tajnik Dul¬
les temu dolgo časa upiral. Navajal je,
da sovjeti še niso dokazali dovolj dobre
volje in bi bilo preveč tvegano, ako
bi se moral sam general Eisenhower
podajati na konferenco, ki bi bila zaklju¬
čena z neuspehom. Sicer je res, da so
sovjeti na dunajski konferenci zelo po¬
puščali, vendar je še cela vrsta vpra¬
šanj, kjer se sovjetska dobra volja še
nič ne opaža (pogajanja o razorožitvi v
Londonu, zbiranje kom. satelitov v Var¬
šavi, poostreni ukrepi proti zahodnemu
delu Berlina, naraščanja napetosti oko¬
li Formoze). Toda konferenca v Bandun-
gu se je zaključila tako, da je Čuenlaj

kov izrečena prošnja svobodnemu sve¬
tu, ki je obljubil, da bo svoboščine A-
tlantske listine uveljavil povsod in na-
pram vsem, zlasti pa jih je jamčil svo¬
jim zaveznikom. Bila je to najsvečanej-
ša obljuba trdno sklenjenih slovenskih
narodnih sil, da so pripravljene na stra¬
ni demokratičnih zaveznikov nadaljevati
vojno do resnične zmage in pravega o-
svobojenja od vsakega nasilja.

Slovenski parlament dne 3. maja
1945 je bil najresnejši nastop politično
zrelega naroda. V krvavem siju svoje
žrtve, naustrašeno, kljub novi poplavi
nasilja, kljub izdajstvu, v zadnji uri,
predno se za njim zaklenejo vrata komu¬
nistične ječe, z odločnim, dostojanstve¬
nim ponosom povdari svojo suverenost,
zahteva pravico, izpove svojo vero vanjo
in obljubi zvestobo do zadnjega diha, do
poslednje kaplje krvi v boju in delu za
resnično osvobojenje, do popolne zmage.

3. maj 1945 bo ostal zato trajno zna¬
menje na našem političnem obzorju. Na¬
pori vseh svobodnih Slovencev, zlasti
vseh svobodnih Amerikancev naše krvi,
naj pomagajo rušiti komunistično
trdnjavo, da bodo zopet vzplapolale na¬
rodne zastave osvobojenja, ki so jih
tretjega maja potrgali sovražniki sloven¬
skega imena in naše sreče.

izjavil, da je pripravljen na pogajanja
z ZDA o položaju Formoze — v Londo¬
nu so začeli opozarjati, da je sedaj pri¬
šel trenotek, ko je treba sovjete povabiti
na dokočen pogovor o tem, kako se naj
odpravi napetost v svetu. Poleg tega
potrebuje novi predsednik angleške vla¬
de Eden za volilno propagando dejstvo,
da bo le prišlo do konference štirih
državnih voditeljev. Tako je Dulles na to
zamisel pristal in bo tako verjetno do
take konference res tudi prišlo. Pri tem
pa je ameriški tajnik izjavil, da si od
te konference še ne obeta velikih prak¬
tičnih uspehov; glavni sad te konference
bi bil, da bi pripravil primerno psihološ¬
ko razpoloženje za nhdaljnja pogajanja.

TRENJA i  ITALIJI

Ko bodo sovjeti Avstrijo zapustili, bo¬
do sicer umaknili svejo vojsko z važne-
*ga središča v Srednji Evropi, obenem pa
bodo tudi mnogo pridobili —- tako vsaj
pišejo nekateri komentatorji. Pogodba
se bo zaključila s tem, da bo Avstrija
morala izjaviti, da bo ostala nevtralna;
z avstrijskega ozemlja se bodo morale
umakniti zavezniške čete in Avstrija ne
bo smela dopustiti zaradi svoje navtral-
nosti gradnjo oporišč zahodnim zavez¬
nikom. V začetku so trdili, da bo taka
nevtralnost Avstrije zelo koristila sovje- .
tom v Nemčiji, kjer da bodo dobili lepo
orožje v svoje roke tisti propagandisti,
ki žele, da bi se Nemčija zedinila, pa če¬
tudi s to obvezo, da bo njeno ozemlje
ostalo nevtralno. Zahodna Nemčija se
je s pristopom v NATO temu. sovjetske¬
mu snubljenju že izognila.

Dne 12. maja pa nastopi sedemletno
dobo predsednikovanja v Italiji novi
predsednik republike Giovanni Gronchi,
bivši predsednik parlamenta in vodja
levega krila v italijanski krščansko de¬
mokratski stranki. Predsednik vlade
Scelba je hotel to izvolitev preprečiti
in je svoji stranki predlagal, da glasuje
za neodvisnega in predsednika senata
Merzagoro. Toda pri volitvah je prišlo
do take situacije, da je morala kršč.
dem stranka pri četrtih volitvah sa¬
ma proglasiti Gronfihija za svojega
kandidata, da ne bi še bolj bilo opazno,
kako so za Gronchija glasovali pred¬
vsem še Nennijevi socialisti in pa komu¬
nisti.

Scelba bo isti dan moral podati demi-
sijo svoje vlade in italijanski listi že pi¬
šejo, da bo kriza trajala dolgo. Volitve
Gronchija so pokazale, da je kršč. dem.
stranka razcepljena; Saragatovi sociali¬
sti, ki so glavni Scelbovi zavezniki v vla¬
di terjajo, da naj kršč. dem. stranka
uredi razmere v svojem klubu, ker ne
morejo iti v novo vlado, ako so v glavni
vladni stranki številni poslanci, ki gla¬
sujejo enako kot komunisti.

Ako bi prišlo do razkola v kršč. dem.
stranki, tedaj bi Gronchi verjetno dal
mandat za sestavo nove vlade voditelju
levega krila kršč. dem. stranke, ki bi
nato sestavil koalicijsko vlado, ki bi bila
naslojena predvsem na levico. Nenni se
je že pred tedni ponujal kršč. demokra¬
tom, da bi bil pripravljen iti v vlado.
Vodja komunistov Togliatti pa je an¬
gleškemu laburističnemu poslancu Gross-
mannu izjavil: “Ako bo šel Nenni v vla¬
do s kršč. demokrati .tedaj bom jaz na¬
pravil skok še bolj na desno kot ga je
on. . . ” In “Corriere della Sera” piše, da
bo v tem primeru Italija dobila vlado
Ljudske fronte, to je vlado, ki bo dejan¬
sko v rokah komunistov. List sicer za¬
vrača to prečrno gledanje, ker meni, da
je krize v kršč. dem. stranki krivo dejst¬
vo, da se po De Gasperijevi smrti še
ni moglo ugotoviti, kdo bo novi voditelj
stranke. Toda težave osebne rivalitete
bo lahko premagati, če se kršč. dem.

J Ufi©SLAVI

Pod tem naslovom je Ameriška Domo¬
vina objavila tiste odstavke iz tajnih
dokumentov ameriškega zun. ministr¬
stva o poteku in sklepih Jaltske konfe¬
rence, ki se nanašajo na Jugoslavijo. Za¬
radi važnosti dogovora Roosevelta,
Churchilla in Stalina, na podlagi kate¬
rega je bila Jugoslavija predana komu¬
nistom in na podlagi katerega so Angle¬
ži leta 1945 naše domobrance tudi vrnili
komunistom, jih po Ameriški Domovi¬
ni objavljamo tudi mi. Glase se:

“Velika trojica, ki je krojila februar¬
ja 1945 v Jalti bodočnost sveta, je na o-

Honrose en el pais la memoria de la Senora Eva Peron

Con numerosas ceremonias fue evoca-
do el sabado pasado un nuevo aniversa-
rio del natalicio de la Senora Eva Pe¬
ron. El acto central se realizo en Bue¬
nos Aires frente a la residencia presi-
dencial donde se erigira el magnifico
monumento a la senora Eva Peron y
contb con la presencia del primer ma-
gistrado.

El general Peron fue recibido por la
Comision pro monumento. De inmediato
la banda militar ejecuto el Himno Na-
Nacional y seguidamente la concurencia
intono la marcha “Los Muchiachos Pero-
nistas”. Luego hablo la senadora Lau-
rari, presidenta de la meneionada co¬
mision, invitando al primer mandatario
a trasladarse al lugar donde se levanta
la superestructura del monumento. Alli,
en medio de delegaciones de enferme-
ras, cadetes y estudiantes, el general Pe¬
ron recibid las urnas con tierra extrai-
da de lugares historicos, contenida en
cofres ejecutados con maderas de arbo-

les genuinos de provincias y territorios,
Como asi tambien de Grecia, Gspana,
Israel, Brasil, Paraguay, Guatemala,
Chile y Colombia.

Inmediatamente el general Peron usd
de la palabra senalando que habia que-
rido asistir al acto “que tiene para
mis sentimientos de argentino y de pe-
ronista tan profundo significado. Jun-
tar estas tierras en este šolar donde se
ha de levantar un monumento que per-
petue al descamisado argentino y guar-
de en su corazon a Eva Peron, signifi-
ca algo asi como juntar el corazon de los
argentinos amantes de la justicia, de la
libertad y de la soberania de la Patria”.

Espontaneas muestras de adhesion y
simpatia le fueron tributados al primer
mandatario al termino de sus palabras..

En el Congreso Nacional las dos ca-
maras realizaron tambien sesiones, de
homenaje a la Martir del trabajo y
Abanderada de los humildeg.

Po vsej republiki so počastili spomin gospe Eve Peron

Preteklo soboto je bila nova obletni¬
ca rojstnega dne pokojne gospe Eve Pe¬
ron. Po vsej republiki so se je spominja¬
li s številnimi proslavami. Glavna spo¬
minska slavnost je bila v Buenos Airesu
nasproti predsedniški residenci, kjer po¬
stavljajo spomenik Evi Peron. Navzoč
je bil tudi predsednik republike general
Juan D. Peron.

Predsednika republike grala Perona
so sprejeli in pozdravili člani Odbora za
postavitev omenjenega spomenika. Vo¬
jaška godba je zaigrala Narodno himno,
zbrana množica je pa zatem še intonira-
la koračnico “Los; Muchachos Peroni-
stas”. Predsednica Odbora za postavitev
spomenika, senatorka Laurari, je v svo¬
jem govoru naprosila predsednika grala
Perona, naj bi se podal pa mesto, kjer
so začeli postavljati spomenik Evi Pe¬
ron. Na tem mestu so bile zbrane dele¬
gacije bolničark, kadetov in dijakov.
Tu je general Peron sprejel urne z zem¬
ljo iz posameznih provinc in nacional¬
nih teritorijev ter urne z zemljo z Akro¬
pole v Grčiji, Španije, Izraela, Brazili¬

je, Paraguaya, Guatemale, Čila in Kolum¬
bije. Urne z zemljo so bile postavljene
v skrinjice, ki so napravljene iz lesa
dreVes, ki rasejo v posameznih argent.
provincah.

. .General Peron je nato imel govor. V
njem je naglašal, da je želel prisostvo¬
vati tej spominski slavnosti, “ki ima za
njegovo mišljenje in čustvovanje kot
Argentinca in Peronista tako globok
pomen. Združitev te zemlje na tem me¬
stu, kjer se postavlja spomenik, ki bo
ovekovečil argentinskega descamisada
in bo v svojem srcu čuval Evo Peron,
pomeni nekaj takega kot bi združil srce
Argentincev, ki ljubijo pravičnost, svo¬
bodo in suverenost domovine.”

Besede predsednika generala Perona
v spomin svoje pokojne gospe soproge,
je Zbrana množica sprejela z odobrava¬
njem in spontanimi manifestacijami.

V počastitev spomina Mučenice dela
in Ljubljenke ubogih sta imeli spomin¬
ski seji tudi obe zbornici v palači Na¬
rodnega kongresa.

IZ TEMNA

USA: Velika atomska eksplozija, ki
so jo čutili v Los Angelesu, je uničila
“poskusno me'sto” na Yucca Flats, v Ne¬
vadi, v USA. Pod 300 metrov od sredi¬
šča eksplozije oddaljenimi hišami so bi¬
la pripravljena zaklonišča, ki so srečno
prestala strahotni pritisk in vročino. V
vseh hišah, tudi v tistih, oddaljenih 5 ki-,
lometrov, je pobilo vse šipe, odneslo
strehe in jih delno porušilo. Avtomobili
so ostali delno nepoškodovani tudi v
največ ji bližini. Vojaštvo v tankih, ki
je bilo oddaljeno od središča komaj
1.000 metrov, udarca eksplozije ni čuti¬
lo, pač pa le tresenje zemlje. Opazoval¬
ce, ki so bili 2 km oddaljeni od središča
eksplozije, je zasula toča kamenja in
prahu. Posebne komisije, sedaj podrobno
proučujejo učinke eksplozije na uničeno
“poskusno mesto.” — Ker je nad 40
izmed'štirih milijonov otrok, ki so bili v
USA cepljeni proti otroški paralizi z no¬
vo iznašlim Salkovim cepivom, dobilo v
nekaj dneh po cepljenju to nevarno bole¬
zen in jih je nekaj tudi umrlo, so obla¬
sti do nadaljnega ustavile cepljenje
otrok. V drugih državah po svetu s cep¬
ljenjem niso pričeli, dokler iz USA ne

stranka še hoče držati glavnih načel svo¬
jega programa. In ta program je doka¬
zal, da je Italijo mogel rešiti in jo zava¬
rovati pred vsemi pretresi. Če se bi
stranka zavedla tega dejstva, do preo-
kreta na levo ne bi prišlo.

JA V JALTI

menjenih posvetovanjih mimogrede raz¬
pravljala tudi o vprašanju Jugoslavije.
Glavno besedo pri tem so imeli Sovjeti
in Angleži, Amerikanci so stali bolj ob
strani.

Jaltska posvetovanja in sklepi o Ju¬
goslaviji so v bistvu le nekak podaljšek
in dopolnilo razgovorov, ki so jih o tem
vprašanju vodili Angleži in Sovjeti
oktobra 1944 v Moskvi, kjer je bi¬
lo dogovorjeno, naj Jugoslavija o-
stane skupno angleško-sovjetsko vplivno
področje na osnovi 50:50. Amerikanci so
(Nadaljevanje na 2 strani)

V TEMEN

pridejo poročila o vzrokih izbruha bo¬
lezni. — Henry Cabot Lodge, ameriški
delegat pri ZN, je ponovno pozval to
organizacijo, naj odpravi veto, vsaj gle¬
de pripustitve novih članov. Po njego¬
vem je trenutno najmanj 14 držav, ki
zaradi sovjetskega veta niso mogle po¬
stati članice Zn. Med novimi državami,
ki jih bodo morali ZN sprejeti, so Zah.
Nemčija, Italija in Japonska.

ANGLIJA: Sedanja volilna borba

v Angliji je v polnem teku. Churchill
bo do 26. maja imel šest volilnih govo¬
rov, enega tudi po televiziji. Zmaga ta¬
ko konservativcev kakor laboristov je
odvisna od liberalcev, ki imajo v parla¬
mentu 104 sedeže, med volilci pa ok.
5 milijonov glasov.

ZAH. NEMČIJA: Pretekli četrtek je

ob 12.40 uri Zahodna Nemčija postala
znova suverena država. Takrat so visoki
komisarji zahodnih zaveznikov v Bonnu
položili ratifikacijske dokumente i,n od¬
dali oblast dokončno v roke Adenauerju.

ITALIJA: V sredo je bil zaprisežen
novi ital. preds. republike Gronchi, na¬
slednji dan pa je bil napovedan odstop
Scelbe in njegove vlade, kakor to zahte¬
va ustavna formalnost. Navadno preds.
republike takoj poveri istega preds. za
sestavo nove vlade, vendar tokrat pri¬
čakujejo drugačno potezo s strani Gron¬
chija.

POLJSKA: Države sovjetskega bloka
so se sestale v Varšavi, kjer bodo skle¬
nile pogodbo o medsebojni pomoči. Vzh.
nemški preds. Grotewohl je objavil, da
bo ta vzhodni pakt “protiutež ameri¬
škim imperialističnim pogodbam, kate¬
rih vrhunec je bil dosežen v NATO.”

VIETNAM: Ngo Dinh Diem, katoliški
predsednik južnega Vietnama, je kon¬
čno dobil položaj v svoje roke, ko se je
predala zadnja uporniška postojanka v
Saigonu. S tem je končal državljansko
vojno v tej od komunizma ogroženi dr¬
žavici, odstavil kralja Bao Daja in pro¬
glasil republiko. USA mu je ves čas bor¬
be stala ob strani, med tem ko se je
Francija obotavljala priskočiti mu na
pomoč proti sektaškim upornikom.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 12. V. 1955

OB DESETLETNIC! PRAZNIKA SVOBODNE SLOVENIJE

Tretjega maja 1945, v najtežji uri naše zgodovine, je slovenski
narodni parlament na Taboru v Ljubljani na dramatično naj slo¬
vesnejši način razglasil neomajano zvestobo našega naroda na¬
čelom svobode in demokracije. Proglasil je ustanovitev narodne
države Slovenije za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci.
Slovenija naj v bratskem sporazumu uredi svoje odnose z ostalimi
narodi Jugoslavije.

Ta slovenski narodni parlament je pri isti priliki slovesno okli¬
cal našo zahtevo silam sveta, naj ne uničijo sadov zmag, ki so jih
svobodoljubni Slovenci na domači zemlji z nepopisnimi žrtvami
izvojevali preti komunističnemu nasilju.

Ob desetletnici tega zgodovinskega dne se z največjo ljubez¬
nijo, spoštovanjem in najglobljo hvaležnostjo spominjamo junakov,
ki so dali svoja življenja za svobodo in demokracijo in vseh, ki so
nam ustvarili tretji maj kot simbol vekovitega hotenja po Svobodni
Združeni Demokratični Sloveniji.

Obnavljamo slovesno obljubo, da bomo za osnovne misli, ki
jih vsebuje oklic tretjega maja 1945, živeli in delali iz roda v rod,
dokler slovenski narod ne bo svoboden gospodar na svoji zemlji
in dokler ne bo neodvisno od vsakega zunanjega vmešavanja in
notranjega nasilja uredil svojega narodnega in državnega živ¬
ljenja.

Tako nam pomagaj Bog!

Predsedstvo Narodnega Odbora za Slovenijo
Dr. Miha Krek, predsednik,

Dr. Bogumil V očnjak, podpredsednik.

Washington, 3. maja 1955.

Drugi mednarodni kongres Krščansko - demokratske
zveze za srednjo Evropo

Mauser jeva nova po¬
vest  Večna ve*

Nova povest Karla Mauserja pomeni
zanimivost, v marsičem pa napredek in
novost. Dozdaj smo bili vajeni od njega
povesti iz naše polpreteklosti doma, re¬
alističnih. povesti iz blejskega kota s
problematiko iz časa med obema vojna¬
ma, deloma iz časa med vojno (Ljudje
pod bičem) in takoj po njej (Sin mrtve¬
ga). Begunsko problematiko je samo
nakazal z odlomki iz povesti Leseno me¬
sto ,ki ga še nismo brali v celoti. Večlet¬
no begunsko bivanje med Korošci mu je
dalo snovi za več sodobnih koroških no¬
vel, deloma celo zgodovinskih. Zdaj je v
Severni Ameriki, in po krajših podlist¬
kih, ki mu jih je navdihnilo ameriško
življenje, je zdaj napisal prvo večjo po¬
vest iz severnoameriškega okolja Večna
vez. Že zato je zanimiva. Izdal jo je tu¬
di na ameriški način: v založbi Sloven¬
ske pisarne razmnoženo na pisalni stroj
in prekliširano v knjigo, česar tehnična
plat je kriva precej napak, ki jih bo mo¬
ral bralec sproti popravljati.

Mauser se je v tej povesti lotil enega
najbolj perečih moralnih problemov
“starih” slovenskih Amerikancev: pro¬
blema zakona. Sami vidimo tudi tu, ka¬
ko se slovenski živelj, ko se loči od mo¬
ralnega sveta svoje okolice, amerikani-
zira, pomaterializira. Izgublja vero v
Boga in se prilagaja vladajoči svetni mo¬
rali. Ena takih je pojmovanje zakona, ki

V Ameriki izgublja tradicionalni kato¬
liški smisel “večne vezi” ter postaja sa¬
mo problem dogovora, uživanja in lo¬
čitve.

Za glavnega junaka je vzel Matta
Kovacha in njegovo ljubezen. Ko so dru¬
gi strani Slovenci zajadrali v brezverno
družbo in se poročali civilno, se je on
poročil z neko Jane Peskar, ki je bila
vse drugačno dekle kakor druge: resna,
zamišljena, pobožna. Pojmovala je za¬
kon za sveto zadevo in se poročila cer * 1 2
kveno, verujoč,.da ima zakon le pred Bo¬
gom in v njegovem imenu pomen večne
vezi. Zaživita srečno življenje: iz fabri-
ke gresta na deželo, na farmo, kakor
je želel ženin oče stari Peskar, in ro¬
di se jima otrok, da bi povečal to Srečo.
Toda od tedaj naprej se žene prime po¬
dedovana duševna melanholija, ki pri¬
pelje do popolne apatičnosti in končno

V blaznost. Matt jo mora poslati v umo¬
bolnico, kjer životari brez zavesti.

Med tem časom, ko je doma ob otroku
sam, se razloči sam od sebe zakon so¬
seda, drugega Slovenca. Žena njegova
Dorothy se zaljublja vidno v osamlje¬
nega Matta in pred vsem ameriškim
svetom bi bilo čisto naravno, da se Matt
sodnijsko loči od neozdravljivo bolne, v
umobolnici zaprte žene, in zaživi pol¬
no življenje z Dorothy na svoji farmi.
Tudi njega vleče srce k njej, na katero.
se je privadil že tudi njegov otrok, ki
pravo mater komaj pozna. Povest teče
v tej smeri čisto preprosto in k cilju, ki
bi se večini v Ameriki zdel samoposebi
razumljiv: v ločitev in novo civilno po¬
roko, ki bi bila v materialen uspeh obeh,
zdaj hirajočih farm, pa tudi dveh, ki se
ljubita in se približujeta z okoliščinami.

Zdi se, da se bo problem sam rešil,
kajti Jane gre vidno h koncu... Malo
prej ali pozneje bi v očih Amerikanca
ne pomenilo ničesar napačnega v moral¬
nem smislu... Do tu gre povest brez
posebne napetosti, tako preprosto, da še
ti zdi zgolj pripovedovanje neke banal¬
ne, stokrat ponovljene zgodbe. Toda v
tem hipu se povest obrne navznoter, po¬
stane zanimiva, globoka. Od tu pomeni
uspeh Mauserjev. Kljub vsej priprav-
jenosti Matta zaživeti z Dorothy nov
zakon ob umirajoči ženi, se on vzdržuje
od tega ob misli, da je tudi s smrtnobol-
no ženo zvezan za večno. Ko pa žena
umre, se on zave svoje krivde, ki jo je
zagrešil v — mislih in željah, in se ju¬
naško odpove novi sreči z Dorothy.
Mrtva žena premaga živo življenje:
Matt se umakne v Evropo, da si očisti
vest. Toda njegov otrok se je tako na¬
vezal na Dorothy, da se Matt vrne v
Ameriko in se poroči z Dorothy, srečen,
da je bil vendarle bolni ženi zvest do
smrti, kakor tudi je bilo težko in v očeh
“Amerikancev” nesmiselno. Rešil je svo¬
jo ljubezen, da je lahko zaživel drugo.

To je nova Mauserjeva povest iz a-
meriškega življenja. Novo okolje, nov
uspeh, čeprav povestica v začetku he
kaže globine, v katero seže ob Janini
smrti, se ob konfliktu tega momenta
poduhovi in dvigne na višino Mauserje-
vih najboljših povesti. Svoj koroški in
gorenjski svet je Mauser zamenjal za
amerikanskega in dal ameriški emigra¬
ciji zanimiv pogled v njeno dušo. Mau¬
ser postaja amerikanski pisatelj in še-
Vernoamerikanska emigracija — stara
kakor nova — naj bo vesela, da ima svo¬
jega epika. Tine Debeljak.

Drugi dan kongresa je bil namenjen
v glavnem delu komisij in njihovemu po¬
ročilu glavni skupščini. Preden se je pa
delo pričelo, so se delegati skupno ude¬
ležili službe božje v cerkvi Svete druži¬
ne, ki leži nasproti palače, v kateri je
kongres zboroval.

Sv. mašo je opravil ob asistenci dveh
duhovnikov pomožni škof iz Rige v Lat¬
viji sedaj v begunstvu, prevzv. Josef
Rancans, ki se je udeleževal tudi osta¬
lih točk kongresa. Med mašo je delegate
v lepi pridigi nagovoril Rev. John Shee-
rin C .S. P., urednik lista The Catholic
World. Pridigar je v izbranih besedah
povdaril, da bo, kakor je Kristus vstal,
vstala tudi srednja Evropa in da mi kot
verni kristjani to tudi upravičeno priča¬
kujemo po starem ruskem reku: ‘Bog
sedi v kotu in čaka.’ Govornik je dejal
da ima srednja in vzhodna Evropa po¬
sebno poslanstvo. Poklicana je, da prine¬
se svetu, ki je izgubil pravo smer živ¬
ljenja krščansko pojmovanje življenj¬
skega. smisla, in da usmeri novi družabni
red proti načelom, ki jih vsebuje krščan¬
stvo. Kakšen čudovit svet bo vstal, ka¬
dar se združi ta življenjska filozofija
vzhoda s tehniškim napredkom in demo-
-kratsko pravičnostjo zapada, je proti
koncu pridige vzkliknil govornik.

Po maši so začele. delati tri komisi¬
je (poverilna - credential, programska -
platform in resolucijska). Popoldne so
vse tri komisije predložile skupščini svo¬
ja proročila, ki so bila odobrena. Skup¬
ščina je nato prešla k razpravi o pro¬
gramu zveze in o predlaganih resoluci¬
jah. Predloženih je bilo pet resolucij
in sicer: o kolonializmu kakor ga uvaja
komunizem — ta resolucija je bila po¬
slana azijsko-afriški konferenci v Ban-
dungu v Indoneziji-—, resolucija o pre¬
ganjanju vere in cerkve, resolucija o de¬
lavstvu, resolucija o kmetskih proble¬
mih in resolucija o stališču žene v člo¬
veški družbi.

Program (platform) se bavi z najbolj
perečimi vprašanji sedanjosti, ki so ob¬
sežena v treh besedah: mir, so-obstoj

(co - existence) in osvoditev. V njem
je zveza pojasnila svetu svoje poglede
in svoje stališče do vseh vprašanj
in to v senci atomske bombe.

Večerne ure drugega kongresnega dne
so bile prihranjene zborovanjem posa¬
meznih strank. Slovenska ljudska stran¬
ka v begunstvu je tudi imela tako zbo¬
rovanje svojih delegatov, kjer je njen
načelnik Dr. Miha Krek podal svoje po¬
ročilo in kjer so se obravnavala vsa važ¬
na vprašanja v zvezi z zastopstvom
stranke v Kršč. dem. zvezi. Sklejeno je
bilo med drugim delegirati na vidna in
odgovorna mesta tudi predstavnike mla¬
dega rodu slovenskih krščanskih demo¬
kratov v begunstvu in vztrajati na na¬
čelu rotacije med posameznimi stranka¬
mi v zasedbi vodilnih mest v uniji.

ZAKLJUČNO ZBOROVANJE

Tretji dan kongresa je bila nedelja.
Po kosilu je bilo zaključno zborovanje
celotne skupščine, na kateri je bila iz¬
glasovana razrešnica staremu odboru.
Nato so bile volitve širšega odbora.
Vsaka stranka — članica ima šest čla¬
nov v tem odboru. SLS je poslala v širši
odbor, v smislu sklepa na prejšnjem ve¬
čeru, poleg štirih drugih tudi dva mla¬
da svoja člana, od katerih eden je bil
pozneje izvoljen skupno z načelnikom

Dr. Krekom tudi v izvršni odbor, ki vodi
vse poslovanje zveze.

Kongres se je slovesno zaključil dne
17. aprila zvečer s skupnim banketom,
ki so se ga udeležili delegati vseh šeste-
rih strank, in lepa vrsta povabljenih go¬
stov iz ameriškega in mednarodnega po¬
litičnega in javnega življenja. Med od¬
ličnimi gosti, ki so zborovalce nagovo¬
rili so bili: predsednik Odbora za svobod¬
no Evropo, (Free Europe Comittee)
Whitney Shepardson, kongresnik Da¬
niel J. Flood iz Pennsylvanije, Rev.
Benjamino" Nunez,, ambasador iz Cos¬
ta Rica pri Združenih narodih, James T.
Farrell, odlični ameriški pisatelj in pred¬
sednik ameriškega odbora za kulturno
svobodo ter član :  USA senata Joseph
0’Mahoney iz države Wyoming.

Vsi govori so izzveneli v priznanje
krščansko demokratskim načelom, ki so
najbolj sposobna, ‘da rešijo svet iZ se¬
danje težke zagate, v katero je zašel.
Ta načela so tudi jnočrio, zares najmoč¬
nejše orožje v boju zoper komunizem,
ker ne pomenijo samo negativnega pobi¬
janja zla, kakor ga predstavlja komuni¬
zem, marveč nudijo pozitivne temelje in
smernice, kako urediti javno in zasebno
življenje, da bo človeštvo zopet zaživelo
človeškega dostojanstva vredno živ¬
ljenje. ‘Obljubljamo z vsem srcem’, je
vzkliknil mladi duhovnik iz Costa Rica
B. Nunez, ki je govoril v imenu predsed¬
nika Jose Figueres-a, ‘da se bomo bo¬
rili zoper komunizem na ta način, da bo¬
mo delali za blagor ljudstva tako, ka¬
kor ono samo želi’.

James T. Farrell je v svojem čudovi¬
to lepem govoru naglasil duhovnost nad
snovnostjo in pribil, da se bodo razme¬
re na svetu uredile šele, ko se bo člo¬
veštvo izkopalo iz 1  materializma, kamor
ga je pahnil pogubni nauk K. Marxa.

Zadnji govornik je bil senator Joseph
0’Mahoney, ki je med drugim dejal to¬
le: ‘Spopad med ideologijo duhovnega in
ideologijo materializma, ki sedaj grozi
svetu s tretjim svetovnim požarom, je v
svojem bistvu moralni boj za neodvi¬
snost človeške duše. To ni boj za boga¬
stvo in moč, marveč za ohranitev temelj¬
nih načel o strpnosti med ljudmi, med¬
sebojno priznanje človekovega dosto¬
janstva, za Vero, Upanje in Ljubezen, ki
so osnovne čednosti vsakega resničnega
kristjana. To je prepričanje, ki ga nosi¬
te v srcu vi, krščanski demokratje. Za
to prepričanje ste mnogo žrtvovali, in
mnogi izmed vaših sorodnikov in prija¬
teljev so zanj trpeli in umrli. To je pre¬
pričanje, ki vas veže tudi v tej vaši or¬
ganizaciji, organizaciji, ki naj tvori čle¬
nek med ameriškim ljudstvom in ljud¬
stvi, ki žive za železnim zastorom ali pa
ob njegovih robovih’.

Senator 0’Mahoney je zaključil svoj
govor s tole mislijo: “Značajnost in mo¬
ralnost, ki ju cenimo v našem vsakda¬
njem živlenju, v trgovskih in drugih o-
pravkih, kakor tudi v poklicnem delu,
ter vera, ki jo nosimo v srcih kot dra¬
goceno vez med človekom in Bogom, to
je ono orožje — in samo to —, ki bo z
njim duh zmagoslavno zavladal nad go¬
lo silo.”.

S takimi mislimi je bil zaključen dru¬
gi mednarodni kongres Krščansko-demo-
kratske zveze za šrednjo Evropo, ki je
v vsakem oziru odlično uspel. Soglasno
je mnenje, da se je vse razvijalo gladko,
da je bila vsebina kongresa zelo pomem-

Kos-Gorše: Križev pot
prosečih

Prvo redno izdanje Slov. kult. akcije
v letošnjem letu je Križev pot prosečih.
Besedni del mu je napisal na Irskem
živeči pesnik Vladko Kos, podobe pa u-
stvaril France Gorše, ki živi v Sev. Ame¬
riki. Je to bibliofilska izdaja: obsega 36
strani na boljšem papirju, stane 15 pe¬
sov, a tudi verzi, še bolj pa podobe, ne
bodo mik splošnemu občestvu.

Poleg rožnega venca je križev pot go¬
tovo najbolj priljubljena in tudi skriv¬
nosti polna molitev. Rekel bi, niz pre¬
mišljevanj, skritega sočutja in občudo¬
vanja ob poti našega Gospoda na Golgo¬
to. Ta pretresljiva in pred 2.000 leti res¬
nična dogajanja so že zajeli najrazlič¬
nejši veliki umetniki v žlahtne posode
svojih del.

Pred leti je pesnica Vida Tauferjeva
dala tekst Križevega pota, ki je postal
skelet Tomčevi uglasbitvi. Če si ga po¬
tem slišal, te je zajel z močjo, da si imel
'občutek prave skrivnostne simfonije ve¬
likega petka.

Kosov tekst obsega 14 trivrstičnih ki¬
tic — za vsako postajo po eno, poleg
teh pa še začetno in zaključno. Prva
vrsta je vselej jedrnat vzdih, katerega
človek ob postaji premišljuje in se v do¬
gajanja zatopi; naslednji dve prvo le
pojasnjujeta in izpopolnjujeta. Tako je
tu izlitih usekaj čudovitih prošenj poniž¬
ne in globoko verne duše, ki hoče biti
dejanska podoba Gospodova in iti zve¬
sto po Njegovih stopinjah. Mogoče je
prav letos primerno, da bi jih človek pre¬
mišljeval s pesnikom vred večkrat, ko
smo ob deseti obletnici naših velikih mu¬
čenikov najbliže njihovemu in Njegove¬
mu križevemu potu.. .

Nekaj mest je manj razumljivih oz.-
manj posrečeno rečenih: “Daj vsem, ki
v borbi padejo, zavest nepremagljivosti”
(3. postaja). Kakšno zavest naj imajo
v borbi padli? Njim pripade le še čast,
sijaj, krona... nepremagljivosti! — Ali:
malo poetičnosti v zadnjih dveh vrstah
5. postaje. — Ali: 6. postaja: “Potopi
vanje svoj obraz, da zopet v vseh te sre¬
čajo”. Kdo naj te sreča — v vseh? Mo¬
goče je hotel reči ... da zopet vse te sre¬
čajo. — Tudi “temnave” v 14. postaji
bi brez škode zamenjal s “temavo” ali
“temino”!

Gorše je ‘ustvaril celostranske podobe'
k tekstu. So to preproste, intimne po¬
staje Križevega pota, brez tistega okolja
in množic, ki smo jih bili vajeni do zdaj
videti. Zato imamo tudi občutek osame¬
losti, neprepričljivosti, hladu, ki veje iz
podobe, kakor bi gledal le nakazani
osnutek bodočega zrelega dela. Zdi se mi,
da je vse premalo vidna milina, po-
| trpežljivost, ljubezen... ki je je ravno
polno Gospodova pot na Golgoto, nepre¬
magljiva sila in veličina, ki nam jo pred¬
stavlja Njegov Križ.

Tisti, ki so jim najbližje novosti pri
srcu, bodo s knjižico zadovoljni.

—jkc.

JUGOSLAVIJA V JALTI

(Nadaljevanje s 1. strani)

se za jugoslovansko vprašanje in sploh
za razmere na Balkanu 'manj zanimali,
ker je to področje spadalo pod britansko
vojaško operacijsko zono.

O Jugoslaviji so v Jalti razpravljali
na sejah 8., 9. in 10. februarja. Stalin in
Molotov sta pritiskala na Churchila, in
Edena, naj poskrbita od svoje strani za
.čimprejšnjo izvedbo dogovora Tito-Šuba-
šič, ki je bil sklenjen poleti 1944, pa
kasneje dopolnjen.

Churchill je odgovoril, da , bo Eden
predložil k sporazumu med Titom in
šubaščem dve dopolnili, kar se pa kra¬
lja tiče da pa je on javno kot privatno
poudarjal .vedno, da pojdejo mimo kral¬
ja, če ne bi hotel pristati na regentstvo.
Prepričan je, da bo Tito predloženi do¬
polnili sprejel, če mu reče Stalin le par
besed.

Stalin je dejal, da je Tito ponosen mož
in bi utegnil nasvet zavreči, da pa bo
kljub temu to storil.

Naslednji dan je Molotov predložil, naj
se jugoslovansko vprašanje reši neozi-
raje se na kraljeve želje in brez vsake¬
ga zavlačevanja.

Eden je predložil:

1.. Da se naj AVNOJ (Antifašističko
veče narodnog oslobodjenja Jugoslavije)
razširi tako, da bodo vanj vključeni vsi
oni člani zadnje narodne skupščine, ki
se tekom vojne niso kompromitirali. Ta-

bna in da si je CDUCE znova utrdila
sloves važne mednarodne organizacije.
Letos praznuje petletnico svojega ob¬
stoja, pa lahko pokaže na velike sadove
svojega vztrajnega dela, ki je vse usmer¬
jeno proti enemu cilju: kako pripomoči
k čimprejšnji osvoboditvi narodov, ki je¬
čijo pod komunističnim jarmom.

ARGENTINA

Jeruzalemski patriarh je podelil
generalu Peronu najvišje odlikovanje-
ogrlico Reda božjega groba.

Devet poslancev Peronistične
stranke je vložilo v poslanski zborni¬
ci zakonski osnutek za delno spre¬
membo ustave v tem smislu, da se
izvede ločitev Cerkve od države in u-
kine poučevanje verouka. V ta na¬
men zakonski osnutek predvideva
sklicanje ustavodajne skupščine.

V poslanski zbornici je bila spreje¬
ta sprememba poslovnika, ki med
drugim odpravlja versko obliko pri¬
sege v parlamentu.

Zun. minister dr. Remorino je iz¬
ročil uruguayskemu veleposlaniku v
Bs. Airesu oster protest argentinske
vlade zaradi napadov v uruguayskem
tisku in radiu na Argentino in njene¬
ga predsednika.

Zunanje ministrstvo je objavilo
sporočilo, da sta se argentinska in
čilska vlada sporazumeli, da se z
arbitražo reši vprašanje posesti oto¬
kov Picton, Nueva in Lenox nasproti
Ognjeni zemlji.

Vojni minister gral. Franklin Lu-
cero bo po časopisnih poročilih v krat¬
kem odšel na povabilo ameriške vla¬
de na obisk v Washington.

ko razširjen AVNOJ naj bo začasni dr¬
žavni parlament.

2.) Vsa zakonodaja in vsi sklepi
AVNOJ-a morajo biti kasneje potrjeni
od ustavodajne skupščine. Poleg tega bi
bilo zaželjeno, da bi nova vlada izjavi¬
la, da je samo začasna in da bo vodila
državne posle samo dotlej, dokler ne bo
narod izrazil svoje svobodne volje — v
volitvah.

Sovjetsko zastopstvo je bilo nejevolj¬
no, da Angleži Titu ne zaupajo preveč
in je vedno znova poudarjalo, da je naj¬
važnejša izvedba dogovora Šubašič-Tito.
Stalin je dejal, da je vsako zavlačevanje
izvedbe dogovora nezaželjeno, ker da
Jugoslavija nima prave vlade.

Churchill je odgovoril, da ta trditev
ni točna, ker da je Tito diktator in lahko
stori, kar hoče. Stalin je trdil nato, da
Tito ni diktator, ampak predsednik na¬
rodnega odbora, brez vsake prave vlade,
kar da ni dobro.

Eden je nato pojasnil, da sprejem
gornjih dopolnil ni pogoj vzpostave do¬
govora, ampak da on le vstraja na tem,
naj jih konferenca sprejme, ker da jih
bo tudi sam šubašič, ki je na poti k
Titu, stavil. Če jih Tito sprejme, bo vse
v redu.

Stalin je dejal, da se z dopolnili stri¬
nja, da pa naj bi bila le najprej se¬
stavljena skupna vlada. Končno je pri¬
stal na Edenov predlog, da bodo vse tri
vlade predložile Titu sprejem obeh do¬
polnil.

V nadaljnih razgovorih je Churchill o-
menil, da Tito menda nima nič proti te¬
mu, da bi tuji zastopniki opazovali po¬
tek volitev v Jugoslaviji. Stalin tej mi¬
sli ni bil posebno naklonjen.

Potem, ko je predložil dopolnilo v
proglas na osvobojeno Evropo, v kate¬
rem izjavljajo zavezniki, da bodo pod¬
prli one politične voditelje, ki so se
dejansko uprli nemškim napadalcem, je
Stalin svetoval, naj bi poslali Titu o
sprejetih sklepih brzojavko.

V uradnem poročilu ob zaključku po¬
svetovanj 12. februarja 1945 je stalo o
Jugoslaviji sledeče:

“Zedinili smo se, da priporočimo mar¬
šalu Titu in dr. šubašiču, da takoj izve¬
deta medsebojni sporazum in na njegovi
osnovi sestavita novo vlado.

Poleg tega priporočamo, da naj nova
vlada, čim bo sestavljena, izjavi:

1. da bo AVNOJ razširjen tako, da bo¬
do vanj vključeni oni člani zadnje jugo-
slovenske skupščine, ki se niso pregre¬
šili s sodelovanjem s sovražnikom. Na
ta način bo ustvarjen začasni parla¬
ment.

2. Zakoni, ki jih je sprejel AVNOJ,
bodo kasneje predloženi v odobritev u-
stavodajni skupščini.”

Čeprav v uradnem poročilu ni omenje¬
no, so vendar razpravljali na posveto¬
vanjih tudi o Gorici in Istri ter o avstrij-
sko-jugoslovanski meji. Do kakih skup¬
nih zaključkov o tem ni prišlo, vsaj iz
sedaj objavljenih dokumentov to ni raz¬
vidno.

Usoda Jugoslavije je bila v bistvu od¬
ločena že pred jaltskimi razgovori. V
Jalti so le potrdili ono, o čemer sta se
preje pogodila Moskva in London ter
sprejeli še oni usodni sklep o vračanju
vojnih ujetnikov in civilnih oseb, na o-
snovi katerega so nekaj mesecev kasne¬
je izročili Angleži Titu preko 11.000 slo¬
venskih fantov in mož, ki jih je. dal ta
kot svoje politične nasprotnike pomo¬
riti.”

Buenos Aires, 12. V. 1955

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Tirnice iz SComrnJe^-

Za cerkvijo karmeličank na Selu je se¬
daj na vrsti za porušitev cerkev slovan¬
skih apostolov sv. Cirila in Metoda za
Bežigradom v Ljubljani. Komunisti v
Ljubljani so sklenili, da jo bodo podrli,
ker baje nameravajo na prostoru ob žei
leznici zgraditi razstavne prostore. Po¬
slopje Baragovega semenišča mislijo
spremeniti v hotel. Kot znano je načrte
za prenovitev stare cerkvice sv. Krišto¬
fa za Bežigradom napravil univ. prof.
arhitekt Josip Plečnik.

V Ljubljani so nedavno gostovali čla¬
ni dunajskega Burgteatra. Uprizorili so
Goethejevo Ifigenijo na Tavridi ih
Schnitzlerjevo Ljubimkanje. Med igralci
je nastopil tudi znani filmski igralec
Hans Moser. V pogovoru z ljb. časni¬
karji je povedal, da je svojo igralsko
kariero začel svoj čas pri nemškem
gledališču v Ljubljani. Povdaril, je tu¬
di, da ga na Ljubljano vežejo lepi spo¬
mini in da se je s slov. tovariši dobro ra¬
zumel.

Na Reki so uprizorili novo slovensko
opero Rona, ki jo je napisal ravnatelj
reške opere znani hrvatski skladatelj
Boris Papandopulo. Libreto je pripravil
Ferdo Delak po istoimenski drami slov.
pisatelja Antona Leskovca. V delu je pri¬
kazano življenje beračev-potepuhov.

V jugoslov. umetniškem filmu “Krva¬
va pot”, ki gta ga skupno izdelali Jugo¬
slavija in Norveška in ki so ga v Fran¬
ciji črtali s sporeda na filmskem festi¬
valu, je prikazano delo jug. interniran¬
cev na Norveškem, kjer so morali gra¬
diti ceste za Nemce. Med drugimi igral¬
ci — jugoslov. in norveškimi — v njem
nastopa tudi Slovenec Janez Vrhove.
Snemali so ga delno tudi v Sloveniji in
sicer blizu Bohinjske Bistrice.

V Ljubljani je nedavno z velikim u-
spehom nastopil znani ameriški črnski
sekstet Jubilee Singers. Na sporedu so
bile črnske duhovne pesmi.

Umrli so. V Ljubljani: Janez Osolnik,
upokojenec, Ana Bernik, roj. Kovač,
Franc Doljak, žel. upok. Marjeta No¬
vak, roj. Gole, Franc Zorko, pek. moj¬
ster, Frančiška Iskra, roji Gregorka,
Jože Božič, Jože Pozaršek, Teodor Gru-
dinski, univ. v p., Ana Bitenc, učiteljica
v p., Rudolf Šturm, upok. Dr. Lunaček,
univ. prof. in Cecilija Drenek, roj. Hri¬

bernik v Kranju, Maks Vodopivec iz
Dob pri Kostanjevici na Krki, France
Trontelj, vlakovodja v Zg. Duplicah, Ma¬
rija Jenko, roj,. Bahar v Dravljah, Ja¬
nez Pretnar v Vižmarjih, Ivana Res,
roj. Pristov v Kranju, Janez Bajda,
kmet v Stepanji vasi, dr. Martin Gor¬
janc, prof. v p. v Škofji Loki, Anton
Grgič, žel. upok. v Novem mestu, Šte¬
fan Ilc, pos. v Goriči vasi, Adolf Lebič
v Rogatcu, Ivan Katič, upok. v Celju,
Marija Dobravc, roj. Grific v Celju in
Frančiška štrukelj, roj. Kucler v Drav¬
ljah.

Arheološko izkopavanje, ki se je za¬
čelo leta 1952 v Šempetru v Savinjski
dolini, so v naslednjih letih načrtno
nadaljevali ter je privedlo do velikih
najdb, ki so po bogastvu in lepoti izko¬
panih rimskih spomenikov presegle vsa
pričakovanja. Med drugim so našli ne¬
kaj dobro ohranjenih 'sarkofagov iz
peščenjaka. Med najlepšimi najdba¬
mi pa je reliefna plošča z Ganimedom,
ki ga orel odnaša v nebo.

Na področju širše Ijubljalske okolice
mislijo doma komunisti ustanoviti na¬
slednje komune: Kamnik, Domžale, Li¬
tija, Grosuplje, Vrhnika, Logatec, Med¬
vode. Na dosedanjem področju ljubljan¬
ske mestne občine in v njeni ožji okolici
pa bodo komune: Ljubljana — Center,
šiška, Šentvid, Polje, Moste, Vič, Rakov¬
nik, Posavje.

Goriška in Primorska

V Trstu je umrl Msgr. Sirotti — ne¬
koč Sirotič, ki je postal znan zaradi svo¬
jega krivičnega nastopanja proti Sloven¬
cem po odstopu nadškofa Sedeja.

V Barkovljah je umrl upok. sodnijski
uradnik Fran Pertot. V Borštu so po¬
kopali nadučitelja Josipa Bertoka. V
Drascah pa je našel smrt ob iskanju
starega železa 27 letni Alfred Krošelj
katerega je raztrgala granata iz I. svet.
vojne. Nenadna smrt mladega Alfre¬
da je vse pretresla še bolj zato, ker
je vsa družina — osem bratov in sestra
brez posla in si je Alfred z iskanjem
starega železa služil kruh. — V Postoj¬
ni je umrl Goričan Vidrih Franc, šofer
prevoznega podjetja Goriziana.

V Videmskem semenišču je bila usta¬
novljena posebna štipendija v spomin
pok. msgr. Trinka. štipendija, v kate¬
re sklad se je doslej nabralo že 334.100
lir, bo namenjena revnemu bogoslovcu
videmske nadškofije.

KOROŠKA

Krščanska kulturna zveza je priredila
maskerski tečaj v Mohorjevi hiši v Ce¬
lovcu. Tečaja, ki ga je vodil strokov¬
njak na tem področju Ciril Sega, se je
udeležilo okrog 40 fantov in deklet.

Na posledicah prometne nesreče je
umrl kaplan Martin Štturm, doma iz
Mokrij, ki je nazadnje služboval v Bre-
žah. Pokojni je bil v sovj. ujetništvu in
se je šele leta 1946 vrnil na svoj dom.

- PORAVNAJTE NAROČNINO! -

Slovenci v Argentini

Buenos Aires

Slovenski pevski zbor Gallus bo tudi
letos priredil svoj koncert na povabilo
Direkcije za kulturo pri Ministrstvu
vzgoje. Letošnji koncert bo v torek 17.
maja ob 18.30 uri v Teatro Nacional
Cervarites. Program obsega izključno
dela slovenskih avtorjev. Vstopnine ni.
Opozarjamo vse naše rojake na ta kon¬
cert in priporočamo, da ga v čim lepšem
številu obiščejo. Skoro gotovo bo koncert
prenašala Državna radijska postaja Ra¬
dio del Estado.

Drago Mario Šijanec je v pone-
ideljek dne 2. maja dirigiral simfonični
koncert v Teatro Nacional Cervantes.
I Na sporedu so bila dela francoskih kom¬

ponistov Ravela, Faureja in Dariusa
Milhauda. Naš slovenski rojak je doživel
velik uspeh in so vsi listi prinesli ob¬
širne zelo pohvalne kritike, tako zlasti
“Prensa”, “Nacion”,, “Freie Presse”,
‘Arg. Tageblatt”, “Clarin” in ‘Razon.
Obširno kritično poročilo je izšlo tudi v
obeh tukašnjih francoskih dnevnikih
“France Journal” in. “Quotidien”, diri¬
gentu 'izrekata posebno priznanje za glo¬
boko umevanje in popolnost izvedbe
glavnih del teh modernih francoskih
komponistov.

Večer čarovnij, ki, ga je pripravila
Slov. fantovska zvez« prejšnjo nedeljo
v ramoški župni dvorani, je privabil ve¬
liko število slovenske, mladine in njenih


o..©..o*.®..9.-s«.a.-a..e.»s.-,

V NEDELJO 15. MAJA BOMO SLOVENCI V ARGENTINI POHITELI KOT VSA LETA DOSLEJ NA SKUPNO

SLOVENSKO ROMANJE V LUJAN

Romarski vlak odpelje s postaje Once ob 7.15, iz Li-
niersa ob 7.38.

V Marijini baziliki pridiga in sv. maša, začetek
ob 9.30.

11 — 15.30 opoldanski odmor.

Ob 13.30 se bo predvajal pretresljivi film “OBTOŽEN
IZDAJE” (Proces proti kardinalu Jožefu Mindz-
'senthyju). Cena vstopnici $ 5.—.

Ob. 15.30 pridiga, precesija, pete litanije Matere božje,
blagoslov in darovanje.

17.00 odhod na romarsko postajo.

Na postaji Once naj udeleženci zasedejo le zadnjo polovico vlaka. Sprednje vagone napolnijo romarji, ki bodo
vstopili v Liniersu.

V opoldanskem odmoru naj vsi udeleženci romanja podpišejo prošnjo na prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožma¬
na, da posveti 3. julija na ameriških Brezjah v Lemontu slovenski narod brezmadežnemu Marijinemu Srcu.

SLOVENCI! V NEDELJO VSI NA ROMANJE V LUJAN!



...

čer, je pozdravil tajnik SEZ g. Lojze
Rezelj. Na prošnjo odbora SEZ sta
nastopila prijatelja SFZ domačina-ma-
gistra “črne umetnosti” ter sta vsem
pripravila obširen, dve uri trajajoči, za¬
nimiv in vesel spored, za kar sta žela
navdušeno odobravanje in priznanje
vseh navzočih.

Družabna prireditev Slovenskega pla¬
ninskega društva je bila v soboto zvečer
dne 7. maja in sicer tokrat v lepih in ob¬
sežnih prostorah kluba Tiro Federal. Na
prireditev je prišlo zelo mnogo sloven¬
skih rojakov, ki so preživeli v teh pri¬
jetnih prostorih nekaj zelo lepih ur ve¬
sele zabave. Igral je orkester Harmony
-Jazz, na sporedu pa je bil tudi srečolov
z lepimi dobitki. Presenečenje večera
je bil izid planinskega zbornika “Gore”,
novega letnega glasila Slovenskega pla¬
ninskega društva. Najlepše je učinkova¬
la na njem oprema, delo akad. slikarice
Bare Remčeve, ki je napravila tudi po¬
sebne “ex librise”, ki so ponatisnjeni v
zborniku.

Dopolnilo. V zadnji številki našega
lista smo objavili poročilo o občnem zbo¬
ru Družabne pravde z dne 1. maja t. L,
kakor tudi sestavo odbora Družabne
pravde. Prejeli smo sporočilo, da so po¬
leg navedenih odbornikov od starega od¬
bora še ostali v njem: prosvetni refe¬
rent g. Lado Lenček vodja organizacij¬
skega odseka g. Janez šest in vodja
strokovnih odsekov g. Anton Godec.

Mestna občina v Moronu je priredila
industrijsko razstavo. Na njej sodeluje¬
ta tudi rojaka gg. Albin Kočar in Mirko
Kopač, ki imata podjetje “Časa mia” za
izdelovanje desk in tub za navijanje bla¬
ga v tekstilnih tovarnah. Njuni izdelki
na razstavi vzbujaje pozornost. Razsta¬
va je v občinskih prostorih na Avdi Hi"
polito Irigoyen poleg pokopališča.

OSEBNE NOVICE

V Krtini pri Domžalah je končal zemsko
pot Franc Barle, star 50 let. Tukaj ža¬
luje za njim brat Valentin Barle, doma
pa zapušča brata in sestro. — V Roga-
ševcih v Prekmurju je zaspal v Gospodu
Štefan Gider. V Argentini živi njegov
svak Lajči Šeruga, naš zaveden rojak
in prosvetni delavec. — V 'Wilde je za¬
dela bridka izguba družino Petra Špa¬
capana, doma iz Ozeljana pri Gorici. E-
dina hčerka Nelida, stara 17 let je kljub
vsem naporom zdravniške vede za ved¬
no zapustila žalostne starše- na letošnjo
tiho nedeljo.

Lanus

Birma bo na binkoštno nedeljo 29. ma¬
ja t. 1. popoldne ob 16. če kdo želi po¬
rabiti priliko, naj se prijavi pravočasno.

Slovenski dom v Lanusu — ni ga še;
pa če Bog da in če bomo hoteli, ga bomo
imeli. Lopate smo že zasadili. Naj se
zahvalimo posebej č. g. Ravnikarju An¬
tonu za izdaten dar 500.— pesov.

Atar del Plata

V cerkvi sv. Petra in sv. Cecilije je
bila dne 10. aprila t. 1. krščena na ime¬
ni Marjeta-Aleksandra, dne 9. decembra
1954 rojena, hčerka g. Pavla Ferfolje in
njegove gospe Eme, roj. Pelan iz Villa
Ballester v Buenos Airesu. Krstna bo¬
tra g. Franca Pelana in go. Jožefo Fer-
folja sta zastopala g. dr. Angel Kalin in
njegova gospa Antonija. Krst je izvršil
g. Boris Koman. Iskreno čestitamo.

Oh romanju v SLujan

Letošnje romanje v Lujan pade na
prav tisto nedeljo kakor v maju 1945,
ko so se množice slovenskih beguncev
prvič zbrale k maši v Vetrinjski cerkvi.
Iz vseh krajev Slovenije, bi lahko rekli,
so bili na vetrinjskem polju zbrani za¬
stopniki, bodisi vojaki bodisi civilisti,
ki so ono nedeljo prvič tudi v cerkvi iz¬
povedali ideale, zaradi katerih so zapu¬
stili domovino: vero v Boga in odločno
nasprotovanje brezbožnemu komunizmu.

S tisto prvo skupno mašo v Vetrinju
so bili tudi potrjeni temelji, ki naj na¬
ši emigraciji služijo kot trdne osnove
ves čas njenega bivanja v tujini. In v teh
desetih letih ki so od tedaj pretekla, smo
se po svojih najboljših močeh trudili, da
naša vera ni upadla ali se zrahljala,
pazili pa smo tudi ves čas, da z naše¬
ga odklonilnega' stališča napram komu¬
nizmu nismo niti za korak popustili.

Nov, zunanji znak naše pripadnosti
božjemu kraljestvu, novo potrdilo naše
utrjene borbe z brezboštvom bo letošnje
majsko romanje k lujanski Virgenciti,
naše snidenje z brezjansko Marijo.

Morda se nas bo zbralo samo pet ali
deset odstotkov onega silnega števila
brezdomcev na vetrinjskem polju. Manj¬
kala bo glavnina. A ne po naši krivdi
in brezbrižnosti: ne bodo navzoči tisoči
in tisoči naše emigracije, ki so si
poiskali nove domovine drugod; manjka¬
li pa bodo tudi vsi polki naše vojske, ki
leže pokošeni v slovenskih gozdovih in
jamah. Zato se bomo morali vsaj tisti,
ki se bomo romanja udeležili, spomni¬
ti vseh odsotnih: onih, ki so v drugih
domovinah, še posebej pa tisočev naših
rajnih junakov. Spomniti se jih bomo
morali z molitvijo, spomniti z našim
dostojnim zadržanjem, spomniti pa tu¬
di ob vsaki pesmi, ki jo bomo peli, za¬
vedajoč se, da tudi oni ta dan z nami
prepevajo hvalnice svojemu Stvarniku.

Z vero in zaupanjem v Devico, ki je
kači glavo strla, bomo zapeli Zmagala
si, Devica slavna, zavedajoč se, da nam
je vsak dan življenja nov korak na po¬
ti zmagovitega pohoda Pravice!

Mendoza

Teška nesreča je doletela našega roja¬
ka slikarskega mojstra g. Plahuto Ja¬
neza. Imenovani je prevzel večje slikar¬
sko delo v bolnišnici Espanol v Mendo-
zi. Delo mu je šlo že proti koncu. Dne
26. aprila je pleskal zunanjo steno viso¬
ke bolniške stavbe, pri čemer se je po¬
vzpel na 8 metrov visoko lestev. Komaj
je prišel do polovice, se je lestev pre¬
lomila in g. Plahuta je padel s hrbtom
na trda tla. Pri tem si je zlomil dve vre¬
tenci na spodnjem delu hrbtenice in na¬
lomil kost v kolku. Ponesrečenca so ta¬
koj prenesli v bolniško sobo in mu po
ugotovitvi poškodb nudili potrebno
zdravniško pomoč v isti bolnišnici G.
Plahuti želimo skorajšnjo ozdravitev.

Lažja nesreča je pa zadela krojaške¬
ga mojstra g. Bajdo Jožeta, ki se je dne
23. aprila pozno zvečer vozil s kolesom
domov. Zaradi mraka’ ni videl, da je
bil sredi ceste izkopan globok jarek, ki
ni bil ne zavarovan in tudi ne označen
z nočno signalno napravo. Zato je g.
Bajda zavozil v jarek, priletel na skalo
in si pri udarcu izbil dva zoba.

NARTE VELIKONJA (15)

Viiarska polena

“Kdo pa?” se je plašil starček, ki se
mu je vedno bolj jasnilo; spoznanje gro¬
ze in sramote se je vedno bolj jasnilo;
spoznanje groze in sramote je vedno
bolj rastlo v njegovih mislih. “Kdo pa,
če ne Matijec?”

“Tine!” je dahnila vsa skrušena.
“Tine!”

“Hlapec!” je ušlo starčku, ki je ves
zlezel vase ob tem priznanju. “Hlapec,
o, ti oboga Drobeževa Francka!” Poln
človeškega sočutja in usmiljenja je iskal
s tresočo se roko njeno glavo ter jo pri¬
jel, kakor je še prijel otroka v šoli, ko
se je kujala.

“Vstani, žena!” je velel resno ter zbi¬
ral vse svoje moči ob bolestnem krču,
ki mu je grabil srce. “Rečem ti, vstani!”

In je vstala ter mu stala nasproti.

“Greh je, kdorkoli je!” je ugotovil š
težko počasno besedo, ki jo je lovil v
svojih mislih. “In greh se mora popravi¬
ti pred Bogom in pred ljudmi.”

“Prav to je! On ne mara oklicev!”

“Kaj, on ne mara oklicev? Tako!
Greh pa je maral!” se je razi juti! star¬
ček. “In take gospodinje in take posest¬
nice ne mara! In da ne bo popravil gre 1
ha! K meni ga pošlji, Franca, k meni
ga pošlji! Pa da ni Matijec! Greh je,
kdorkoli je, toda z Mafijcem se da go¬
voriti. Tine pa je drugačen!” je šel spet
starček za svojimi človeškimi mislimi,

ker so mu radi prejšnje napetosti uha¬
jale. ‘ K meni naj pride! O, kaj govo¬
rim! Zdaj oklicev ne mara!”

“Ne, mara že, toda pod pogoji!” je
počasi stisnila skozi zobe.

“Pod pogoji? Pod kakšnimi pogoji?
Zdaj naj greh popravlja s pogoji? Kaj
pravim, popravlja? Plačilo za greh! O,
ti usmiljeni Bog. Plačilo za greh.”

“Da, on zahteva, naj mu prepišem
grunt!”

“Da mu prepišeš grunt!”

“Ta grunt je spravil skupaj stari Mo¬
hor!”

“Ta grunt je spravil skupaj stari Mo¬
hor!”

Nato sta dober hip oba molčala.

Franca je nemo strmela v starčka, za
čigar čelom so se počasi lovile misli.

“Samo doto sem jaz prinesla.”

“Doto in delo, Franca,” se je zge-
nil starček, kakor da se mu je posvetilo.
“Toliko mu zapiši, kolikor je tvoja dota
in tvoje neplačano delo, ker si tudi jed¬
la. Kar si pojedla, odbij! Doto in delo,
Franca, to je pošteno!”

“In če re bi hotel?”

“Če ne bi hotel?” se je prestrašil
Starček. “Če ne bi hotel? Ves se je zre¬
snil pri teh besedah. “Sramota je težja
od grunta!” je nazadnje razsodil. “Sra¬
mota je težja od grunta!”

‘ Sramota je težja od grunta!” je po¬

novila Franca ter si obrisala solze iz oči.
“Za greh naj bo pokora!” si je dejala.
“Da ne bodo drugi trpeli, to bo moja
skrb!”

In sama ni vedela, kdaj je bila na
cesti.

Pred kozolcem jo je čakal Tine.

“Kod si hodila?”

“V farovžu sem bila. Denar za de¬
lavce sem vzela.”

“Samo radi denarja za delavce?” je
vprašal. “Jaz ne maram, da bi se klati¬
la po farovžu!”

“Nisem še tvoja žena!’ je rezko od¬
vrnila Franca. “Pusti me!” je odtrgala
njegovo roko, ki jo je privil okoli pa¬
su. “Dokler nisem tvoja žena, se me ne
dotikaj!” je bruhnila vsa iz sebe.

Iztrgala se mu je ter stekla proti hi¬
ši. ,

Ko je Neža prinesla večerjo, je bila
v sobi tema. župnik je bil že zlezel v
posteljo.

“Moj Bog, kaj je s to Franco? Radi
nje so gospod pozabili na večerjo,” je
godrnjala. “Ali ni imela prej časa!
Zdaj bodo brez večerje radi nje.”

15.

Jutranje solnce je. sijalo, kakor da li¬
je nevidni sij iz srebrnočistega zrcala.
Ako si pogledal vanj, si videl zlat okvir
in v njem pretakajoče se živo srebro.
In živo srebro je lilo v rosnato travo,
skozi drevje in na c^sto. Samo živo sre¬
bro, živo srebro.

Bil je vnebohod.

Mohor se je bil razjezil že zjutraj pri
zajtrku, zagnal kos rženega kruha po
mizi, trdeč, da si je ob praznikih izgo¬
voril belega. In prvič, odkar je izročil
posestvo, je potegnil predajno pismo iz
predala ter ga vihtel po zraku, ne meneč
se za vse besede snahe, da je kruh od¬
rezan za Tineta in da je njegov, celo
maslen, v omari.

“Tako, za Tineta! Zakaj pa ni moj na
mizi ? Ali si ga mar prihranila za kak¬
šne snubače? Zakaj ga pa skrivaš v o-
maro? Zdaj mi ga že skriva! O, celo
zaklepa! Kje je ključ? Kje je ključ? In
naj še iščem svoj kruh! Kaj mi pomaga
zaklep jeni maslenec?”

In čim bolj je Franca trdila, da oma¬
re ni zaklenila ona, temveč Tine, ker
ima y  njej strup za podgane, tem bolj se
je razvnemal starec.

“Tine? Hlapec meni zaklepa kruh k
strupu? Ali bi me rad zastrupil? Ali
sem kaj napoti ? Pa sem le kaj napoti ?
In jaz naj jem zastrupljen kruh? Za¬
strupljen maslenec, kako pa. Rajši jem
opresnik!”

Franca se je spustila v jok. Iz vsega
Mohorjevega vedenja je spoznala, da
jo Mohor sumi. Zasledoval je vsako nje¬
no kretnjo in vsak pogled. Opazil je, da
postaja zamišljena, otožna, da se zazre
z muko na licu v daljavo, da vzdihuje,
opazil, da postaja Tine osoren in obla¬
sten, da mu Franca ne ukazuje, temuč
skoraj prosi. Opazil je, da si večkrat
briše oči, posebno, če se s Tinetom kje
srečata. Neko noč je slišal ostre Tineto¬

ve besede in njen jok. In ko ji je dru¬
gič svetoval, naj mu odpove, ker se je
bil zvečer napil, se je stresla, da ji je
padla skledica iz rok. V Mohorju se je
zbiralo, kakor se nabira voda v zaprti,
strugi. In ob vsaki priliki je godrnjal
po hiši, da bodo vse zapravili, kar je
on s svojimi žulji znosil.

Franca-je s krvavečim srcem in angel¬
sko potrpežljivostjo prenašala vse nje¬
govo sitnarjenje, poskušala je že na¬
prej ugeniti vsako njegovo željo. Kuha¬
la mu je posebej močno juho, ki jo je
imel rad, ter mu kupila vsako nedeljo
liter vina, ki ga niti ni imel izgovorje¬
nega. Mohor je vino popil in ko so se
mu misli razgrele, je računal, kako
Franca pravzaprav zapravlja in da bo
v desetih letih grunt šel. In je obšel
grunt vsako nedeljo popoldne, z roka¬
mi razgrebel sveže krtine ter se jezil,
da bo krt najboljše travnike razoral v
puščavo, ker nihče nič ne skrbi in ku¬
pujejo vino, namesto bi dali za grablji¬
ce. In se je zgodilo, da so tak travnik
znova pregrabili in se je srdil in grel,
da bodo vso travo uničili. Ko pa je ves
truden in na pol zaspan po vinu prile¬
zel pod jablano, ki se je sušila, je ste¬
gnil palico po vejah, trgal zapredene
gosenice z vej ter stiskal skozi zobe:

“Gosenica, gosenica! Žre, žre. Kakor
jablano, tako grunt, le gosenica se de¬
beli, leze narazen ter od mojih žuljev
pije kri!”

Na vnebohod mu pa je žolč prekipel.

(Nadaljevanje sledi)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

iJova Domovina
!, La nueva Patria"
Gasilia is Correo 8

Bu. Suc, 17

NEKAJ SZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

Po poročilih arg. ind. ministrstva so
petrolejska či'panja na področju Čampo
Dura (Salta) pokazala zelo zadovoljive
rezultate: 185 kub. metrov petroleja in
585.000 kub. metrov plina dnevno. S čr¬
palkami so prodrli v globino 3.462 met-
i rov..

YPF in California’ Argentina de Pe-
troleo S. A. iz Delaware USA sta podpi¬
sali dogovor o črpanju petroleja na po¬
dročju Santa Cruz. California bo naj¬
prej investirala 13,5 mil. dolarjev v
svrho preizkusnih črpanj, nato pa šele
ostalo. Družba bo oddajala ves načrpa¬
ni petrolej arg. državi, dokler ne bodo
notranje potrebe arg. trga pokrite. Su¬
rovi petrolej bodo čistili pri YPF.

USA bodo uvozile v Argentino 20.000
t bombažnega olja v vrednosti 5,8 mil.
dolarjev, katere bodo arg. oblasti naka¬
zale tukajšnji USA ambasadi v pesosih.
Izkupiček je namenjen kritju stroškov,
ki jih ima tukajšnje severnoameriško
veleposlaništvo.

SLOVENCI PO SVETU

ITALIJA.

Slovenski rojak kapucin Vigilij Alt,
doma iz Št. Vida pri Ptuju, je postal ad¬
vokat pri papeški sodniji — Sacra Ro¬
ta in profesor na mednarodnem kole¬
giju sv. Lovrenca. Pater Vigilij je pred
nedavnim pričel izdajati obzornik Ius
seraphicum, ki bo obdeloval cerkveno in
civilno pravo s posebnim ozirom na fran¬
čiškanske redove. Obzornik, ki je na¬
menjen širšemu znanstvenemu svetu,
bo večinoma izhajal v latinščini.

Argentina bo izvozila v Čile 170.000
kož, kjer čevljarske tovarne delajo samo
tri dni tedensko zaradi pomanjkanja su¬
rovin.

Kom. Kitajska in Japonska sta pod¬
pisali dogovor o izmenjavi blaga v vred¬
nosti 60 mil. funtov šterlingov (1 funt
je 2.80 dolarja).

ZSSR bi rada zamenjala z Brazilijo
cement in petrolejske proizvode za 1.000
t kave in 20.000 t očiščenega sladkorja.

SLOVENSKA BESEDA

Vas vljudno vabi na družabno

zabavno prireditev' v soboto, 21.
maja ob 20. uri v Lurdesu v pro¬
storih Kluba Social y Deportivo,
Villa Excelsior, calle Patricios 457.

Dohod: Kolektivi štev. 19, 6 in
143; omnibusi štev. 123 in 169 ter
žel. Federico Lacroze.

Harmony Jazz - Srečolov - Ples
Lastna režija.

Prostora dovolj. Prireditev ob
vsakem vremenu in pod streho.
Glavni dobitki srečolova se odli¬
kujejo po umetniški vrednosti in
lepoti. Slike pok. Marijana Korit¬
nika: Begunska Marija, Brezjan¬
ska Marija in slika Fakir. Andrej
Makek: Oljnata slika Divji pete¬
lin. Ivan Žerovnik, lesorez: Mater¬
na ljubezen in izrezljana Kristuso¬
va glava. Ivan Zajc: Ribniški pu-
šeljc.

Srečke po 1 peso.

' Vljudno vabi

Odbor

NEDELJA 5. JUNIJA 1955
Spominski dan vseh slovenskih žrtev vojno
in revolucije , vseh padlih protikomunistič¬
nih borcev in mučencev

SPOMINSKA PROSLAVA DRUŠTVA SLOVENCEV
v Teatro Smart

Corrientes 1283 ob 14.30 popoldne

CERKVENO OPRAVILO IN REOUIEM
Bme. Mitre 1-524 ob 18. uri

v cerkvi Ntra. Sra. de la Piedad

AS A BO¥l T ”  - nrarna in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300

Za dobro naložbo denarja Vam priporočamo dober nakup:

Moške zapestne ure Election 1.175.— pesov, Olma avtomatična,
vodotesna po nespremenjeni ceni 1.250.—; Unver 17 rub. extra
825.—; Hidalgo, Pacar, Record, Silvana in druge s 17 rubini od
375.— pesov naprej.

Damske zap. ure, najnovejši švicarski modeli 17 dub. 395.—
Električne in običajne budilke.

Zapestnice v 18 krt masivnem zlatu 220.—

Uhančki za novorojenčke, sistem TIK 42.—

PREDELAVA STAREGA NAKITA — POPRAVILO UR
Naše stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto
popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko.

Blarsikdo še ne ve...

■ ■ - da je bilo v Argentini v za¬
četku tega leta približno 590.000
motornih vozil, od katerih je vsa¬
ko povprečno porabilo ne leto 3.610
litrov bencina. Na vsakih 32 pre¬
bivalcev pride eno motorno vozilo.

OBVESTILA

Gospodarska pisarna opozarja vse ro¬
jake, oa se je 9. t. m. pričela “revalua-
cija” med drugimi tudi v sledečih okra¬
jih province Buenos Aires: Chascomus,
Florencio Varela, Gral. Rodriguež, Lo-

N A š A SLOGA

" C O N C O E D I A "

Prvo slovensko podjetje za pozlatenje
in srebrenje, izdelovanje vseh potreb¬
ščin za bogoslužje, kakor tudi litur¬
gičnih predmetov za dom (svečniki,
križi itd.).

Prečastiti duhovščini nudimo okus¬
no izdelane kelike, ciborije, patene,
novomašniške križe, aspergile in vse
druge potrebščine.

Za športna društva imamo na za¬
logi lične pokale v srebru in zlatu,
iz metala ali čistega srebra.

Različna darila za vsako priliko:
Krst, birmo, novo mašo, godove itd.

Podobice, prvoobhajilne slike, veri¬
žice, križce, svetinjice, zapestnice, ki¬
pi iz lesa, mavca ali metala..

Sprejemamo vsakovrstne predmete
v pozlatenje, kakor tudi izvršujemo
posrebrenje jedilnega pribora in po¬
sode.

Solidno izvršujemo vsa obnovitev-
na dela in popravila.

Toplo se; priporočava

Trtnik Marij - Bodnar Anton

Delavnica:

Libertad 1155, V. Ballester, FNGBM
Stanovanje:

Arenales 757, V^ente Lopez, FNGBM,
T. E. 791-1455

TRGOVINA-DESPENSA

v San Antonio de Padua, 3 kva¬
dre od postaje ob asfaltirani ce¬
sti pod zelo ugodnimi pogoji
na prodaj.

Vprašati: Despensa AYACUCHO
Ayacucho 1742
San Antonio de Padua

mas de Zamora, Marcos Paz, Moreno,
Moron, Nueve de Julio, San Isidro. Last¬
niki (ali tudi tisti, ki plačujejo “lote”
v mesečnih obrokih) zemljišč v teh okra¬
jih morajo do 30. junija t. 1. izvršiti po¬
stopek “revaluacije”, sicer lahko zapa¬
dejo kazni od 500,— do 10.000.— pesov.
Da Vam prihrani čas in denar Vam ta
postopek uredi Gospodarska pisarna
proti malenkostni odškodnini. Ako to že¬
lite, upoštevajte sledeče: 1.— prinesite
nam potrdilo o plačanem zemljiškem
davku (Recibo de pago- de eontribucion
territorial). Ako tega nimate, prinesite
prepis (escritura). Ako tudi tega nima¬
te, prinesite plačilno knjižico (Libreta
de pagos) ali pa “boleto compra-venta”.
2.— V vsakem primeru prinesite še sle¬
deče: številko osebne izkaznice (Cedu-
la de Identidad), točen naslov Vašega
stanovanja, načrt parcele (piano de re-
mate); če tega nimate pa točne mere
“lota” označbo ali je na oglu (esquir.a)
in ob kateri ulici leži. Kdor ima na “lo¬
tu” že hišo, naj prinese še načrt hiše;
če ga nimate, se tudi da urediti.

Gospodarska pisarna je na ulici Gra-
naderos 61, Capital (pol kvadre od Ri-

^nprenta, Dorrego 1102. T E. 54-4644. Bs. Aires

PAKETE ZA EVROPO

vsake vrste, kakor tudi zdravila,
najbolje in najceneje pošilja

Zdenka. SCaleeali

Monte 2049 - dvorišče - Bs. Aires
dnevno od 14.-19. ure, ob sobotah
od 9.- 12. ure

Pismena naročila, kakor tudi denar
pošiljajte po giro postal ali
z bančnim čekom na
ZDENKA KALEČAK — Casilla de
Correo 340 — Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani. Paketi pri¬
spejo v roku 20. dni.
Zahtevajte cenik!

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:

Vn tor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

v udavia 6600, blizu plaza Flores).
T E. 66-0818. Uradne ure so od 12.30
o 20.30 vsak da nrazen sobote in ne¬
delje. Če le morete pridite zvečer od 19.
do 20.30. ure.

I. letošnji literarni, obenem tretji kul¬
turni večer SKA se vrši v petek 13. t. m.
<fi> osmih pri sv. Juliji (vhod poleg cer¬
kve ali skozi V. Martinez 50). Na spo¬
redu so dela Tineta Debeljaka, Mirka
Javornika, Vladimira Kosa. Marijana
Marolta, Karla Mauserja, Branka Roz¬
mana in Rafka Vodeba, ki še nikjer ni¬
šo bila objavljena.

S l u ž h & d o h e

Slovenska strojna delavnica
sprejme:

delavca (obrero metalurgico) s
prakso ali brez. (Starost nad 18 let)
Dana možnost izučitve obrti in na¬
predka,
j 1 vajenca (starost 14 let)

I B. Seljak, C. De! Partriso 259
| S. Luganes - Km 9 - T. E. 750-0504

S. F. Z.

vabi vse rojake na veliko

športno - družabno
prireditev

na Pristavi v Moronu 22.V.1955
Na sporedu ob 16.30

PRVA MEDNARODNA TEKMA
V ODBOJKI

proti S. K. Ukrajina
Predtekma ob 15. uri

odsek SPZ Lanus: SFZ Moron B

Za jedila in pijačo odlično
. poskrbljeno
■ N A. SVIDENJE

SLOVENSKA GOSPODARSKA ZADRUGA

Vam nudi z razpisom

100 novih delnic po 1.000- pesov

zelo ugodno priložnost za varno in dobro obrestovano naložbo
denarja. Podpisovanje delnic traja samo do vključno 31. maja t. 1.

Pojasnila v Gospodarski pisarni, Granaderos 61, Capital.
T. E. 66 - 0818 od 19, —20.30. ure.

LOUIS DE WOHL (5)

Zemlja Je ostala za nami

“No, če, ni nič drugega,” je menil
Chris. Še vedno mu je visel Marmon
na razmenih, pa je kljub temu krepko
brcnil v vrata — še enkrat — in še
krepkeje. Vrata so popustila. “Kaj ta¬
kega se človek nauči, če igra nogomet,”
je zadovoljno pristavil Chris.

“Tu imamo vse kar potrebujemo —
celo telefon.” Položil je Marmona na
posteljo. “Ali veš, kaj moraš sedaj na¬
praviti ? ”

“Vem — vem. Toda čim prej mora
priti tudi zdravnik. Najprej mi pomagaj,
da ga spravimo iz tega strašnega obla¬
čila.”

Izredno hitro se jima je to posrečilo
in Chris je stopil k telefonu. Medtem
je Maksina pripravila injekcijsko iglo
in morfij.

“Je tam centrala?” je vprašal Chris.
“Pošljite takoj reševalni avto k oddel¬
ku X. Da, da, oddelek X. Tu govori
Cary. Mister Marmon je nenadno zbo¬
lel, C. B. meni, da je bil to napad pada¬
vice — pa naj bo že kar koli. . . Dobro!
Hvala!” Obesil je slušalko. “Bo pač tra¬
jalo pet do deset minut,” je nemirno
omenil. “Je presneto dolga pot do tu
sem. Kako mu gre?”

“Ne vem, kaj naj rečem,” je odvrni¬
la Maksina malce razburjena. “Strašen
je videti. Res, ne razumem, zakaj se
dan odhoda ne preloži.”

“Prvotno Marmon sploh ni bil dolo¬
čen za to pot. Tudi sedaj nima nobene
posebne naloge — vse poteče lahko prav
tako brez njega. Brandeis je tisti, od
katerega zavisi prav vse.”

“In ti?”

“Ah, jaz sem pa le neke vrste robot.
Sem le nekakšen nadomestek za avto¬
matično krmarjenje. Tudi Brandeis ne

more ves dan, celih štirindvajset ur se¬
deti za krmilom. Maksina, dragica —
oditi moram.”

“Vem,” je tiho dejala.

“Ostani pri njem, dokler ne pride re¬
šilni avto. Kljub temu boš mogla vide¬
ti odlet. Zamudili se bomo najmanj še
deset minut, če ne več. Kar tu zgo¬
raj lahko ostaneš in boš videla vse
prav tako dobro, jda, še bolje. Vendar
moraš ostati v pametni razdalji od te
železne Strehe. To mi moraš obljubiti.
Ta železna ploskev se namreč odpre
navzgor.”

“Chris...”

Objela sta se še enkrat, nato je na¬
rahlo razklenil roke. “Ne pozabi moli¬
ti!” je dejal. “In — misli name!”

Njen pogled ga je spremljal, dokler
ni dvigalo utonilo. Začula je nekakšno
grgranje in se sunkovito obrnila. Bolnik
je sedel na postelji in strmel vanjo s ši¬
roko odprtimi očmi. Njegove spačene
poteze so izražale grozo in tako pre¬
sunljiv strah, da je Maksina nehote
pogledala čez ramo nazaj. Saj ni bilo
nič! Ali je ubožec morda zblaznel?
Ali injekcija morfija ni zalegla?

“Nisem mogel,” je bruhnilo iz Mar¬
mona. “Saj sem hotel — saj sem vse
storil — toda — nisem mogel...” S
trdno voljo se je ojunačila: “Le nikar
se ne razburjajte, Mister Marmon...”

“Saj nisem bil jaz,” je zastokal Mar¬
mon. “Bil je — ne, ne ne, prosim, pro¬
sim, ne...”

Zopet so se ga lotili krči, metalo ga
je, vrglo ga kvišku, nato pa se je sese¬
del kot kup cunj. Maksina se je sklo¬
nila nadenj. Dihal je še, čeprav zelo
slabotno. Zadnji čas je že bil, da bi
prišel rešilni avto.

Ob zadnjem napadu je Marmon sunil
čudno potapljaško obleko s stola. Me¬
hanično se je sklonila in jo pobrala,
prav tako čelado.

Pri tem jo je nenadoma prevzelo!
Obstala je kakor pribita z obleko in, če¬
lado v rokah. Nato je stopila na hodnik
in k vratom. V daljavi je zagledala re¬
šilni avto — pravkar je zavijal z glav¬
ne ceste. V treh, največ štirih minutah
bo tukaj, čudovita misel ji je postaja¬
la vse jasnejša. Ko je stopila nazaj po
hodniku, je videla, da je Chris le napol
priprl vrata dvigala. Ta malenkost jo
je privedla do odločitve. Vzela je oble¬
ko, izdelano iz enega kosa in začela lesti
vanjo, še za Marmona je bila prevelika.
Seveda je bila tudi -zanjo, črne rokavi¬
ce, ki so bile ob koncu rokavov pritrjene
neprodušno so ji na čudo bile prav. Se¬
daj še čelado in nato masko.

Stopila je v dvigalo in še slisala si¬
reno rešilnega avtomobila, kako je na
dolgo in vedno močneje tulila.

Nato se je spustila z dvigalom v glo¬
bino.

III.

C. B. je stal razkoračen v dvorani in
užival zadnje trenutke pred odletom.
Užival, je na veliko, kot je vse, kar je
kdaj počel, počel velikopotezno in
hkrati s skoraj otroškim navdušenjem.
Vsa tri leta si je mogel le sem in tja in
čisto bežno ukrasti nekaj trenutkov, da
je užival nad tem podjetjem. On, on je
vse to omogočil. Brez njega zadeva še
ne bi bila izpeljana. Ko je Marmon prvič
prišel k njemu s koščkom celestija, ne
večjim kot iglina bučka, dasi ga je pri¬
peljal v ogromni oklopni. blagajni na
tovornem avtomobilu, je mislil,, da je
Marmon blazen. Pa je kmalu spremenil
svoje mišljenje. Marmona je namreč
spremljal Brandeis^ mlad fizik, ki ga
je Marmon staknil nekje v Nemčiji.

Brandeis je “predvajal” celestij in za¬
ključek te predstave je bila tajna po¬
godba, katere prvi pogoj je obvezaval
vse udeležence na največjo, absolutno
tajnost. Na stotine in stotine delavcev,
inženirjev, kemikov 'in drugih strokov¬
njakov je delalo na-tako imenovanem pro¬
jektu X in vendar se nikomur ni san¬
jalo, zakaj pravzaprav gre. In sedaj je
prvi cilj dosežen. Vse, ki so bili kakor¬
koli udeleženi pri izvršitvi projekta X,
je prestavil, tako da so vsi mislili, da
je začasno to delo odloženo. Od tedaj
naprej, ko je počivalo delo, in je poči¬
vala Argo, so jo le Marmon Brandeis in
on sam na skrivaj obiskovali, samo po¬
noči.—In v noči je napravila -tudi svoj
prvi in edini poskusni polet. Le za las je
manjkalo in bi ji prvi polet postal uso¬
den, kati newyorška letalska obramba
je v zvezi z radarjem bila res na me¬
stu.

In sedaj stoji pred dejstvom: ne Zdru¬
ženi narodi, ne Združene države, ampak
on, C. B., pošlja Argo na pot.

Sedaj, prav v zadnji minuti mu je
vendarle žal, da bo ta odlet izveden, ne
da bi zanj vedela javnost.

“Saj mi ne bodo niti verjeli”, se je
namrdnil. Toda mu bodo vendarle morali
verjeti.

Iz notranjosti velike krogle je še ves
čas donelo enakomerno brnenje. Bran¬
deis se je prikazal na vratih.

“Vse je pripravljeno za start, C. B.!”
C. B. je dvignil glavo. Spočetka tega
hladnega, resnega plavolasca skoraj ni
mogel — preveč abstrakten, preveč va¬
se zaprt je bil. Toda skupno delo ga je
prisililo k drugačnemu mišljenju —
vsaj spreminjati ga je začel. In končno
je bil tu uspeh!

C. B. je prislonil tri prste ob čepico,
ki je sicer ni imel na glavi, in pozdra¬
vil. Pravzaprav res ni vedel, ali je po¬

zdravil dr. Leona Brandeisa ali svoj
uspeh.

Čez bledi, resni obraz nemškega fi¬
zika je hušknila lahna senca smehlja¬
ja. “Ave Caesar Imperator”, si je mis¬
lil, “morituri te salutant”. In kakor so
takrat gladiatorji imeli trohico upanja,
da jo zvozijo, tako jo je imel tudi on.
Ni se dala sicer izračunati v procentih,
toda vedel je zanjo.

Zaklical je: “Sedaj za streho, C. B.!”

C. B. je pokimal. V tem trenutku je
pač pozabil, da v tej velikanski dvorani
ni bil le “boss” ampak tudi navaden de¬
lavec. Stopil je k stikalnim napravam,
ki so bile pritrjene na nasprotni strani
dvorane in začel vključevati. . .

Neslišno se je začela dvigati velikan¬
ska železna streha. Žarka dnevna svet¬
loba je kot sončna pest udarila v dvo¬
rano, tako da so močne žarnice postale
bedne brlivke. Okrogla ladja je vse dru¬
gače zasijala — prav tako, kakor da
bi dobila prijateljski obisk.

“Za zlomka!” je ušlo C. B.—ju. “In je
vendale prišel k sebi? Tega pa res ne
bi mogel pričakovati”.

Prihajajoča postava v fantastični ob¬
leki z usnjato masko pred obrazom mu
je na kratko pomigala z roko in se nato
brez težave povzpela po železni lestvi do
vhodnih vrat.

Tudi Brandeis je pomahal z roko še
enkrat. Nato je potegnil kvišku železno
lestev in zaprl vrata od znotraj. Vrata
so se dala zapirati s pomočjo elektrike.
Tako so delali samo zato, da ni bilo
treba nikdar izreči besedice celestij. In
vrata sama so tehtala 20 stotov.

Zdelo se je, da je ogromna krogla
ladje Argo zatrepetala.

Nato se je velikanska krogla začela
dvigati, spočetka tako počasi, da C, B.
sam ni bil prepričan, da se je odlet že
začel.

(Nadaljevanje sledi)