Avto in vzdrževanje ^nimiv in koristen vodič skozi celjski sejem in novosti na avtomobh^^^ ^ Fletno je, ko si mlad CestnefjevB mma iz Solčave je praznovala. Stran 9. Oudna Rlim3 v celjski Klimi Delavci očitajo razprodajo premoženja, &y pass podjetja, odpravnine na papirju. Vročatema na strani 4. IZ VSEBINE: Tema tedna najemnine poslovnih prostorov brez sociale. Stran 7. Vroča tema Štorovčani nočejo dezinfektorja. Kam z bolnišničnimi odpadki? Stran 6. Intervju Prlm. dr. Jože Arzenšek: "Več reda, a brez denarja". Stran 7. Grofi v Savinji z navijal na Šta^rskem deibiju med celjsidmi in mariborskimi nogometaši. Stran 15. Nov feliton na strani 9. NOVO V LAŠKEM NOVO V LAŠKEM uvodnik Le v mlinu se dvakrat pove ■. ■ Naivno prepričanje, da je, ko gre za resne stvari, le v mlinu potrebno iste besede dvakrat ponavljati, je - čakajoč na razplet razhajanj v celjski vladi - v teme- ljih porušeno. Nov, sredi februarja imenovan IS si je vzel čas, da člani dobro spoznajo delovna področja, ki jih bodo vodili. Potem so v občinskih sekretariatih pripraviti predloge proračunske porabe, sledila so številna usklajevanja, dogovori in spet usklajevanja ... Zaradi novih republiških izhodišč usklajevanja ^čine sekre- tariatov na najnižji, zdaj le za preživetje okleščeni porabi. Zdaj - po tiskovni konferenci v preteklem tednu in ponedeljkovi redni seji občinske vlade - je videti, da se resnosti položaja, ko preprosto ni dovolj denarja, da bi lahko lagodno ali vsaj normalno živeli in preživeli vsi, niso zavedali le v občinskem sekretariatu za družbene . dejavnosti. Res, da je izguba 100 milijonov, kar pri zdaj odmerjenih 960 milijonih tolarjev znaša približno desetino, boleča za sekretariat - a res je tudi, da bi se morda s preostankom občinskega IS lahko uskladili na kakšni drugačni številki. Seveda, če bi do usklajevanja prišlo. Po razpravi predstavnikov družbenih dejavnosti na seji IS, ki so ugotavljali, da »res ne gre, da se s šefom kregajo,« spraševanju, ali so tudi ostala področja v istem polo- žaju in šoku, ker je iz proračuna izpadla edina kul- turna prireditev mednarodnega značaja, ki jo Celje še ima, je kaj drugega težko verjeti. Da usklajevanja družbenih dejavnostih ni bilo, trdita tudi izvršnik in finančna ministrica, ki zagotavljata, da niti eno področje (osnovno izobraževanje, kultura, razisko- valna dejavnost, vrtci, šport) IS ni predložilo niti za tolar nižjih proračunskih zahtev. Pa bi nekatera lahko, spet druga pa bi morda upravičeno zahtevale še več... In kje je vzrok? V slabem delu sicer kadrovsko šibkih strokovnih služb - ali morda v pomanjkanju razumeva- nja za dejanske razmere v družbi in občini, pretirani, a žal z argumenti nepodkrepljeni samozavesti sekre- tarja Željka Ciglerja? V sveti preproščini lagodne navajenosti, da je treba postaviti le nove, čim višje indekse? V manipuliranju s tem, da poslanci tako bole- čih točk kot je delež pri kritju šolske prehrane za osnovnošolce ali izvedba Mladinskega pevskega festi- vala s skoraj polstoletno tradicijo, pač ne bodo črtali? Pravzaprav je v fazi oblikovanja osnutka občinskega proračuna to manj pomembno kot odgovor, kako se bodo očitna nesoglasja rešila. Se bodo — kljub temu, da niso v mlinu - v drugem poskusu uspeli razumeti, dogovoriti? Rok, da v sekretariatu za družbene dejav- nosti rečejo bobu bob poteče danes, drugače ostajajo - morda spet naivno - le tri možnosti: da pade sekretar, da preostali člani IS prevzamejo na svoja pleča še vodenje in usklajevanje tega področja ali pa da spod- leti celotni vladi! IVANA STAMEJČIČ Stranke igralo svojo igro Milan Kučan na obisku ¥ Veieniu Velenjsko občino je v soboto obiskal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V po- govoru z lokalnimi predstav- niki so največ pozornosti na- menili novi lokalni upravi. Velenjski župan Pankrac Semečnik je v uvodnem govo- ru poudaril, da so tovrstni obi- ski slovenskega predsednika predvsem opora razrahljanim občinskim strukturam, saj se v slovenskih občinah neneho- ma vrstijo odstopi ali nezaup- nice županom in izvršnikom. Predsednik izvršneg sveta Srečko Meh je menil, da bi morali kar najhitreje doreči razmerja ter pristojnosti med državo, občino in krajevnimi skupnostmi. Poleg tega je Meh izpostavil še vprašanje pove- zovanja bodočih občin ter re- gij. »Razgovorov o bodočem regijskem povezovanju nihče ne spodbuja niti jih ne prepre- čuje,« je poudaril. Kučan je v odgovorih pove- dal, da Slovenija živi v nekem prehodnem obdobju in da se včasih zdi, da si na novo izmi- šljamo stvari, ki so bile že zdavnaj dorečene. Pri zakonu o lokalni samoupravi smo za- čeli narobe, saj se najprej sprašujemo, kaj in kje bo obči- na, ne pa, kaj bo ta občina delala. »Občini ne bo ostalo veliko pristojnosti, vprašanje pa je, kaj jim bo prinesla drža- va. Dejstvo je, da smo obreme- njeni s sedanjimi podobami občin, to pa je eden poglavit- nih vzrokov, da težko vidimo nove. Nekateri si predstavlja- jo, da bi sedanje občine pom- nožili, recimo s štiri. To seveda ne gre,« je omenil Kučan. Kučan je še poudaril, da je treba najprej pogledati vsebi- no, nato se dogovarjati o obli- ki, saj so slovenske občine zelo različne. »Sedanje občine so nek hibrid, s tem dejstvom je treba živeti,« je menil Kučan. »Vprašanje je, kako se v tem prostoru obnašajo stranke. Te lahko izigravajo druga drugo, dokler posledic ne občutijo ljudje. Razlogi za odstope so različni, ko pa izbirajo nove ljudi, je položaj povsod identi- čen, igra strank, namreč.« Kučan je spregovoril tudi o razbremenitvi gospodarstva, kar je temeljna naloga po osvoboditvi. Ključni korak za razbremenitev je dokončanje procesa privatizacije. Vendar je tu vprašanje razumevanja vrstnega reda, ali najprej eko- nomska učinkovitost, iz tega socialna strukturiranost slo- venske družbe in šele nazadnje prerazporeditev politične mo- či. »Država mora spremljati proces lastninjenja in vanj po- segati. Za to obstajajo organi, ki pa jim jemljemo čas z nepo- membnimi stvarmi, posledič- no pa tudi avtoriteto,« meni Kučan. »V Sloveniji se tem or- ganom načrtno jemlje avtori- teta. Vsak lahko reče, kar ho- če, in ne odgovarja za nič. To pušča pečat v političnem živ- ljenju.« Predsednik države je v po- govoru poudarjal, da sloven- ska vlada vodi pametno politi- ko. Prvi cilj Slovenije je bila samostojna država, sedaj pa se poraja vprašanje, kje bo mesto in kako bo urejena ta država. Življenje se odvija preko poli- tičnih strank, ki bi morale prevzeti odgovornost, ne pa druga drugo izigravati in s tem odvračati pozornost od pro- blemov. URŠKA SELIŠNIK Kučan v Wasliingtonu VVASHINGTON - Slo- venski predsednik Milan Kučan se udeležuje sloves- nosti ob otvoritvi ameri- škega -državnega muzeja, posvečenega žrtvam nasilja nad Židi v drugi svetovni vojni. Poleg njega so se slo- vesnosti udeležili tudi mnogi drugi svetovni vodi- telji in seveda tudi ameri- ški predsednik Bili Clinton. Vlada spet o proračunu LJUBLJANA, 19. aprila (Delo) - Slovenska vlada je na seji obravnavala amandmaje k predlogu za- kona o državnem proraču- nu za leto 1993 in sprejela predlog ministrstva za fi- nance, da ostane skupni obseg proračuna globalno nespremenjen. Pri tem pa je vlada predlagala nekate- re spremembe na osnovi prerazporeditve sredstev med proračunskimi po- stavkami. Vlada je skleni- la, da naj bi šlo več sred- I stev za ceste, občine, izvoz- { ne stimulacije. Materinski dom, zdravstvo in Sloven- sko akademijo znanosti in umetnosti. ^ Papeževa odlikovanja LJUBLJANA, 19. aprila (STA) - Apostolski nuncij v Republiki Sloveniji mon- signor dr. Pier Luigi Celata je v ljubljanskem nadško- fijskem dvorcu slovenske- mu predsedniku Milanu Kučanu in zunanjemu mi- nistru Lojzetu Peterletu, vročil papeški buli - listini in odlikovanji Viteza s ko- lajno Pijevega reda in Vite- za z velikim križem Pijeve- ga reda. Slovesnosti se je udeležil tudi metropolit in ljubljanski nadškof dr.A- lojzij Šuštar. Združitev SDSS In SSS sredi maja LJUBLJANA, 16. aprila (STA) - Predstavniki Soci- aldemokratske stranke Slovenije so na tiskovni konferenci predstavili pri- prave na majski združitve- ni kongres stranke s Soci-j alistično stranko Slovenije.' Na enodnevnem kongresu v Ljubljani bo okrog 200 delegatov iz občinskih od- borov SDSS v dopoldan- skem delu sprejelo dopol- nitve strankinega progra- ma in statuta, progamsko resolucijo in združitveni sklep, v popoldanskem de-. lu pa bo skupaj z delegati SSS potekal združitveni kongres obeh strank. —NOVI TEDNIK^ Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Franjo Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Naslov uredništva: Trg V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon: (063) 29-431. £ax 441-032. Nekje preveč, nekje premalo Končan presiopni roli za sreilnie šole Prejšnji teden je minil rok za prenos prijav za vpis v srednje šole. V celjskem Zavodu za za- poslovanje so že pregledali število prijavljenih učencev na posameznih šolah. V Zavodu ugotavljajo, da bodo v Gimnaziji Center Celje omejili vpis za oba programa, predšolska vzgoja in gimnazi- ja. Na srednji tehniški šoli je preveč prijav za poklic zlatar- filigranist, na Srednji eko- nomski šoli za poklic ekonom- ski tehnik, ter na Srednje vrt- narski, kmetijski, gospodinj- ski šoli za poklica vrtnar in cvetličar. Na celjski Srednji šoli za gostinstvo in turizem bo prišlo do omejitve vpisa v vseh programih, torej za po- klice kuhar, natakar in gostin- ski tehnik. Prav tako bodo omejili vpis v vseh programih na Srednji trgovski šoli Celje za poklice prodajalec, eko- nomski tehnik in poslovni taj- nik. Za zadnji poklic je tudi največje število viškov prijav, za razpisana dva oddelka se je namreč prijavilo več kot sto učencev. V Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli bodo omejili vpis za poklic pomožna šivilja, šivilj a-kro- jač, prometni tehnik in frizer. V celjski regiji bodo omejili vpis še v Centru srednjih šol Velenje, kjer je preveč prijav na ginmaziji in za poklic elek- trotehnik elektronik. Na vseh ostalih srednjih šolah izven Celja, torej v Storah, Zrečah in Rogaški Slatini je še v vseh programih nekaj prostih mest za vpis učencev. »Republiško Ministrstvo za šolstvo je pri- poročilo, naj v posameznih šo- lah sprejmejo čim več učencev. Torej naj ne bi omejevali vpi- sa, vendar je treba imeti ka- drovske, prostorske in tudi druge možnosti,« je pripove- dovala Mojca Ceglar iz celj- skega Zavoda za zaposlovanje. Tako bodo v celjski Eko- nomski srednji šoli še enkrat preučili vse možnosti, da bi povečali število oddelkov za program trgovska akademija, saj imajo zaenkrat 91 prijav. Prav tako se bodo tudi v Sred- nji zdravstveni šoli potrudili za oddelek več, kljub temu pa bodo še dodatno omejili vpis. Za poklic zdravstveni tehnik se je namreč za razpisane 4 od- delke prijavilo 166 učencev. Pregled vpisa so pripravili tudi že v mariborskih srednjih šolah, kamor se vpisuje veliko učencev iz celjske regije. Pro- sta mesta imajo še v programu gradbene zaključne dejavno- sti, ter za poklice mizar, lesar- ski tehnik, oljar, pivovar, pre- delovalec sadja in zelenjave ter živilski tehnik. Za ljub- ljanske srednje šole do srede še ni bilo podatkov. URŠKA SELIŠNIK Okleščen celjski proračun IS sprejel osnutek z zadržkom, tla se družbene dejavnosti do danes ponovno uskladijo - Denarja manjka na vseh koncih Ugotovitev, da v Celju letos sprejemajo občinski proračun v najbolj nehvaležnem času, bo kar držala, saj so morali v IS izhodiščni, za marsikoga že tako prenizek osnutek zmanjšati še za približno 500 milijonov tolarjev. Zdaj je te- žek 2,8 milijarde tolarjev, se- stavljen je brez primanjkljaja, poslanci pa bodo morali odlo- čiti tudi o ponujenem sklepu, da se za financiranje naložb v gospodarsko infrastrukturo občina dolgoročno zadolži za 84,5 milijona tolarjev (3 od- stotke občinskega proračuna). Glede na zneske, v katere so se morali uokviriti, si porabni- ki veliko obetajo od 12. člena odloka o proračunu, ki predvi- deva, da se bo IS v okviru skupnega proračunskega ob- sega med letom odločal o pre- razporejanju razpoložljivega denarja, o tem pa obveščal po- slance občinske skupščine. Najbolj problematični sta pro- računski postavki za komuna- lo (zagotovljeno le vzdrževanje in ohranjanje standarda, vse ostalo preko kreditov) in druž- bene dejavnosti, kjer so v IS izhodiščni obseg 1,059 milijar- de oklestili za 100 milijonov tolarjev. Po predlogu sekreta- riata za družbene dejavnosti pa to pomeni, da bo 959 mili- jonov tolarjev zadoščalo le za zagotovljene programe, denar- ja pa ne bo za investicijsko vzdrževanje, za dodatne pro- grame na področju otroškega varstva, osnovnega izobraže- vanja, kulture... Izpadlo bi celo 4,6 milijona tolarjev za iz- vedbo Mladinskega pevskega festivala, edine mednarodne manifestacije, ki Celju še osta- ja in ohranja tradicijo od leta 1946. Kdo si v Celju upa prevzeti odgovornost za kaj takšnega? Po vroči razpravi na ponedelj- kovi seji IS je jasno, da nova izvršna ekipa vsekakor ne - ta- ko predsednik Jože Zimšek kot finančna ministrica Dani- ca Doberšek sta zagotavljala, da ob sprejemanju proračuna ne gre še za nobeno ukinjanje programov (s konkretnimi predlogi), le za uokvirjanje proračunskih prihodkov in odhodkov. Sprejetje proraču- na pa bo temelj za reorganiza- cijo in racionalizacijo dela na vseh področjih, od komunale do družbenih dejavnosti. Zato tudi zahteva, da se družbene dejavnosti do danes ponovno uskladijo v okvii-u razpoložlji- vega denarja in napoved izvrš- nika na novinarski konferenci po zaključku seje, da bo v na- sprotnem primeru IS sklical predstavnike vseh družbenih dejavnosti in zahteval skupno usklajevanje. Sekretar za družbene dejav- nosti Željko Cigler očitke, da gre za razhajanja in poskuse manipuliranja zanika: »Na ponovnem usklajevalnem se- stanku se bomo v družbenih dejavnosti sestali v sredo in poskušali - glede na rigorozno finančno politiko — najti pri- merne rešitve. Poudarjam, da ne gre za nikakršno manipuli- ranje! S predlogom, ki smo ga pripravili, smo želeli le jasno predočiti, kam vodi krčenje denarja za družbene dejavno- sti. Poudarjam pa, da v vsebi- no zakonsko zagotovljenih programov ne bomo posegali, če bo treba — potem le v zidove in dodatne programe,« nam je pojasnil v torek, ob zaključku redakcije. I. STAMEJČIČ Zlata zibka ostaja v času, ko je razstavišče Celjskega sejma v znamenju avtomo- bilov ter vzdrževalne in dodatne opreme za vozila, je strokovna sejemska ekipa že sredi priprav na sejem Vse za otroka, ki ga pripravljajo v okviru Pomladanskih obrtnih sejmov med 17. in 23. majem. Konec tedna so z državno sekretarko za šolstvo mag. Tejo Valenčič dorekli še zadnje podrobnosti o vsebinskem programu spremljajočih prireditev - izpostaviti velja okrogli mizi Otrok v spremenjeni šoli in Videnje vrtca v koncepciji sprememb osnovnega šolstva s predstavitvijo nekaterih projektov sodelu- jočih razstavljalcev - za najmlajše pa bo gotovo najbolj zanimiv preko 3 tisoč m^ obsežen mini-Gardaland. Zanimanje za predstavitev na sejmu Vse za otroka je precejš- nje, saj je organizator prejel že preko 50 prijav. S strokovnega vidika pa je trenutno najpomembnejše, da sejem ohranja priz- nanja Zlata zibka, ki mu daje pečat tradicionalnosti in poudarja njegovo vsebinsko naravnanost. IS DELO vedno v središču dogajanj Št. 16 - 22. april 1993 3 Tri slovenske prelomnice Slovesnost ob Dnevu upora proti okupatorju v spomin na leta 1918, 19U1 In 1991 v Celju pripravljajo osred- njo slovesnost ob 27. aprilu, j,]e^1I upora proti okupatorju, „a praznični predvečer v veli- |ji dvorani Narodnega doma. po prireditvi, ki jo bosta pove- zovala gledališka igralca Nada gožičcva in Marjan Bačko, v kulturnem programu pa bo- jo sodelovali Akademski pev- ski zbor pod vodstvom Adrija- ne Požun-Pavlovič, oktet gompolčani in gojenci Glas- bene šole, bo na Aljaževem hribu še kresovanje. Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju v Celju pri- pravljajo v spomin na tri po- membne prelomnice slovenske zgodovine, na leta 1918, 1941 in 1991. Prav zalo so po bese- dah predsednika borčevske organizacije Rista Gajška v sodelovanju s celjsko občino na slovesnost povabili Mai- strove borce, udeležence in borce NOB ter pripadnike Te- ritorialne obrambe. V celjski borčevski organi- zaciji podpirajo stališče mini- stra za šolstvo dr. Slavka Ga- bra, da bi se dan upora proti okupatorju kot državni praz- nik obeležil tudi v vseh šolah, saj bi s tem mlada generacija nadaljevala tradicijo in pri- spevala k uveljavljanju objek- tivizacije zgodovine. »Dobro pa bi bilo,« meni Gajšek, »če bi praznovanja piipravili tudi po slovenskih učnih centrih Teri- torialne obrambe.« Ob tem pa se celjski borci pripravljajo še na nekaj prire- ditev, ki se bodo zvrstile do jeseni. Tako naj bi predvidoma junija v Trnovljah pripravili tradicionalni zbor vseh svojih članov in borcev brigad, ki imajo domicil v celjski občini. V okviru prireditev žalskega občinskega praznika bo tudi letos en dan namenjen sreča- nju borcev in aktivistov celj- sko-savinjskega okrožja, še pred tem, najverjetneje junija, pa naj bi se v organizaciji celj- ske borčevske organizacije na Dobrni srečali internirane!. Za letos pripravljajo še obeležitev 50-letnice ustanovitve AFŽ (Antifašislične fronte žensk) ter okroglo mizo o delovanju partizanske brigade, ustanov- ljene v nekdanji Sovjetski zve- zi. Pri tem imajo borci še naj- več težav s pripravo razstave arhivskega gradiva, ki je shra- njeno v beograjskem Voja- škem muzeju. I. STAMEJCIČ Žalčani bodo počastili Dan upora v Domu 11. slovenskega tabora v Žalcu bo jutri zvečer ob osemnajstih osrednja proslava v počastitev državnega praznika Dneva upora proti okupatorju. Prireditev bosta organizirala Skupščina občine Žalec ter Zavod za kulturo Žalec. Slavnostni govornik bo žalski župan Milan Dobnik, kulturni program pa pripravljajo člani Mladinskega pihalnega orkestra Žalec pod vodstvom dirigenta Stanka Podbregarja. IB Piše: ERIKA REPOVŽ Ali je zmaga desnice nujno poraz levice? »Francosko levico je dole- telo nekaj podobnega kot ladjo, ki je doživela brodo- lom. Vsi so jo zapustili: najprej potniki, potem oprema in končno usluž- benci sami, ki so zanemar- jali usodne špranje v ladji. Porazgubili so se v morju na splavih in na rešilnih čolnih.« Te deterministične misli, ki aludirajo na poli- tično katastrofo levih par- lamentarnih strank, so se zapisale komentatorju ita- lijanske la Reppublica po minulih parlamentarnih volitvah v Franciji. Jasno je, da so brodo- lomci socialisti. Njihovo ladjo, zadnja leta polno razpok in raztrganih jader, ki niso bila več kos vihar- jem na francoski politični sceni, je pred dvaindvajse- timi leti ponovno splovil Francois Mitterrand. Naju- spešnejše jo je krmaril sko- zi zgodnja osemdeseta in jo leta 1981 celo pripeljal na oblast, kjer se je do nedav- nega tudi držala z dvelet- nim premorom med letoma 86 in 88. Mitterrandu je te- daj uspelo nekaj, na kar je lahko upravičeno ponosen in na kar še danes neuspeš- no čaka marsikatera e\'ropska parlamentarna demokracija: združil je le- vico in jo popeljal v parla- ment. V času njegove vla- davine so se čezenj pritože- vali levičaiji in desničarji in verjetno je bil to njegov magični vzorec za vladavi- no desetletja. Prve je razo- čaral, ker se je bojda spo- gledoval z desnico, slecbije zato, ker je resnično ni ni- koli zapeljal. Razočarani in polni hrepenenja po obla- sti, ki se jim je deset let uspešno izmikala, so Chi- racovi neogolisti in d'Esta- ingovi desni liberali kot koalicijski partnerji konec marca končno stopili na vrh piramide. Zmaga desnice - vendar ne brezkompromisne, »kla- sične desnice« za pristaše ortodoksnih skrajnežev. Očitno jim je v Evropi odz- vonilo, tako levim, kot des- nim. Francozi so svojo »desno politično ponudbo« marketinško obdelali in ponudili zmerno na tržišče. Liberalizem, toda ne »div- ji«; privatizacija, toda ne »absolutna«; socialna poli- tika, toda ne etatizem - to bodo v bodoče francoske notranjepolitične smerni- ce. Toliko v premislek ti- stim, ki razglašajo, da je le- vici odzvonilo... Levica je po porazu v Franciji obsojena na to, da v novem notranjepoli- tičnem razmerju sil obnovi svoj program, ki bo kom- patibilen z novimi časi, ki so nastopili v državi. Vpra- šanje pa je, kje se bo zno- traj nove konfiguracije na- šel Mitterrand. Na svojo bivšo partijo bo še tako težko računal, kajti sociali- sti bodo verjetno od prvega dne v opoziciji iskali čim krajšo pot do temeljite pre- nove. Nasprotniki ga bodo upoštevali kolikor ga bodo morali in izkoristili kolikor ga bodo lahko. Svoj revival namreč doživljata stara politična mačka: neogolist Chirac in liberalec d'Esta- ing, ki zagotovo še ni čisto pozabil, kako ga je Mitter- rand zrinil iz Elizejske pa- lače pred dvanajstimi leti. Podpredsednica v Agrino Poslanci žalske skupščine danes o odhodu Korentove z današnjim dnem se obeta- jo spremembe v žalski vladi. Poslanci bodo opoldne v skupščinski dvorani med drugim potrjevali odhod pod- predsednice žalskega izvršne- ga sveta, ki bo maja prevzela mesto direktorice žalske Agrine. Danica Jezovšek-Korent je bila doslej sekretarka za druž- benoekonomski razvoj v žal- skem izvršnem svetu. Na raz- pis za mesto direktorice v Agrini se je prijavila že lan- sko jesen in bila novembra la- ni tudi imenovana za bodočo direktorico Agrine. Na to od- ločitev se je pritožil Franc Re- zar, ki je v Agrini leto dni opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja. Rezar je letos potem umaknil pritožbo, funkcijo vršilca dolžnosti di- rektorja pa je v zadnjih mese- cih opravljal Tone Savorgna- ni. Poslanci naj bi danes torej formalno potrdili odhod Ko- rentove, obenem pa imenovali novega člana izvršnega sveta. Namesto Korentove je predla- gana Marjana Majerle, diplo- mirana ekonomistka iz Žalca. Med drugim je tudi poslanka zbora občinske skupščine, kar ji po oceni predlagateljev omogoča poznavanje širše problematike. IB Bodo razpletli položaj? v mozirski občini posku- šajo kar najhitreje razple- sti neprijeten položaj, ki je nastal po odstopu župana Andreja Presečnika in še nekaterih odbornikov v ob- činski skupščini. Župan v odstopu Andrej Piesečnik je že prejšnji te- den pooblastil podpredsed- nika občinske skupščine Radeta Rakuna, da ga na- domešča do izvt)litve nove- ga predsednika. Rade Ra- kun je povedal, da bo sku- šala občinska statutarno- pravna komisija lazčistiti nastali pok)žaj in z jasno analizo nastopiti na red- nem zasedanju mozirske skupščine, ki bo predvido- ma 7. maja. »Poskušali bo- mo izvesti nove volitve,« je povedal podpredsednik SO Mozirje Rade Rakun. Se ta teden bo Rade Ra- kun sklical vse predsedni- ke posameznih strank v mozirski občini, da bi se okvirno dogovorili o pred- logih za novega predsedni- ka občinske skupščine v Mozirju. U. S. Podkupnine za nereševanje ekologije Zadnje zasedanje poslancev velenjske skupščine v četrtek je bilo zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora prekinjeno pri razpravi o krat- koročnih ukrepih za ekološko sanacijo šoštanjske termoelek- trarne. Velenjski poslanci kljub burni razpravi niso sprejeli nobenega sklepa, na zasedanju pa so izbruhnile na dan obtož- be in zamere, ki v občini še niso pozabljene. Tako so si po- slanci očitali, da nekateri upo- rabljajo ekologijo le za politič- no obračunavanje. V razpravo in obtožbe so bili vmešani prejšnji izvršni svet s Pranjem Bartolcem, velenjski Zeleni, Šoštanj ska termoelektrarna in Velenjski rudnik. Med drugim je bilo tudi slišati, da vodstvo TEŠ s podkupninami dosega zavlačevanje pri reševanju ekoloških problemov. Dokočne sklepe in ugotovi- tve kratkoročnih ukrepov za sanacijo TEŠ bodo tako po- slanci v velenjski skupščini sprejemali na današnjem zase- danju, kjer naj bi prvič spre- govorili tudi o občinskem pro- računu. U.S. Zdravilišče v nizkem in v visoltem letu IS o načrtih v Laškem in predlogu za Rimske Toplice Osrednjo pozornost je Izvrš- ni svet Skupščine občine La- ško na ponedeljkovi seji name- nil poslovanju in razvojnim usmeritvam Zdravilišča La- ško, letnemu poročilu Policij- ske postaje Laško in prizade- vanjem za skorajšnjo oživitev zdaj že dve leti usihajočega Zdravilišča v Rimskih Topli- cah, katerega lastnik je slo- vensko obrambno ministrstvo. Sodeč po obširnem gradivu, ki so ga prav za sejo Izvršnega sveta pripravili v Zdravilišču Laško, ima ta zavod vrsto možnosti, da se v procesu pre- strukturiranja uvrsti med tista slovenska naravna zdravilišča, ki dajejo vse več poudarka preventivni dejavnosti in s tem tudi razvoju turizma in gostin- stva. V tem času poslujejo z dobičkom, zasedenost zmog- ljivosti je 80 do 85 odstotna, pacienti oziroma gosti so za- dovoljni z uslugami in zdrav- stvenimi storitvami, ob vsem tem pa imajo, kot zatrjujejo, vse možnosti, da v tem letu ustvarijo za okoli milijon DEM dobička. Pri teh in še mnogih drugih ciljih in usme- ritvah se opirajo na zasebno svetovalno firmo IPOK, ki je v Zdravilišču Laško v gosteh slabo leto dni. Predstavniki Zdravilišča so vse izražene dileme v razpravi ovrgli in jih podkrepili z anali- zami. V bodoče bo tudi pove- zava Zdravilišča s krajem pristnejša. Izvršni svet je opo- zoril na potrebo po enotnejšem delovanju sveta zavoda Zdra- vilišče Laško, katerega usta- novitelj je občina, v bodoče pa naj bi bili v tem svetu tudi predstavniki zdravstvenih za- varovancev in ne le zdravilišča in ustanovitelja. Predstavniki Zdravilišča so na seji Izvršne- ga sveta tudi zagotovili, da pri uresničevanju letošnjih ciljev poslovanja ne bo prišlo do od- puščanja delavcev, ker jih bo- do zaposlili \' dobičkonosnih dejavnostih, seveda pa priča- kujejo od vseh 162 zaposlenih podporo in zaupanje. Nezadovoljstvo in zapleti okoli Zdravilišča Rimske To- plice, ki propada in sameva zaradi nerazumljivega obna- šanja slovenskega obrambne-- ga ministrstva kot lastnika ob- jekta, se nadaljuje, zato je dal Izvršni svet občine Laško po- novno priporočilo Ministrstvu za obrambo, da naj vendarle nekaj ukrene, sicer bodo kra- jani Rimskih Toplic v kratkem organizirali protestni shod. Ob predočenju poročila Po- licijske postaje Laško za mi- nulo leto pa je laški Izvršni svet izpostavil Radeče, ki naj bi bile, zaradi tamkajšnje Pa- pirnice s proizvodnjo (tudi) vrednostnih papirjev, prevz- gojnega doma in zaporov, naj- bolj ogroženo območje kar javnega reda in miru ter sploš- ne varnosti tiče. Komandir Po- licijske postaje Laško je zago- tovil, da je po novi organiza- cijski obliki s stalno (tudi noč- no) prisotnostjo policijskih patrulj na terenu učinkovitej- še od poprejšnjega dežuranja policista. M. AGREŽ Voda ni last obrambnega ministrstva v zvezi s problematiko za- prtega zdravilišča v Rimskih Toplicah je reagiralo tudi Slo- vensko ekološko gibanje, ki je predsedniku slovenske vlade in Ministrstvu za obrambo RS poslalo dopis, v katerem nava- ja nekatera dejstva in izraža zaskrbljenost. Slovensko ekološko gibanje se zavzema, da se problem čim hitreje reši, pri čemer nosi po- sebno odgovornost Ministr- stvo za obrambo. Menijo, da bi moral za ta nerešeni problem in za nastalo škodo nekdo od- govarjati. Ni prav, da se pri iskanju rešitve pojavlja Mini- strstvo za obrambo kot nedo- takljivi lastnik, saj je po njiho- vem mnenju to zdravilišče šir- šega pomena, nikakor pa ne le obrambnega, kot tudi termal- na voda ni last tega ministr- stva. M. A. Občina nI soustanovitelj Metke Tekstila Celjski občinski Izvršni svet je konec marca sprejel sklep, da občina Celje so- deluje s soustanoviteljskim deležem pri oživitvi novega podjetja, družbe z omejeno odgovornostjo Metka Tek- stil. Podjetje Metka Tekstil se je uradno registriralo v začetku aprila, med sou- stanovitelji pa ni občine Celje. Sekretar IS Aleš Vrečko je pojasnil, da je po obstoječem občinskem od- loku odločanje o kakršnem koli soustanoviteljstvu v pristojnosti poslancev občinske skupščine. Ker je bilo za ustanovitev novega podjetja v Celju že vse pri- pravljeno, z registracijo pa so želeli čimbolj pohiteti, je občinski IS odstopil od sklepa, da občina sodeluje kot soustanovitelj. IS Minister Voljč na Celjskem v petek, 23. aprila, bo minister za zdravstvo doc. dr. Božidar Voljč s sodelavci na celodnevnem obisku na celjskem območju. Srečal'^e bo z vodstvi zdravstvenih zavodov in institucij ter občinskih skupščin in izvršnih svetov, poslanci Državnega zbora in člani Državnega sveta, predstavniki zavarovancev in zdravstvenih delavcev, ki delajo v zasebni praksi. Pogovori bodo v celjski bolnišnici in zdra\st\enem domu, v Celjskih lekarnah, Zavodu za zdravstveno varstvo Celje ter z vodstvi zdravilišč s celjskega območja v zdravilišču Rogaška Slatina. MBP Ustanovitev občinskega odbora Slovenski krščanski demokrati v občini Šmarje pri Jelšah so v soboto ustano\ili občinski odbor Mladih krščanskih demo- kratov. Na sestanku, ki so ga pripravili v Rogaški Slatini, so izvolili člane odbora, za predsednika pa se bodo odločili pozneje. Cilje Mladih krščanskih demokratov je podrobneje predstavil Marko Zidanšek iz občinskega ter regionalnega odbora strankinega podmladka, glavni tajnik SKD Edvard Stanič ter poslanec državnega zbora Jurij Malovrh iz Šentjurja pa sta govorila o dejavnosti SKD. BJ Izobraževanje v Italiji Pospeševalni center za razvoj malega gospodarstva, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti, je sredi minu- lega tedna v Mariboru pripravil posvet za člane in zainteresi- rane partnerje pospeševalne mreže malega gospodarstva. Posvet je temeljil na predstavitvi podatkovnih baz, informa- cijsko poslovnih sistemov ter programskih paketov in orodij za malo gospodarstvo. Udeležencem posveta so razdelili tudi pri- jave za sodelovanje na brezplačnem izobraževanju za srednja in mala podjetja ter obrtnike, ki ga pripravljajo v Mednarodiiem izobraževalnem centru Torino. Podrobnejše informacije o mož- nostih sodelovanja lahko podjetniki in obrtniki, ki jih zanimajo izvozni pogoji v sosednjo Italijo, dobijo v Celjskem podjetniško informacijskem centru občinskega sekretariata za družbeno- ekonomsld razvoj. IS1 Št. 16 - 22. april 1993 Čudna klima v celjski Klimi Razprodaja premoženja, bv pass podjetja, odpravnine pa na papirju - vse to očitajo bivši delavci svojim vodilnim možem Na tovarniškem dvorišču Klime rastejo v zadnjem času novi plotovi. Visoke betonske ograje ločujejo tisto, kar je še ostalo v rokah Kliminih delav- cev od tistega, kar so vodilni prodali novim lastnikom. De- lavci očitajo svojim šefom, da gre za razprodajo premoženja. Poleg odprodaje nekaterih obratov in opreme so na sez- namu očitkov še by pass po- djetja, nepravilnosti pri poslo- vanju, mizeme plače in neiz- plačane odpravnine tistim, ki so se znašli na cesti. Za direk- torja Alojza Zupanca pa de- lavci pravijo, da je človek, ki se obrača po političnem vetixi in da v Klimi velja samo nje- gov, Zupančev zakon. Izračunane, ne pa tudi izplačane odpravnine Znotraj Klime je začelo vre- ti konec lanskega leta. Po be- sedah skupine bivših delavcev se je na seznamu trajnih teh- noloških viškov znašlo približ- no 170 ljudi, dodatnih lUi je moralo na zavod zato, da bi tam dočakali upokojitev. Skupno je šlo iz podjetja toiej 200 ljudi, da bi v prihodnje lahko preživeli ostali zaposle- ni. Kaj se je dogajalo z delavci, zgovorno dokazuje pripoved enega izmed njih. »Ko smo delavci dobili od- ločbe, smo zagnali vik in krik, na pogovorih pa so nam ob- ljubljali stroje in vso pomoč, da bomo začeli na svoje. Vod- stveni delavci so nam tudi predlagali, da s podpisom spo- razuma povečamo plače zad- njih treh mesecev za 30 odstot- kov. S tem bi izboljšali naše plače, ki so sicer znašale le po- lovico zneska določenega s ko- lektivno pogodbo, s tem pa bi imeli menda tudi boljše pogoje na zavodu. Za odpravnino so dejali, da jo bodo izračunali, dali v ecujih na neko listino, za nas pa bi bilo menda najboljše, da vzamemo stroje, kar je bilo pa še pred kratkim nemogoče. Pa tudi iz tega ni bilo nič. Da- nes nimamo ne odpravnine, ne strojev, ne službe. Na nekem sestanku je direktor Zupane izjavil, da zakon v Klimi ni tisto, kar piše v uradnih listih. Zakon v Klimi je tisto, kar re- če sam.« Kaj pravi na te očitke direk- tor Alojz Zupane? »V podjetju Klima je bilo la- ni s postopkom določeno za trajne tehnološke presežke .približno 140 delavcev, tem delavcem se je šestmesečni rok iztekel decembra lani in po tem roku so dobili odločbe o prenehanju delovnega raz- merja ter odločbe o tem, ko- likšne odpravnine jim pripa- dajo. Skladno z zakonom o de- lovnih razmerjih smo odprav- nine izračunali, ne pa tudi iz- plačali. Delavci so dobivali plače, kakršne smo lahko iz- plačevali glede na razmere v Klimi, gibale so se med mak- simalno 80 pa navzdol do 50 odstotkov kolektivne pogodbe. To je veljalo za tiste, ki so de- lali in tiste, ki so bili v odpo- vednem roku. Odpravnine so naša zakonska obveznost do delavcev, izplačamo jih lahko takrat, ko imamo denar. Ko smo odpravnine izračunali, denarja nismo imeli in ga tudi danes nimamo. Odpravnine smo lani obračunali v strošek poslovanja, torej so obveznost podjetja, ki ne zastara. Na li- stine smo delavcem napisali, da bo podjetje odpravnine iz- plačalo skladno s svojimi fi- nančnimi možnostmi, bodo pa delavci lahko odpravnine ko- ristili za lastninjenje ob last- ninskem preoblikovanju po- djetja. Sam bi bil vesel, če bi imeli denar in bi odpravnine izplačali, menim pa, da je tudi do tistih, ki delajo, najbolj po- šteno, da se odpravnine izpla- čajo iz premoženja podjetja. To pomeni ob lastninjenju.« Razprodaja ali boj za preživetje? Klima se v zadnjih mesecih razprodaja na veliko, pravijo delavci. Vodstvu očitajo, da so razprodali tretjino Klime, od- prodajajo osnovna sredstva, orodja, stroje in avtomobile. Konkretno naštevajo odpro- dajo obrata biv.še II''E banki, komu so bančniki prodali obrat, delavci ne vedo, trdijo pa, da so obrat prodali za veli- ko manjši znesek, kot je dejan- sko vri>den. banka ga je pre- prodala menda za dvakrat viš- ji zne.sek. Obrat IFE je bil ne- koč Libelin. Klima ga je odku- pila, zaradi česar so imeli de- lavci nižje plače, v tem obratu pa so imeli strojno in ročno proizvodnjo ter finančni sek- tor, ki se je zdaj preselil v upravno zgradbo. Nadalje delavci očitajo prodajo obrata, kjer je bila serijska proizvod- nja, orodjarna in elektro odde- lek. Kot so povedali delavci, naj bi ta obrat vodstvo vložilo kot svoj delež v neko delniško družbo. Prav tako so pred kratkim v Klimi prodajali ob- jekte, kjer je bila trgovina, ser- vis in del elektroservisa, za te prostore so po informacijah delavcev menda iztržili 110 ti- soč nemških mark. Ob vsem tem so naštevali še prodajo av- tomobilov v glavnem še zapo- slenim delavcem, predvsem so to golfi in lade. Avtomobile so po besedah delavcev prodali za majhne denarje, še vedno so na razpolago za potrebe po- djetja, ljudem pa plačujejo potne stroške. Na seznamu stvari, namenjenih prodaji so se znašli še stroji, predvsem stružnice iz strojne delavnice. Kam gre denar, se sprašujejo delavci? Alojz Zupane razlaga drugo plat. »Lani smo resnično pro- dali nekaj opreme, šlo je za prodajo starejših strojev in pi- sarniški inventar. Večjo vred- nost predstavlja le objekt biv- še IFE, ki ga je podjetje kupilo pred leti, glede na zmanjšanje obsega poslovanja ga nismo več potrebovali. Objekt smo prodali zato, da bi rešili neka- tere probleme v zvezi z odpla- čevanjem kreditov oziroma anuitet. Obrat je bil prodan bančnemu podjetju Posest za 650 tisoč nemških mark v to- larski protivrednosti. Posest je objekt dala v najem oziroma na lizing podjetju, ki se ukvar- ja s prodajo keramike, v pro- storih IFE je zdaj skladišče in veleprodaja keramičnih izdel- kov. To, da smo obrat serijske proizvodnje oziroma del lega objekta vložili kot delež Klime v delniško družbo, slišim pr- vič. Nismo ustanovili niti ni- mamo deleža v nobeni delniški družbi. Obrat serijske proiz- vodnje smo lani izpraznili in proizvodnjo prestavili v druge obrate. Prostori so prazni, že nekaj mesecev iščemo kupca, status tega obrata pa se ni spremenil, kei- je njegov last- nik še vedno 100 odstotno Kli- ma. Prostor-, kjer sta bila trgo- vina in servis je še naprodaj, gie za starejšo hišo, ki jo pro- dajamo za 100 tisoč mark. Naj povem še to, da že imamo ku- pca, sklepanje pogodbe je v te- ku, kupci pa so državljani Slo- venije, ki pa niso Slovenci. Vsem tistim, ki nam očitajo razprodajo premoženja, bi rad pojasnil naslednje: v zadnjih dveh letih smo se v Klimi zna- šli v težkih gospodarskih raz- merah. Upadla so naročila, iz- gubili smo veliko denarja pri že izdobavljeni opremi doba- viteljem na področjih Bližnje- ga Vzhoda, nekdanje Jugosla- vije in delno Rusije. Samo tri pogodbe naj omenim: prvo za Sovjetsko zvezo preko Rusije v višini 800 tisoč dolarjev, drugo pogodbo za Sovjetsko zvezo v višini milijon dolarjev, delno je bila oprema izdobav- Ijena, delno je še vedno na dvorišču, tretje je oprema za Irak, ki je prav tako ostala ne- plačana. Te pogodbe so bile pri nas sfinancirane, najeli smo kredite, plačil pa ni bilo. Če želimo obstati, moramo kredite vračati in edino mož- nost vidim v tem, da odproda- mo del premoženja, poplača- mo terjatve in poslujemo na- prej.« Direktor enega ali dveh podjetij? Tretje, na kar so opozarjali Klimini delavci, so tako ime- novana by pass podjetja. V preteklosti je bil uradni na- ziv podjetja IMP Klima Celje PO. Te firme ni več, namesto nje so bile ustanovljene Klima d.o.o., Klimamont d.o.o., VFT d.o.o., ni pa delavcem povsem jasno, kako je organizirana Klima Zunanja trgovina. Vse poslovodne stmkture, trdijo delavci, so se preselile v nove firme in v razne upravne od- bore ter skupščine firm, funk- cije se podvajajo, zato najbrž dobivajo tudi plače z večih strani, sumijo delavci. Nadalje trdijo, da je bila Klima pred ustano\itvijo novih finri vred- na dvakrat več kot je danes vrednost vseh firm skupaj. Nove firme se ukvarjajo s po- dobno dejavnostjo kot se je ukvarjala matična firma, po- dročja so si razdelili, Alojz Zu- pane pa je po trditvah delav- cev direktor Klimamonta in obenem še direktor Klime d.o.o. Delavci nadalje sumijo, da se je v Zunanjo trgovino stekal denar od del, ki so jih opravljali v tujini, ker deviz v matični firmi niso nikoli do- bili, vedno so slišali samo od- govore, da denarja ni. In kaj pravi Zupane? »Zara- di težavnih razmer smo se v podjetju lotili zmanjševanja števila zaposlenih, razen tega smo pripravili program pre- strukturiranja in organizacijo prilagodili manj.šemu obsegu proizvodnje, v.se z namenom, da bi čim uspešneje poslovali. Lani sta bili ustanovljeni dve družbi z omejeno odgovor- nostjo, ena za montažno de- javnost, to je Klimamont in druga za proizvodno dejav- nost, to je Klima VFT. Obe družbi sta v 100 odstotni lasti matičnega podjetja Klime. To niso nobena bv pass podjetja. Podjetje Klima se je lani tudi preregistriralo od prejšnjega podjetja s popolno odgovor- nostjo v podjetje z omejeno odgovornostjo, edini kapital pa je družbeni. Zunanjo trgo- vino imamo registrirano v vseh treh družbah in ni pose- bej registrirano podjetje. V zadnjih dveh letih smo izva- jali dela v tujini, delno v Rusiji preko podjetja Smelt in tudi vse obračune smo vršili preko Smelta. Delno smo izvajali de- la tudi v Nemčiji, tam nasto- pamo kot člani poslovne skup- nosti Rudis, ki za nas opravlja vse finančne in obračunske storitve v Nemčiji. Sam sem direktor matičnega podjetja Klima d.o.o., Klimamont vodi Bojan Presečnik, Klima VFT pa Bert Vrhove« Družinsko poslovanje Z izpiski avansov in faktur med firmama so delavci Klime na pogovoru dokazovali tudi škodo, ki jo je Klimi povzroči- lo poslovanje s firmo ICM. Lastnik ali solastnik te firme, ki ima svoj sedež v Ljubljani, naj bi bil sin prodajne refe- rentke v Klimi. Pri poslovanju s to firmo je Klima oškodova- na za 2.579.699 tolarjev in to zato, ker je referentka firmi ICM prodajala ventilatorje po izjemno nizkih cenah, kalku- lacije so pokazale, da je v ceni zajeta samo cena motorja. Fir- ma ICM je šla kasneje v stečaj, zadeve so v Klimi že razisko- vali, precej zaslug za to ima pa oceni delavcev nekdanji vodja prodaje. Referentka M. S. je bila kasneje suspendirana, menda pa je zdaj spet zaposle- na v Klimi, česar Alojz Zupane ni zanikal. »Določene proble- me smo resnično imeli s tem podjetjem, kolikor vem, ga je ustanovila neka biv.ša delavka Klime, ki že \'eč let ni zaposle- na v podjetju, preko svojega podjetja pa je prodajala Kli- mino opremo. Problemi so se pojavili v trenutku, ko za opremo, ki smo jo preko tega podjetja dobavljali kupcem, nismo več redno dobivali pla- čil. Takrat smo ukrepali, usta- vili dobavo preko podjetja ICM in s tožbo zahtevamo pla- čilo vseh izvršenih dobav. Tež- ko bi referentko obtožil za kakšno krivdo v zvezi s poslo- vanjem podjetja ICM. Ce bi to lahko, bi že ukrepali. Morda bi lahko govoril o moralni krivdi, zato je referentka zdaj tudi prevzela novo področje dela v Klimi, trenutno dela v oddel- ku zunanje trgovine oziroma na drugem tržišču. V zvezi z lastništvom firme ICM nam je pojasnila, da je sin nekoč bil solastnik firme, vendar je kas- neje iz te fiiTne izstopil. Nepla- čane terjatve ICM do Klime znašajo še približno milijon tolarjev.« Direktor - varuli družbene lastnine Zaradi vseh teh stvari so de- lavci Klime sami predlagali, da se v njihovem podjetju opravi revizija. Dali so pobu- do, konkretnega zahtevka niso mogli, ker, kot sami pravijo, nimajo dostopa do vseh po- trebnih informacij. Še zlasti pa jim je zavrela kri, ko so izvedeli, da je direktor Alojz Zupane predsednik posebne komisije za varstvo družbene lastnine, v takšnih komisijah pa bi po prepričanju delavcev morali sedeti drugačni ljudje. V zvezi s tem očitkom je Zu- pane pojasnil, da je poslanec v družbenopolitičnem zboru celjske občinske skupščine in je bil takrat, ko se je skupščina oblikovala, izvoljen v komisijo oziroma za njenega predsedni- ka. »Komisija dela že tri leta in ne gre za kakšno novo stvar. Naloga je delikatna, pojavljajo se problemi, ki jih komisija sa- ma ne more kompetentno reše- vati, se pa zagotovo ne bomo ukvarjali z nobenimi revizija- mi. Že sam sem na komisiji povedal, da sem v nerodnem položaju, ker sem poslovodni delavec v podjetju z družbe- nim kapitalom, proti nam pa je javnost danes zelo nastroje- na. V Klimi zaenkrat nismo ni- česar lastninili, kljub temu bi bilo verjetno bolje, da bi to, funkcijo opravljal kdo drug.« Še ena stvar moti delavce Klime. Direktorju Zupancu očitajo, da je človek, ki se obrača tako, kot piha politični veter. Nekoč vnet partijec, za časa Peterleta krščanski de- mokrat, danes naj bi bil v vla- dajoči Drnovškovi stranki. Zupane odločno zanika takšne obtožbe. »V Zvezi komunistov sem bil, vendar sem izstopil v trenutku, ko sem ocenil, da se ne morem več strinjati z njeno politiko. V vrstah krš- čanskih demokratov ali v Dr- novškovi stranki pa nisem ni- koli bil. Bil sem poslanec Slo- venske demokratične zveze in sem še vedno njen član. Žal se je Slovenska demokratična zveza razbila, danes sem v Na- rodni demokratski stranki, pa še tam nisem preveč aktiven.« Takšni naj bi bili torej obe plati medalje v celjski Klimi. Da ni dima, če ni ognja, bo najbrž tudi v tem primeru dr- žalo, predvsem pa drži eno: ljudje v Klimi ali pa tisti, ki so še do nedavnega bili Klimini delavci, hudičevo malo vedo o tem, kaj se znotraj tovarni- ških plotov sploh dogaja. Mal- ce več informiranja očitno ne bi bilo odveč, če so nameni vodstva res tako pošteni, kot zatrjuje direktor. Zagotovo bi bilo potem manj očitkov in manj hude krvi tudi na drugi strani. IRENA BAŠA Zbor delničarjev Rogaške Prihodnji petek, 30. aprila, se bodo na letni skupščini zbrali delničarji delniške družbe Rogaška- ZHT. Med drugim bodo obravnavali poslovanje delniške družbe, poročilo o prodaji tretje emisije del- nic, razpravljali o poslovni politiki družbe v letošnjem letu ter gospodarskem na- črtu, na koncu pa volili še predsednika in člane upravnega odbora delniške družbe. Zbor delničarjev bo v kristalni dvorani, za- čenja pa se ob 10.30. Po tirih tudi modra galica Med večje transportno logistične akcije, ki so jih v zadnjem času organizira- li v celjski železniški pro- dajni službi, sodijo tudi prevozi modre galice. Do- slej so z vlaki na relaciji Celje-Acqui Terme prepe- ljali približno 4500 ton te- ga blaga. Po pogodbi med celjsko Cinkarno in itali- janskim kupcem naj bi do konca leta prepeljali še do- brih 10 tisoč ton. Za nova delovna mesta v šmarski občini je po zadnjih podatkih brez dela približno 1800 ljudi, s po- močjo programov za po- speševanje podjetništva pa so v tej občini zagotovili 50 novih delovnih mest. Lani so začeli s svetovanjem in izobraževanjem, pripravili so 32 poslovnih načrtov za različne dejavnosti. Naj- prej so načrtovali en semi- nar, zdaj pripravljajo že tretjega, trenutno se za po- moč zanima 40 občanov. Na tečajih ljudem predsta- vijo možnosti za odpiranje obrti in izdelajo tudi po- slovne načrte. Diaiga obli- ka pomoči so ugodni kredi- ti za odpiranje novih de- lovnih mest. Za vsako novo delovno mesto zagotovijo 2500 nemških mark posoji- la, letos so za to v proraču- nu namenili 9 milijonov to- laijev. Nizozemci v Celju Na pobudo celjske ob- močne gospodarske zbor- nice bo od 3. do 14. maja v Celju organiziran brez- plačni seminar, namenjen predvsem menadžerjem za- četnikom s področja mar- ketinga. Seminar v preda- valnici podjetja Aero na Ipavčevi bosta vodila člana svetovalne nizozemske or- ganizacije, za sodelovanje na tem dvotedenskem se- minarju pa je potrebno ak- tivno znanje angleškega je- j zika. * Nemci ponujajo pomoč Senior Experten Service ali na kratko SES je nem- ška družba za neprofitno delovanje upokojenih stro- kovnjakov, ki ponuja svojo pomoč tudi slovenskim po- djetjem. Podjetjem na Celj- skem, ki jih zanimajo uslu- ge nemških strokovnjakov, bo namenjen informativni sestanek, ki ga v ponede- ljek, 26. aprila ob dvanaj- stih v hotelu Dobrna, orga- nizira celjska območna go- spodarska zbornica. IB Št. 16 - 22. april 1993 5 novo na borzi Kot aprilsko vreme }'ietekli teden smo vam piedstavili dvodelni blagajni- ški zapis Banke Slovenije z za- padlostjo 10. 6. 93, ki je zaradi [asli tečajev marke še vedno zanimiva naložba - predvsem jgvizni del. Njegova cena se je pa torkovem borznem sestan- IjU ustavila na 133,1"/.., kar po- jneni, da kupec plača marko pO 66 SIT. Zanimanje se je po- večalo tudi za tolarske dele, l;ajti nekateri zaradi zadnjih podražitev bencina pričakuje- jo dokaj \-isok R v mesecu ma- ju. Kot smo že rekli, poteka trgovanje z »junijskimi dvojč- ki« samo še preko borze, zato niorate k ceni prišteti še provi- jijo borznega posrednika. Ti- sti, ki lahko svoje prihranke pogrešile za več mesecev, je zato bolje, da primarno kupite zapis z zapadlostjo 5. 10. 1993 in se tako izognete proviziji. Na trgu obstaja še en zani- miv in varen kratkoročni VP to je zakladna menica Repu- blike Slovenije, izdana 15. 12. 92. Nominirana je v SIT in ECU (vplačilo in izplačilo v SIT), prinaša 9% letne obre- sti na ECU in R+9% na SIT in zapade 15. 6. 1993. Primarna prodaja po teoretični vredno- sti je že ustavljena, kupite jo lahko še preko borznega po- srednika po tržni ceni. ki se zaenkrat giblje okrog teoretič- ne vrednosti. Glede na to, da trenutno ECl) ra.stt> hitreje kot DEM (v aprilu porastol za 3,11"..) je nakup zakladne me- nice dobra in varna naložba. Tečajnica Ljubljansko borze je tudi ta teden ostala nespre- neiijona kljub pričakovanju, ■a bodo začele kotirati delnice JToim Čatež in delnice Optimi- Ym Holding d.d., Postojna. Odbor /a sprejem VP na Borzo Ije zavrnil obe piošnji za spre- jem za kotacijo. Sporna je predvsem kotacija delnic Op- timizma zaradi suma nezako- nitih poizkusov vplačila delni- ške glavnice. Priča smo pravi finančni aferi, ki se šele prav začenja, saj direktor Optimiz- ma g. Slejko poleg odstopa fi- nančnega ministra, zahteva revizijo vseh sprejemov VP na Borzo. Zadnja borzna sestanka v četrtek, 15. 4. in v torek, 20. 4. sta kljub finančnim pretre- som minila mirno. Promet na Borzi je znašal 1,3 oz. 1,7 mio DEM. Tečaji obveznic so še naprej stabilni (RSl-115,8%, RS2-88,67.., Obč. Laško-82"'.., Pošta Ce-101,6'^.., Gorenje 96%, Rogaška 1-86,7';.,...), kar pa ne moremo reči za del- nice. Torkov sestanek je minil \' znamenju delnic Dadas Tr- bo\'lje, s katerimi je bilo pro- meta za 250.000 DEM. Tečaj je porastel kar za 1500 SIT "ali 6"., in zna.ša že 27.000 SFT za delnico 50 DEM. Kaj je vzrok takšnemu skoku je zelo težko reči, vsekakor pa to ni izplači- lo dividende, saj je le-to izpla- čala tudi Nika d.d., pa je njen tečaj padel. Slovenski delniški trg je ne- predvidljiv kot aprilsko vreme in kdor stopi nanj, mora vede- li, da se sonce in dež na njem zelo hitro in nepričakovano iz- menjujeta. Je Vegas pred zaprtjem? Po ponedeljkovem ogledu celjskega tržnega inšpektorja v Cafe baru in pizzeriji Vegas v Zidanškovi ulici 20, lastnika Esada Cehajiča, se v Celfu nadaljuje lani marca prekinjena zgodba. Konec marca je Čehajiču poteklo začasno obrtno dovo- ljenje, ki so ga v sekretariatu za družbeno-ekonomski razvoj izdali za eno leto. V tem času naj bi Cehajič uredil manjkajočo dokumentacijo za lokal, plačal komunalni prispevek ter opravil gostinski izpit. Načelnik inšpekcij- skih služb v Celju Janez Peterman pravi, da bo postopek proti lastniku Vegasa stekel v normalni, zakonsko dolo- čeni obliki. Roman Gracer, v IS zadolžen za obrt in drobno gospodarstvo, pa je povedal, da Čehajiču ne bodo podaljšali veljavnosti lani izdanega začasnega obrtnega dovoljenja. Je torej Vegas pred zaprtjem? IS Brez Sklada Emo ne hi preživel Koržetov sklad odkupil teriatve - Začenjajo se priprave na lastninjenje v nasprotju s številnimi slovenskimi podjetji, so v celjskem Emu zadovoljni s sodelovanjem republiškega sklada za razvoj. Glavni di- rektor Ema Maks Bastl je na petkovi tiskovni konferenci ocenil, da v Emu brez Korže- tovega sklada ne bi preživeli, še z nekaterimi drugimi ukrepi pa so v tem celjskem podjetju že na dobri poti za boljše poslovanje. Glavni dokaz, da se je Koržetov sklad resno lotil sanacije Ema, je po Bastlovi oceni v začetku aprila pod- pisana pogodba o odkupu terjatev. Po tej pogodbi je sklad odkupil od Ljubljan- ske banke kot največjega up- nika bančne terjatve oziro- ma kredite do Ema v višini 15,6 milijonov nemških mark. Z izpolnitvijo te po- godbe preneha veljati hipo- tekarno jamstvo, ki ga ima banka do Ema, po Bastlovi oceni pa bodo poslej veliko lažje načrtovali delo. Zaradi velike zadolžitve so v Emu izgubili kar nekaj poslov, ker niso mogli pravočasno reagirati na zahteve investi- torjev in ker niso imeli ustreznih garancij poslovne banke, se tudi niso mogli enakovredno potegovati za določene posle. Tudi stroški financiranja bodo bistveno nižji, samo lani je bil Emo obremenjen s 300 milijoni tolarjev obresti, ki so jih mo- rali plačati Ljubljanski ban- ki. Po oceni vodstva Ema je Sklad uporabil vse možnosti. Razen tega, da je angažiral lastni kapital pri odkupu terjatev, jim je pomagal tudi pri reprogramiranju obvez- nosti do zavarovalnice, že- leznice in Elcktra. Podobno kot s Skladom je Bastl zadovoljen tudi s sode- lovanjem Ministrstva za de- lo, kjer še vedno zagotavljajo denar za nadomestila plač čakajočim delavcem. Denar iz Ministrstva v glavnem pri- haja redno, do zapletov je prišlo le minuli mesec, ker še vedno ni sprejet državni pro- račun. Sicer pa se skupaj s Skladom in Ministrstvom, kar je potrdil tudi predsed- nik sindikata Milan Ramšak dogovarjajo, da bi delavcem izplačali odpravnine. V zvezi s položajem delav- cev in očitki, da delajo Emo- vi delavci kot črna živina, kar je menda slišati pred- vsem iz vrst občinskih sindi- kalistov, je Bastl dejal, da se je treba pač prilagajati evropskim standardom, marsikaj pa bo odvisno od sklepanja novih pogodb. Ta- ko imajo trenutno zelo veli- ka dela v družbi Kontejner, vendar se pogodba z Italijani junija izteče. Če bodo pogod- bo obnovili, bodo lahko pre- klicali pogodbe o tehnolo- ških viških, podobne razme- re pa se pojavljajo še v kakš- ni drugi družbi. Je pa Bastl zagotovil, da iščejo vse mož- nosti za dokup let, prerazpo- reditev v druga podjetja, sa- mozaposlitev ali interno po- djetništvo, tako da bi bila odprta brezposelnost čim manjša. Z Ministrstvom za delo ter celjsko vlado zato ustanavljajo posebno po- djetje Inkubator, ki bo na- menjeno ustanavljanju no- vih podjetij in ustvarjanju podjetniške klime. Še na dvoje je opozoril di- rektor Ema. Za lažji prodor na svetovTio tržišče so se loti- li uresničevanja politike ka- kovosti sistema Ema, spreje- li so poslovnik o kakovosti, za uresničevanje zastavlje- nih ciljev kakovosti in prido- bitev certifikatov pa so pri- pravili tako imenovani pro- jekt Kakovost. Ta mesec so začeli tudi s projektom pre- strukturiranja in lastninje- nja Ema. Projekt jim bodo pomagali pripraviti trije strokovnjaki mednarodne organizacije WS Atkins iz Londona. Po naročilu komi- sije Evropske skupnosti je ta britanska organizacija pri- skočila na pomoč Skladu v dveh slovenskih podjetjih, učinkovita poslovna strate- gija ter optimalen predlog lastninjenja pa naj bi bila končana v šestih mesecih. Menda je tudi odveč bojazen, da si bodo stroko\Tijaki na debelo zaračunali storitve, pomoč Angležev naj bi bila brezplačna. IRENA BAŠA Ob nedavnih zapletih v šent- jurski Energetiki je Bastl po- vedal, da se nikoli niso pogo- varjali o prodaji Energetike firmi Omnical, temveč je bilo vedno govora samo o doka- pitalizaciji. S firmo Omnical še sodelujejo, čeprav njeni lastniki trenutno ne dovolju- jejo naložb v tujino. Bastl je še ocenil, da je temeljni pro- blem Energetike v tem, ker so se prepogosto menjevala vodstva. Pred kratkim so sklenili pogodbo z Vladom Kukovičem, sicer zasebnim podjetnikom, ki naj bi bil nekakšen honorarni direktor Energetike in ki bo po Bast- lovem prepričanju stvari v Šentjurju spravil v red. Da gre za Grdinov kader, bo pa najbrž tudi držalo, saj je bil Vlado Kukovič pred leti za- poslen v velenjskem Go- renju. Kozjancl spoznavalo Revit Vlagatelje pogosto odbijajo slabo pripravljeni projekti, včasih pa celo nepripravljeni. Stanje naj bi izboljšalo izobra- ževanje v okviru projekta Re- vit, ki ga pripravljata Ministr- stvo za znanost in tehnologijo in mariborska Ekonomsko- posiovna fakulteta, podporo pa je obljubila bavarska vlada. Na predstavitvi Revita v Šmarju pri Jelšah so sodelo- vali gospodarstveniki šmarske in šentjiuske občine. Podrob- nejšo predstavitev projekta je pripravil prof. dr. Anton Hauc z mariborske fakultete. V okviru tega projekta želijo strokovnjaki usposobiti skupi- no predstavnikov podjetij in občinske skupščine za pro- jektno delo in vodenje. To bi vodilo do projektnega katalo- ga gospodarskih strateških področij, ki bi bil na razpolago možnim vlagateljem. Strokov- njake naj bi zagotovili pred- vsem Bavarci, pridiiižili pa bi se jim tudi vodilni domači strokovnjaki. Bavarska bi na- to pomagala tudi pri pridobi- vanju vlagateljev. Projekt se- veda podpira slovensko Mini- strstvo za znanost in tehnolo- gijo. Na sestanku v Šmarju so ugotavljali, da bi kozjanska podjetja potrebovala zlasti projekte s področja turizma, kmetijstva, tekstilne, konfek- cijske ter steklarske industri- je. Dodatno šolanje bi trajalo približno pol leta ( udeleženci bi bili, na primer, teden dni na semmarju, nato dva ledna v svojem podjetju), stroške izobraževanja pa naj bi plača- la izvršna sveta obeh sodelujo- čih občin, Šmarja in Šentjurja. Na sestanku pa se direktorji še niso dokončno izrekli za usposabljanje strokovnjakov iz svojih podjetij. Slišati je bi- lo precej pomislekov predvsem zaradi neznank v tem prehod- nem obdobju, v procesih last- ninjenja ter lokalne samou- prave. Vtis, da nova znanja včasih niso preveč zaželena, zato najbrž ni odveč. BRANE JERANKO Sejmi v maju Celie 17. maja bodo na sejmišču Golovec odprli naslednje sej- me: Spomladanski obrtni se- jem. Sejem stekla, keramike, porcelana in umetnosti, sejem BIO, sejem Ideja, sejem po- slovnih daril, sejem kozmeti- ke, nakita in bižuterije, sejem Vse za otroka, sejem trgovske, gostinske in hotelirske opre- me, sejem turizma, prostega časa in športa in sejem blaga široke potrošnje. Sejmi bodo odprti do 23. maja. ljubljena Od 16. do 23. maja bo odprt Slovenski avtomobilski salon ter Mednarodna razstava av- tomobilov, motorjev, dodatne opreme in avto-moto športa. Maribor V maju bodo Mariborčani pripravili naslednje sejemske prireditve: Mednarodni sejem vzdrževanja in čiščenja (Tero- tech '93) in Mednarodni sejem Energetika '93 bosta odprta v času od 11. do 15. maja. Med- narodni sejem Biro '93 pa od 25. do 28. maja. Kranj Od 4. do 7. maja bo v Kranju Mednarodni sejem malega go- spodarstva. Zagreb Od 4. do 8. maja prirejajo v Zagrebu ITTF - Mednarodni turistični sejem, in od 25. do 28. maja mednarodno razstavo medicinske opreme, farmacije in laboratorijske opreme, ime- novano Medicina in tehnika. Gradec Tradicionalni graški med- narodni spomladanski sejem bo odprt od l.do 9. maja. Le- tos bo poudarek na gospodar- stvu. Vstopnice v Gradcu so po 80 šilineov. na meinem Drehoi- du Šentilj pa jih pri Kompasu dobite že za 300 SIT. Celovec Od 14. do 16. maja bo odprt sejem Turistica '93. To je turi- stična borza Alpe-Jadran. Poznan Poljaki bodo 12. maja odprli Mednarodni sejem lesno-ob- delovalnih strojev, imenovan DREMA. Na ogled bo do 16. maja. Budimpešta Madžari pripravljajo med 24. in 30. majem Mednarodni tehnični sejem, imenovan In- dustrija. Miinchen Od 11. do 15. maja bo odprt IFAT - Mednarodni sejem za odvodnjavanje, odpadke, reci- kliranje, čiščenje mest in zim- sko službo. Bologna Italijani prirejajo SIMAC - Medarodno razstavo strojev za čevljarsko in usnjarsko in- dustrijo. Prireditev bo od 12. do 15. maja. Prireditelji si pridržujejo pravico do manjših sprememb pri terminih. . OANKO KOŠTOMAJ ponudba in povpraševanje Ponudba: - Podjetje TRG d.o.o. Ne- premičnine Bled nudi poslovni objekt Blegaš v centru Bleda. V sami zgradbi je tudi gostišče Za pribl. 400 gostov. Stavba ••Ha 871 m^ poslovnih površin in 1327 m^ zemljišča. Informa- cije: tel. 064/78-116 in fax |!'64/76-076 (Marija Piber). . ~ Podjetje Podgoršek d.o.o. ■2 Šoštanja nudi proste kapa- citete (prostore) v izmeri i20m'^ s kompletno infra- strukturo za pridobitveno de- lavnost. Nudijo tudi delovno ^ilo, lastne prevoze in po dogo- voru tudi finančni vložek. Iš- c^jo še kooperanta s proizvod- ''itni stroji, artiklom in trgom ^a prodajo artikla, ki bi ga Pioizvajali v svojih poslovnih P''nslorih. InfoiTnacije: tel. ?92-351 in fax 855-975 (Mar- J^^n Podgoršek). - Kovinostrugarstva Peta- ci-Cimperman iz Vitanja nudi usluge struženja in izdelavo vseh vrst distančnikov. Infor- macije: tel. 775-006 (Bojan Cimperman). - Podjetje Mercator - Agro- kombinat Krško nudi storitve iz kovinske branže. Nudijo tu- di prostore za mehanične ak- tivnosti iz vse ostale aktivno- sti. Informacije: tel. 0608/31- 022 In fax 0608/31-979 (igor Bric). - Podjetje Consul West d.o.o. Spodnja Idrija išče part- nerja (investitorja) za prodajo novega izdelka - gorilnika na premog. Izdelek se lahko pri- ključi na vsako peč za central- no ogrevanje, ki je namenjena za klasično kurjenje s premo- gom. Doziranje premoga in potrebnega zraka je elektron- sko nadzorovano, kar omogo- ča optimalno izrabo goriva, doseganje maksimalnih izko- ristkov ter ekološko primernih emisij. Informacije: 065/76- 314, 76-034 (Andrej Peternelj). Povpraševanje: - Srednje veliko slovensko podjetje z lastno razvojno službo, moderno tehnologijo in opremo išče tujega poslov- nega partnerja, ki bi bil pri- pravljen vložiti v podjetje in si s tem pridobiti odgovarjajoči lastninski delež. Predmet vla- ganja je lahko tudi sodelova- nje pri realizaciji večjih pro- jektov s področja telekomuni- kacijske opreme (telefoni, se- kretarske garniture, telefon- ske govorilnice ipd.). Vložek je mogoč tudi z namenov ustano- vitve mešanega podjetja (jiont venlure) v Sloveniji ali tujini. Podjetje je že mednarodno de- javno in ima na tujih trgih do- ločene tržne deleže. Informa- cije: 061/150-122 in fax 061/ 219-536 (informacijska pisar- na CIS GZS). Št. 16 - 22. april 1993 16 Štorovčani nočejo dezinfektorja! Kam z bolnišničnimi odpatiki? Dezinlektorlu se pišejo slabi časi Minuli četrtek je zavrelo v krajevni skupnosti Štore. Krajani, ki so že mesec dni ne- jevoljni, ker je na lokaciji Že- lezarne Štore postavljen de- zinfektor za uničevanje bol- nišničnih odpadkov, so začeli spletati govorice, da si je nek- do iz vodstva krajevne skup- nosti na lastno pest dovolil iz- dati v imenu krajanov dovolje- nje za postavitev dezinfektor- ja, obenem pa spravil v žep mastne denarce. Da bi zajezili govorice, so v vodstvu krajevne skupnosti sklicaU sestanek, nanj povabi- li direktorja javnega podjetja Komunala in zasebnega po- djetja Eko plus Jožeta Gabršč- ka ter celjsko občinsko vod- stvo. Izid sestanka: uspešen za Štorovčane in še vedno neza- dovoljiv za odstranjevanje bolnišničnih odpadkov. Nesporno je, da dezinfektor za uničevanje bolnišničnih od- padkov, ki ga je uvozilo po- djetje Eko plus, ne onesnažuje okolja. Ker so v četrtek kraja- ni Štor odločrft izrekli ne de- zinfektorju, se je Jože Gabrš- ček po dveh urah vdal v usodo in dejal, da je dezinfektor lah- ko tudi mobilen, zato bo po- djetje Eko plus kupilo ustrez- no tovorno vozilo in dezinfek- tor iz Štor odpeljalo. Dokler se to ne bo zgodilo, pa dezinfek- tor ne more škodovati niko- mur, saj ne obratuje. Kot je povedal Damjan Vrečko iz OSUPVO, si je ob- činska inšpekcija skupaj s pri- stojno republiško službo ko- nec marca ogledala dezinfek- tor, ki je takrat obratoval na lokaciji Železarne Štore, in ugotovila številne nepravilno- sti: da v pogodbi ni opredelje- no, ali ima najemodajalec upo- rabno dovoljenje za objekte, ki jih je dal v najem, da je napra- va stacionirana, čeprav je bilo ves čas govora, da bo mobilna, da je bila v času inšpekcijske- ga ogleda naprava v obratova- nju, ob njej je bilo večje števUo kovinskih sodov z odpadki Bolnišnice Celje, iz katerih so delavci brez posebnih zaščit- nih sredstev prelagali infek- tivne odpadke v založni kon- tejner naprave za sterilizacijo. Zaradi neprimernega ravna- nja z infektivnimi odpadki sta sanitarna inšpektorja izdala ustno odločbo o takojšnjem prenehanju tega dela in o vrni- tvi odpadkov Bolnišnici Celje. Tako v prihodnje problem odstranjevanja bolnišničnih odpadkov še naprej ostaja od- prt, krajani Štor pa si lahko oddahnejo, saj dezinfektorja v njihovem kraju, po zagotovi- lih Jožeta Gabrščka, kmalu ne bo več. N.G. Slovenija v IPU LJUBLJANA, 19. aprila (STA) - Na 89. konferenci Interparlamentame unije (IPU), svetovnega združe- nja parlamentarcev, ki je bila od 12. do 17. aprila v New Delhiju, je bila v članstvo te organizacije sprejeta tudi Slovenija, je sporočila informativna služba državnega zbora. Na konferenci IPU je bil vodja slovenske parlamen- tarne delegacije, sicer predsednik odbora za med- narodne odnose Zoran Thaler, izvoljen za enega od podpredsednikov te or- ganizacije. V govoru ob sprejemu Slovenije v IPU je Thaler poudaril, da je Slovenija miroljubno, de- mokratično in evropsko usmerjena država. Ameriški poslovneži pri nas LJUBLJANA, 20. aprila - Delegacija poslovnežev ameriške zvezne države Ohio se je mudila na dvod- nevnem delovnem obisku v Sloveniji. Ameriško dele- gacija, v kateri so bili pred- stavniki 12 podjetij iz Ohia in ki jo je vodil David L. Harpley, je obiskala Go- spodarsko zbornico Slove- nije. Namen njihovega obi- ska je bil vzpodbuditi med- narodno trgovino, poiskati poslovne možnosti in spoz- nati ključne osebe na slo- venskem tržišču. V Slove- niji Američani vidijo troje možnosti za mednarodno trgovino: izvoz tehnologije, mešana podjetja in podruž- nice ameriških podjetij v Sloveniji. Hrvati bodo zmanjšali davke na vikende ZAGREB, 19. aprila (De- lo) - Novi predlog gospo- darskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško naj bi pripravili v enem tednu, potem pa se bosta sestala predsednika obeh vlad. To sta na na sestanku v Zagre- bu poudarila podpredsed- nik hrvaške vlade Mate Granič in koordinator za odnose s Hrvaško v sloven- ski vladi Peter Toš. Glede visokih davkov za zasebne počitniške hiše slovenskih državljanov na Hrvaškem je Granič povedal, da bo v treh mesecih prišlo do re- forme davčnega sistema, hkrati pa bodo sprejeli tudi zakon, ki ga bodo pripravi- li na podlagi evropskih standardov. Granič je na- povedal, da utegnejo v ok- viru tega zmanjšati ali celo ukiniti davke na počitniške domove, ki so last človeko- ljubnih organizacij, za za- sebne počitniške hiše pa naj bi slovenski državljani plačevali enake davke kot hrvaški. Konferenca Demokratov v Konjicah LJUBLJANA, 19. aprila (STA) - Predsednik Demo- kratske stranke Igor Bav- čar je na novinarski konfe- renci povedal, da bo imela stranka svojo letno konfe- renco 8. maja v Slovenskih Konjicah, na njej pa bodo ocenili dosedanje delo stranke in predstavili do- kument o izkušnjah Demo- kratov dve leti po osamo- svojitvi Sloveniji. Tednikova nakupovalna košarica Po meso nikar v Laško, po moko pa v Mercaiorjevo trgovino na HuHinil Naša nakupovalna košarica, v katero smo dali nekaj osnovnih živil, ki jih kupujemo tako rekoč vsak dan in nekaj tistih, ki so pač nujna v vsakem gospodinjstvu, je pokazala kar nekaj zani- mivih razlik. Med najdražjo košarico v Laškem in najcenejšo v Slovenskih Konjicah (če seštejete vse artikle) je kar 236,70 tolarjev in če pomislite, da to kar je v njej, kupujete vsak dan... Na splošno smo ugotovili, da mesa nikar ne kupujte v Laškem, ampak raje v Šentjurju ali v Mercatorju na Hudinji, najcenejši pralni prašek Persil imajo v Slovenskih Konjicah, čokolado Milko v Soči Celje, moko v Mercatorju na Hudinji, olje, pomaranče rn solato pa prav tako v Šentjurju. Sicer pa iz tabele presodite sami. po čem so devize? Tečaji deviznih valut na dan 21. 4. 1993 Plin ali bencin Direktor zasebnega po- djetja Proteco Igor Knez iz Laškega je pred letom dni sklenil sporazum z ameriško korporacijo TRI-FUELS iz mesta Okla City v državi Oklahoma. TRI-FUELS je eno vodilnih podjetij za iz- delavo in vgrajevanje CNG opreme, potrebne za preure- ditev vozil, ki za pogonsko gorivo uporabljajo zemeljski plin, obenem pa v tej ameri- ški korporaciji izdelujejo vso potrebno opremo za polnilne postaje. Po tem sporazumu naj bi podjetje Proteco po- skrbelo za prenos sistema uporabe zemeljskega plina z vso potrebno tehnologijo v evropske in azijske države. Uporaba zemeljskega pli- na kot pogonskega goriva v vozilih cestnega prometa je močno razširjena v ameri- ških državah, v Evropi pa so zemeljskemu plinu naklo- njeni predvsem Italijani. Igor Knez, ki tudi sam že ne- kaj časa uporablja zemeljski plin kot pogonsko gorivo v svojem jeklenem konjičku meni, da je zemeljski plin, v svetu bolj znan kot Com- pressed Natural Gas, gorivo naslednjih desetletij. Števil- ne študije v svetu dokazujejo nesporne finančne prednosti zemeljskega plina pred osta- limi gorivi, finančnim učin- kom pa se pridružujejo tudi spoznanja o ekoloških pred- nostih zemeljskega plina. Igor Knez po prvih razgovo- rih s slovenskimi in tudi celj- skimi podjetji ugotavlja, da vlada precejšnje zanimanje za uporabo zemeljskega pli- na kot pogonskega goriva, pa tudi za gradnjo polnilnih postaj. Sodelovanje z ameri- ško korporacijo pa poleg sa- me predstavitve sistema CNG, gradnje in montaže CNG polnilnih linij, servisi- ranja ter vzdrževanja, oskr- be z rezervni deli in izobra- ževanja ljudi pomeni tudi možnost vgrajevanja opreme slovenskih proizvajalcev ter izvoz slovenskih delov CNG opreme, ki bi po ceni in kva- liteti ustrezali zahtevam ameriškega tržišča. Doslej so odkrili štiri takšne slovenske proizvode, ki jih bo mogoče prodati Američanom. V podjetju Proteco pri uresničevanju svojega pro- jekta sodelujejo tudi z Mini- strstvom za varstvo okolja, med drugim se skupno dogo- varjajo o tem, kakšne naj bi bile cene tovrstnega goriva, da bi bile še vedno dovolj spodbudne za to, da bi voz- niki namesto bencina kot pogonsko gorivo uporabljali zemeljski plin. IB Za čistejše okolje Konec minulega tedna so delavci Javnih naprav celjskega javnega podjetja Komunala namestili dodatne kontejnerje za spomladansko očiščevalno akcijo v krajevni skupnosti Nova vas (na posnetku) in Dolgo polje. Z odvozom kosovnih odpadkov, ki se je v celjski občini začel v drugi polovici marca, v teh dneh nadaljujejo v KS Center in Karel Destovnik Kajuh, konec tedna pa še v KS Savinja in Slavko Šlander. IS, Foto: EDI MASNEC Št. 16 - 22. april 1993 7 Ueč reda, a brez denarja penarja le za Ueseilno najnujnejših naložb ¥ slovenskem zdravstvu Letos je zaživela nova zdravstvena zakonodaja, ki pa ji pri uresničevanju stoji '■ 03 poti vrsta nedorečenosti. Kdaj jih bodo odpravili, je bilo osnovno vprašanje, : oamenjeno prim. dr. Jožetu Arzenšku, predstojniku dermatološkega oddelka i v celjski bolnišnici, ki že nekaj mesecev opravlja tudi delo svetovalca republiške 1 vlade za področje zdravstva. i Brez normativov m standardov, brez mreže zdravstvenih ustanov, brez vedenja, kako bo z naložbami v zdravstvu, je težko smotrno poslo- vati in načrtovati razvoj v posamezni zdravstveni ustanovi, pa tudi za raz- mah zasebne zdravstvene dejavnosti pomeni to resno oviro. Se pri pripravi teh dokumentov kaj premika? Razvoj do leta 2000 je začrtan, nor- mativi in standardi kot tudi mreža zdravstvenih ustanov so opredeljeni in bodo v kratkem ponujeni v obrav- navo, tudi za investicije so že narejene splošne norme. Pričakujem, da bo po- sebna delovna skupina ves naložbeni sklop speljala do konca leta. Kako daleč pa ste že? S pomočjo Inštituta za varovanje zdravja smo že zbrali celovite podatke o opremi v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Podatke je potrebno še strokovno obdelati in se potem odloči- ti, kaj je potrebno kupiti in kje. Po kakšnih kriterijih? Glede na doktrino, izkoriščenost, amortizaicijo... Splošne normative za osnovno zdravstvo kot pripomoček občinam in normative za sekundarno raven, torej bolnišnice in zavode za zdravstveno varstvo, pričakujem pa, da tudi za tercialno raven (republiške institucije) bomo lahko pripravili do konca leta. Normativi nam bodo omo- gočili, da bomo lahko združevali na- kupe, saj lahko tako dosežemo pri proizvajalcih ugodnejše pogoje. Po- membno pa je predvsem, da bo sode- lovanje ustanovitelja pri nakupih za- gotovilo več reda, čeprav imamo nad- zor pri nabavah že nekaj let. V čem je potem razlika? Sedaj na pamet govorimo o 80-do 85-odstotno iztrošeni opremi, zbrani podatki pa bodo to potrdili ali ovrgli. Predvsem pa bodo pravila igre v bo- doče jasna, za vse enaka in lažje bo odločati, kaj kdo v resnici potrebuje in česa ne, pa tudi to, kaj bodo zavodi lahko kupovali sami, za kaj pa bodo potrebovali mnenje ministrstva za zdravstvo - že sedaj ga na primer po- trebujejo za oprostitev plačila carine. Pomembno pa se mi zdi, da bo ob trdnih kriterijih veliko lažje odločati o prednostih pri nakupu, kar je pri pomanjkanju denarja za naložbe še kako važno. Imate podatek, koliko bi zdravstve- \ ni zavodi potrebovali za investicije in i investicijsko vzdrževanje? Po zbranih podatkih iz vse Sloveni- j je je potreb oziroma upravičenih vlog ! za 5 milijard tolarjev, v proračunu pa je za vse investicije in investicijsko vzdrževanje v zdravstvu predvidenih vsega 580 milijonov tolarjev. Je v tem znesku tudi denar za od- pravo posledic poplave v celjskem zdravstvu? Celjsko zdravstvo bi moralo letos dobiti 120 milijonov tolarjev za od- pravo posledic poplave. Ta vsota je vključena v 1,2 mUijardi tolarjev, s katerimi bo predvidoma razpolagalo ministrstvo za varstvo okolja. Kon- kretno je menda ta znesek vključen pri republiški upravi za urejanje vo- da. Sklep vlade pa je bil, da je mini- strstvo za varstvo okolja le koordina- tor. Ne vem, če bo aU ne. V Celju se zavzemamo, da bi bila proračunska sredstva vsebinsko opredeljena: ko- mu, kaj in koliko. Če ne bo tako, bi moralo biti teh 120 milijonov oprede- j Ijenih kot posebna postavka pri sred- stvih ministrstva za okolje. Ce še to ne, potem bi morali prenesti ta denar na ministrstvo za zdravstvo in za toli- ko zmanjšati postavko pri ministrstvu za okolje. Če je že denar za odpravo posledic poplave, o čemer se je odločila repu- bliška skupščina, tako težko pripeljati v Celje, kakšni so obeti za vse druge potrebne naložbe, za nadaljevanje iz- gradnje celjske bolnišnice? Minister dr. Voljč je javno rekel, da naj bi bile do leta 2000 dokončane vse slovenske bolnišnice v gradnji. Celjsko je pose- bej omcenil. Ko sem ga o tem povprašal, je odgo- voril, da »bomo videli.« Sam velikih možnosti ne vidim. Za naslednji dve leti smo lahko kar prepričani, da bi- stvenih sprememb pri naložbah v slo- vensko zdravstvo ne bo, razen, če bi našli nove vire. Katere? To bo bolj jasno čez približno mesec dni. Takrat bomo tudi vedeli, kako bo z vlaganji tujcev. Najprej pa moramo seveda razjasniti, koliko denarja je treba zagotoviti iz ustanoviteljstva: ali bo ta denar lahko zagotovil prora- čim ali bo dal vsaj jamstvo za kredite ali:.. Vsekakor pa bo letos šlo vse še po starem, po splošnih kriterijih. Pri razkoraku med potrebami in predvi- denimi 580 milijoni tolarji pa se tako ni kaj meniti. Upjuno lahko le na po- spešeno amortizacijo, tako da bi lahko zdravstveni zavodi sami obnavljali vsaj iztrošeno opremo. MILENA B. POKLIC NDS »krilo« SKD LJUBLJANA, 19. aprila (Večer) - Člani sveta narod- nih demokratov so na seji, ki je bila na robu sklepčno- sti, podprli trdno p>ovezo- vanje s krščanskimi demo- krati, ki naj bi jim še na- prej omogočalo pravno in organizacijsko samostoj- nost. O povezovanju bo od- ločal kongres stranke 24. aprila v Celju. Če se kongres odloči za SKD, bo- do narodni demokrati v ok- viru te stranke dobili sta- tus krila. Pogleda na to, ko- likšne pravice in koliko sa- mostojnosti naj bi imelo krilo, se sicer v obeh stran- kah razlikujejo. Nezakoniti agencljsici posli za tulce LJUBLJANA, 19. aprila (STA) - Agencijski posli, ki se opravljajo za tuje zava- rovalnice, so nezakoniti, je izjavil namestnik direktor- ja Zavarovalnice Triglav Milan Tomaževič. Take ne- zakonite posle je država začela preganjati, kar do- mače zavarovalnice poz- dravljajo, saj gre za posle, ki so vredni več kot 100 mi- lijonov nemških mark. Omenjene posle so sklepali ne da bi upoštevali obvez- nosti do država, pri njih ni- so plačevali nobenih dav- kov ali prispevkov. Domači zavarovalniški posli pa so obdavčeni z 10-odstotntm prometnim davkom. Sprenevedavi pridigarji LJUBLJANA, 19. aprila (Večer) - »Piiče smo para- doksalni situaciji, ko o ne- spoštovanju poslovne mo- rale v procesih privatizaci- je pridigajo isti ljudje, ki so tako privatizacijo omogo- čili, tako da so dovolUi ve- ljavnost Markovičeve za- konodaje in ker niso dovolj hitro poskrbeli za sloven- sko privatizacijsko zako- nodajo,« piše v članku Vse se plača Stane Pucko. »Ta neizpodbitna dejstva so se- daj kajpak "namerno zane- marjajo, da ne bi bilo treba prevzeti svojega dela odgo- vornosti za razmere, v ka- terih smo v procesu priva- tizacije«, še dodaja Stane Pucko. Komunala takoj nazaj v občino ŠKOFJA LOKA, 19. aprila (STA) - Predsed- niki skupščin in izvršnih svetov slovenskih občin, ki jim je vlada odmerila obseg javne porabe pod republi- škim povprečjem, so na srečanju v Skofji Loki sprejeli zahteve, po katerih naj bi se v proračimski me- morandum vključil enako- mernejši policentrični raz- voj Slovenije. Vlada in dr- žavni zbor naj to zagotovi- ta z nadaljnjim izenačeva- njem javne porabe občin, v letu 1993 z minimalno 97 odstotki povprečja javne porabe na prebivalca Re- publike Slovenije. Pred- stavniki občin tudi zahte- vajo, da se določanje cen komvmalnih storitev takoj vrne v pristojnost izvršnih svetov oziroma skupščin občin. Najemnine brez sociale v Celiu po novem od 4,5 do 17 DEM mesečno za m^ poslovnega prostora Celjska občina je konec le- tošnjega marca gospodarila s 514 poslovnimi prostori (bli- ni 43 tisoč m^ skupne površi- ne), vTednih približno poltret- jo milijardo tolarjev. Izhodišče za pripravo prekategorizacije lokacij in dejavnosti, s tem pa tudi za izdelavo novega pra- vilnika o določanju najemnin za poslovne prostore, je bilo delavcem Strokovne službe za stanovanjsko gospodarstvo pri OSUPVO dejstvo, da najemni- ne za poslovne prostore nikoli niso bile in ne morejo biti soci- alna kategorija. Glede na dosedanje pov- prečje - okoli 5 DEM za m^ najetega poslovnega prostora mesečno - in gibanje tržnih na- jemnin, ki so pretežno prese- gale 20 DEM, pa je v Celju že kazalo tako. Nov IS je tako sredi marca sprejel sklep o enotnem 50-odstotnem povi- šanju najemnin za poslovne prostore ter obvezG, da Stro- kovna služba za stanovanjsko gospodarstvo pripravi izho- dišča za novo določanje na- jemnin. Ker pa uveljavitev no- vega pravilnika o oblikovanju najemnin zahteva svoj čas, bo- do najenmiki za maj še plačali Za desetino povišane obstoječe najemnine. Po besedah sekre- tarja OSLPVO Damjana Vreč- ka naj bi Celje letos z najemni- nami za poslovne prostore pri- dobilo 227 milijonov tolarjev. Tri temeljne novosti v celjski občini je pretežni del poslovnih prostorov loci- ranih v krajevni skupnosti Center, kar 80 odstotkov vseh je v pritličju, razlike v najem- ninah pa so zaradi vpliva sta- 1'osti zgradb v starem mestnem jedru na obračun najemnine fninimalne. V Strokovni službi za stano- vanjsko gospodarstvo so po ^sedah vodje Antona Šepca prekategorizacijo pripravili •^a osnovi zmanjšanja doseda- '^jih petih v tri skupine dejav- •^osti, hkrati pa so iz obstoje- čih štirih lokacij (celotno mestno jedro je bilo uvrščeno v eno lokacijo) izdelali model šestih, cenovno diferenciranih lokacij. Pomembna novost je še 40-odstotni pribitek na na- jemnino za vse pritlične po- slovne prostore. Po namembnosti sodijo zdaj v skupino A gospodarske de- javnosti, trgovine, finančne, tehnične in poslovne dejavno- sti, v skupino B obrt in osebne stoiitve, v skupino C pa izo- braževanje, znanost, kultura, informacije, zdravstveno in socialno varstvo, družbeno po- litične skuprlosti in organiza- cije ter garaže. Če se v poslov- nem prostoru opravlja več de- javnosti, šteje za izhodišče pri obračunu najemnine tista, ki sodi v višji cenovni razred. Glede na lokacije so poslov-. ni prostori v celjski občini raz- vrščeni v šest različnih skupin. Sama krajevna skupnost Cen-^ ter je zdaj razdeljena v tri sku- pine - najdražji bodo poslovni prostori na Titovem trgu. Trgu V. kongresa, v Prešernovi, Sta- netovi in Zidanškovi ulici, na Tomšičevem ti^. Trgu svobo- de, v Linhartovi, Gledališki, Lilekovi, Gubčevi, Savinovi ter delu Cankarjeve med Gub- čevo in Stanetovo ulico - preo- stale tri skupine pa obsegajo območje mestnih, primestnih in vaških krajevnih skupnosti. Vogalne stavbe na križiščih ulic in trgov se uvrščajo v dražji cenovni razred. Letna stopnja najentmine se bo tako dolpčala glede na na- membnost in lokacijo poslov- nega prostora, njen delež bo znašal od 4,4 do 14,26 odstot- ka revalorizirane vrednosti, za pritlične poslovne prostore pa je potrebno upoštevati še 40- o^totni pribitek. Preračima- no v denar pa najnižja najem- nina ne bi smela znašati manj kot 4,5 DEM, najvišja pa ne več kot 17 DEM za m^. Vložek najemnikov v gospodarjenju s poslovni- mi prostori je bilo v celjski ob- čini zadnjih nekaj let zaradi pomanjkanja denarja precej pogosto, da so najemniki sami obnovili in uredili poslovni prostor, zato pa jim je občina kot lastnik oziroma najemoda- jalec kasneje priznala denarni vložek v znižani najenmini. Takšno prakso ohranja tudi novi pravilnik o oblikovanju najemnin za poslovne prosto- re. V OSUPVO obljubljajo, da bo v kratkem opravljena revi- zija vseh najemnih pogodb, na osnovi v adaptacijo poslovne- ga prostora vloženih sredstev pa bo najemnikom določen čas in višina znižanja najemnin. Glede na to, da se bo v pri- hodnje denar, zbran z najem- ninami za poslovne prostore, vlagal po tretjinskih deležih v nakup in prenovo poslovnih prostorov, kritje stroškov vzdrževanja ter v razvoj in po- speševanje drobnega gospo- darstva, je pričakovati, da bo takšnega vlaganja med najem- niki vse manj. Glede na pred kratkim sprejet Pravilnik o oddajanju poslovnih prosto- rov v najem, ki uvaja možnost licitacijske oddaje (izhodiščna cena bo določena po novih do- ločilih za obUkovanje najem- nin), pa je pričakovati še večji iztržek iz najemnin, ki naj bi kot »socialna kategorija« osta- le le še spomin. IVANA STAMEJCIČ Foto: EDI MASNEC Na pomisleke, kako bo občina pri sedanjih najemnikih (ki imajo v rokah obojestransko podpisane najemne pogodbe) lahko uveljavila nov način obračimavanja (višjih!) na- jemnin, je sekretar OSUPVO Damjan Vrečko pojasnil, da bodo najemnikom, ki novega pravilnika ne bodo spoštovali, skladno z odpovednim rokom, orekinili najemne Doeodbe. Nov Pravilnik o določanju na- jemnin za poslovne prostore pušča odprto vprašanje, kako bodo svoj, v adaptacijo po- slovnega prostora vložen fi- nančni delež, uveljavljali na- jemniki, ki se jim bo zaradi postopkov po Zakonu o dena- cionalizaciji »zamenjal« last- nik. Glede na to, da je z denar- jem najemnikov prenovljenih lokalov v starem mestnem je- dru, ki so trenutno skladno z Zakonom o denacionalizaciji pod moratorijem, kar precej - pa bo verjetno potrebno raz- mišljati tudi o tem. Med najdražje poslovne prostore, glede na lokacijo, sodijo tudi lokali v Zidanškovi ulici.' Št. 16 - 22. april 1993 8 Kjer avriklli cveto Na obisk k Savlnekovlm ¥ Bele ¥oae če se iz Velenja odpeljemo skozi Šoštanj in po stisnje- nem Šentflorjanskem grab- nu po strmini proti Belim vodam, se po petnajstih kilo- metrih pripeljemo do gostil- ne Savinek. Od poroke z Jo- žetom jo vodi Marija Mazej. Pred nami se dviga Sv. Križ (1044 m), pogled se spočije na prisojnih pobočjih Grebena (1035 m) in Oslov- ske gore, kot so včasih rekli Križki gori. Med hribovjem so globoke grape, po katerih tečejo potoki Ljubija, Hudi potok in Bela voda. Savinekova domačija že na daleč kaže, da tod živijo pridni ljudje. V senci stolet- ne lipe nas pozdravita dve hiši in gospodarsko poslopje, skulpturo - rakavo smrekovo deblo - je gospodar pripeljal s Smrekovca, balkoni in okna so poleti polni rož, na dvorišču in v okolici domači- je pa je vse na svojem mestu. V gostišču hranijo vpisno planinsko knjigo in žig Šale- ške planinske poti. Vpisanih je blizu 3 tisoč imen, planin- cev je bilo tu že več, saj niso vsi »transverzalci«, poleg te- ga pa tam mimo vodi tudi planinska pot XIV. divizije ter Pot kurirjev in vezistov. Gostišče, kamor vsakogar prijazno povabijo, je v tristo let stari kmečki hiši, ki jo zaljša velika kmečka peč, z lesom obit strop in na ste- nah umetniška dela Jožeta Svetine. Ne le domačija, tudi njeni prebivalci privlačijo pozor- nost. Marija je v petdesetih letih, kostanjevih, kratko ostriženih las, velike in vitke postave, nežnega obraza in modrih oči. Nasmeh, ki ji osvetljuje obraz, izgine, ko steče beseda o preteklosti. Marijina starša, Velentina in Marijo, so zaradi pomoči partizanom aretirali in od- peljali v celjski Staii pisker. Valentina so julija leta 1942 kot talca ustrelili, mama Marija je končala v kremato- riju taborišča Auschwitz. »Ko so mi odpeljali starše. sem bila stara štiri mesece in pol. Nemci bi vzeli tudi me- ne, pa je moj stari oče izpro- sil, da so me pustili... Va- lentin Goličnik, moj oče, je pred ustrelitvijo napisal po- slovilno pismo, v katerem se poslavlja od vseh domačih in odloča, da če bo morala umreti tudi moja mama, po- sestvo pripade meni. Tako se je potem, ko sem odrasla, tu- di zgodilo,« pripoveduje Ma- rija. Marijo so vzgojili stan starši. Tudi v šole so poslali bistro dekle. Končala je I. stopnjo ekonomije, a zapo- slitve kljub štipendiji v Ter- moelektrarni Šoštanj ni do- bila. Ko se je leta 1966 poro- čila, sta se z možem Jožetom odločila, da odpreta go- stilno. Skrb za kmetijo in gostišče uravnava njihovo življenje. Vsega pridelajo doma dovolj, tako da lahko gostom po- strežejo s pristnimi dobrota- mi. Zaradi slikovite okolice, ki ponuja lepe izlete, zaradi terenov, primernih za zim- sko smuko in za sankanje, razmišljajo o preusmeritvi v kmečki turizem. Eno sobo za goste že imajo, izkušenj pa jim tudi ne manjka. Vključujejo se v vsa prazno- vanja krajanov. Predlani so na primer skupaj s krajevno skupnostjo organizirali sre- čanje rojakov, rojenih v Be- lih vodah. Kar 550 jih je prišlo. Kadar je treba, priskoči na pomoč cela družina; trije si- novi in tri hčere, pa še ženina teta, vnuka pa sta zaenkrat še bolj za veselje. Na 40 hek- tarjih pa dela tako ne zmanj- ka, čeprav je obdelovalne zemlje le 15 hektarjev. Vča- sih so sejali oves, rž, pšenico, ajdo, koruzo... Toda ker so tukaj zime dolge, so ostali le še pri krompirju. Vse ostalo je prekrila trava, še kako do- brodošla krma za številne glave govedi. Najhuje je bilo leta 1973, ko je bil gospodar operiran na hrbtenici. Leto dni ni mo- gel opravljati težjih del, še danes pa je hvaležen dr- . Demšarju, ker po operaciji nima več težav. Njegov oče se je ponesrečil in bil zaradi poškodovane hrbtenice več let priklenjen na posteljo. No, delo seveda lajšajo stro- ji, a na višinski kmetiji je tudi z njimi težko. Tako tež- ko, da se bojijo za nasledni- ka, saj je neveste v hribe tež- ko dobiti. Pa je dandanes v Belih vo- dah življenje veliko lažje kot pred leti - tudi po zaslugi Jo- žeta, ki je član sveta krajev- ne skupnosti in poveljnik ci- vilne zaščite. Zgradili so ce- sto, razširili telefonsko omrežje, zgradili igrišče, po- pravili letni bazen pri šoli, elektriko pripeljali tudi v najbolj oddaljene kmetije, zgradili šolo, postavili spo- minska obeležja... Na mej- nem območju s krajevno skupnstjo Šmihel so zgradili vodovodno zajetje, ki napaja z vodo mesto Velenje. Ob- navljati so začeli tri cerkve. Če bi jih ogrozil požar, bi potrebovali še hidrant, vse ostalo pa so v glavnem po- storili. Dolgega časa Savinekovi ne poznajo. Poleg planincev in izletnikov se tu ustavljajo nekdanji borci, pa tudi lovci, saj so Bele vode osrednji del lovišča lovske družine Smr kovec-Šoštanj, nedaleč ( tam pa imajo lovsko kočo. ] kadar se zbere vesela dru ba, gospodarja ni treba pos bej prositi, da raztegne ha moniko. Ko se razleže vese melodija - kaj bi si člov< v tem malem raju še zaželel JULIJANA HOČEVA Foto: S. S Savinekove domačije vodi- jo mnoge poti: na Sleme sta dve uri hoda, na Smrekovec 3, na Sv. Križ, od koder je lep razgled daleč naokoli, ura hoda. Izredno slikovita je so- teska Štajerske Kramarice in Ljubije, nad katere je po ostcnju spomladi rumeno avrikljev. Bele vode je nekaj- krat obiskal tudi Prežihov Voranc. Pot je opisal v poto- pisni knjigi Iz Kotelj do Be- lih vod. Če se namenite k Savineko- vim z večjo družbo, je najbo- lje, da jih o tem obvestite po telefonu: 063 892-312. Go- stilna je odprta vsak dan od 7. do 21. ure, od l.maja do 1. novembra pa se lahko pri- peljete celo z avtobusom. Savinekova domačija Gospodinja Marija I g losa Naviiačeki Minulo nedeljo je bil na Skalni kleti v Celju zname- niti štajerski nogometni der- bi med domačim moštvom Publikuma in gostujočim Branikom iz Maribora. Tek- ma je bila polna pričakovanj in po napovedih ena tistih, o katerih se bo še dolgo na veliko govorilo in pisalo. Pa se ni, na razočaranje mno- gih, zgodilo nič posebnega. Na Skalno klet so prišli do- mači navijači, imenovani Celjski grofje, pa ljubljanski Dragonsi, ki naj bi pomagali Grofom in, seveda, maribor- ske Viole. Nič posebnega pa se ni zgodilo zato, ker je pri- reditveni prostor varovalo kar 67 do zob oboroženih in in trven cijsko opremljenih policistov. Brez njihove pri- sotnosti bi bilo skoraj zago- tovo drugače. Naša nogo- metna igrišča postajajo vse bolj podobna gladiatorskim predstavam in obračunava- njem med navijaškimi sku- pinami, kar s športnim du- hom nima prav nič skup- nega. Zdaj je sploh krasno, ko se nam državne tekme odvijajo tako rekoč pred nosom. Dr- žavica Slovenija je tako majhna, da je od Murske So- bote do Kopra le nekaj za- švicanih ur vožnje z avtobu- som in že smo na državni tekmi in v kraju, kjer gostuje naše ljubljeno moštvo. Pa sploh ni važno, ali gre za nogomet, hokej ali za ro- komet. Tekma sploh ni po- membna. V^žni smo mi, ki se bomo na tekmi pojavili v bojnih barvah, in pokazali, kdo smo in kaj smo. Na avto- bus bomo naložili nekaj gaj- bic pira, pa še kakšen šnops zraven, da se nas bo zadeva čimprej prijela. Ko pridemo na štadion, nas morajo vsi opaziti in si nas zapomniti! Reve. Ker v svojem puha- stem in puhlem življenju nič pametnega ne počnejo, ker pač nič ne znajo ali pa se jim ne ljubi delati in se učiti, se jih lotevajo kompleksi vseh vrst, te pa je mogoče učinko- vito odpraviti s skupinsko terapijo. Izberejo si nekaj glavnih terapevtov, kijih vo- dijo, ostali pa jim sledijo kot ovce v čredi. Na tekmi pa potem rjujejo, se pretepajo, se šopirijo pred policisti, grozijo, mečejo petarde in druga eksplozivna telesa in se tako energetsko praznijo. Vse to počno v imenu športa, pod navijaško zastavo in vimenu kraja, ki ga zastopa- jo. Potem se z njimi ukvarja policija, ki jih končno ukro- ti... In sledijo bojne pripra- ve na novo tekmo. Ko je vso to množico ra- zličnih navijaških barv zad- njič opazovala sosedova An- gela, je rekla, da bi te navija- čeke kar hitro naučila spo- dobnih manir. »Na vsaki tekmi bi vsaj enemu od teh petelinov slekla hlače in mu jih naložila po nagi riti. Pa ne s pendrekom, ampak s či- sto navadno leskovo šibo. To so ja večinoma še mladolet- niki in otroci!« MARJELA AGREŽ Svet je nehuman Center za aehumanlzacllo se pretlsta¥Ua Nekoliko starejši obisko- valci celjskega Kljuba se na- stopa Centra za dehumani- zacijo pred nekaj leti more- biti še spominjajo. A fantje iz Maribora so se manjšemu krogu celjskega občinstva predstavili tudi konec febru- arja v Bar-flyju. Tisti pa, ki radi brskajo po knjigarnah, so najbrž že odkrili njihovo zbiriko besedil z naslovom Veselje in radost se budita. V imenu Centra za dehuma- nizacijo sta za Novi Tednik klepetala Dušan Hedl in Bo- jan Tomažič. Tomažič: »Center za dehu- manizacijo sestavlja pet čla- nov. Z delom smo začeli pred slabimi osmimi leti. Takrat smo zelo intenzivno delali in tudi pogosto nastopali sirom po Sloveniji. Doslej smo iz- dali dve kaseti in plošči, eno single kaseto, sodelovali pa smo tudi na različnih kompi- lacijskih CD ploščah, nazad- nje skupaj na slovensko-av- strijski kompilaciji«. Konec lanskega leta pa ste izdali tudi svojo pesniško zbirko. Hedl: »Pravzaprav gre za zbirko besedil. Mi kot roc- kerji nočemo biti visokolete- či pesniki, se pa trudimo na- ša besedila čim bolje izdelati in jih uskladiti z zvočno pod- lago. Svoje pesmi namreč predstavljamo kot akustičen recital ali pa kot rockerske komade. Zbirka besedil Ve- selje in radost se budita je retrozbirka od leta 1985 do 1992. Likovno so jo opremili naši prijatelji. Izdajanje zbirk besedil je v svetu ročk posla stara zamisel, saj glas- beniki zaprosijo svoje prija- telje in kolege z glasbene scene za sodelovanje. Mi smo ta koncept razširili in smo poleg glasbenikov k sodelo- vanju povabili še druge ljudi iz slovenskega javnega živ- ljenje, kot na primer novi- narje, ustvarjalce undergro- und časopisov in priznane slovenske likovne ustvarjal- ce. Tako je vsako besedilo v zbirki dobilo svojo ilustra- cijo«. Zbirka vaše poezije je kar obsežna, odlikuje pa se tudi po raznolikosti tem, o kate- rih razmišljate. Tomažič: »Naše pesmi smo poimenovali idile. Gre za opise življenja pod orehi, za romance in vse tisto, kar je v življenju mogoče doživeti. V glasbi in besedilih ni ni zakritega, niti ne gre za kak šen sadistični ekshibicioni zem. Pri tem odlaganju vrvi ki te pripnejo k eni strani pridemo do nekakšne Osvo boditve. Tudi red ni naša od lika. Po našem mnenju to tu di iz psiholoških vzrokov n more biti, saj ima v sebi klio pokvarjenosti. Njego\ predstava o popolnosti je si modopadljiva, mi pa si n smo tako zelo všeč, da bi m< gli zdržati z redom in na tal šen način živeti«. Poseben pa je tudi vaš nI čin dela v ansamblu. Tomažič: »Pri našem ufc varjanju z glasbo gre za tera pijo v iskanju nekega smisli Ne sicer na tako resen načii kot se to zdaj morda sliŠ S to terapijo skrbimo za pO trebno notranjo napetost, I nas razlikuje od drugih, ki pač bolj kot mi želijo stan; miru in ob tem morda tu< trpijo. Za ta svet je značilo nehumanost. Našemu imen navkljub se trudimo zadržd človečnost, smisel za lepol in humor« GRETA SENI Št.16 - 22. april 1993 9 Fletno je, ko si mlati Ma obisku pri Cestnerievi mami Pri Cestnerjevih v Robanovem kotu je bi- lo te dni veselo. Njihova 90-letna mati, ba- bica in prababica Helena Kramar je prete- kli teden praznovala rojstni dan. Čila 90- letnica, ki je sicer zadnja 4 leta preživela pretežno v postelji, s šalami in duhovitimi domislicami še vedno zabava vso družino. »Rada imam dneve, ko pridejo otroci v hi- šo. Res je, da me še vedno zelo ubogajo, hkrati pa mi prinašajo veliko razvedrila. Veste, ko je človek mlad, je fletno, sedaj, ko sem stara, pa je vse skupaj zanič,« je malce po solčavsko zavila Helena Kramar. > Solčava in okoliško hribovje so vtisnili svojevrsten pečat v Helenino življenje. »Ro- jena sem bila v hribu nad Solčavo, v leseni hiši, ki je ni nikjer več. Drva so porabili za kurjavo v apnenici, hiška pa je imela števil- ko 85. Otrok nas je bilo kot mravelj, 11 so jih imeli moja mati, zraven je bilo še tetinih osem otrok. Najbolj se spominjam, da so bili mama enkrat nejevoljni name. Še danes ne vem zakaj, vidim pa se, kako sem stala pod streho zraven postelje in neutolažljivo joka- la,« je obujala spomine 90-letnica. Najlepše je bilo v gostilni Veliko otrok in huda revščina sta bili zna- čilnosti življenja v prvih letih stoletja. Cest- nerjeva mama je morala zgodaj od doma, nato pa je še veliko let pomagala skoraj vsem večjim solčavskim kmetom pri vsak- danjih opravilih. Toda ne le Solčava, veliko spominov je vezanih tudi na Avstrijo, kjer so si obmejni prebivalci že nekdaj rezali debelejši kos kruha. »V Avstrijo sem šla enkrat skupaj z mamo na žetev. Od Železne Kapic smo hodile še en dan, vem, da je bil kraj še naprej od Celovca. Tam sva potem ostali ti'i tedne. Zanimivo je bilo, ker so najemali samo ženske z otroki, jaz, kot naj- starejša, pa sem jih čuvala. Od takrat je ostal v meni strašen spomin na fanta, ki si je pogrizel vse prste. To je bil večji pob, ki ga je mati zaprla v klet, tam pa ga je mučila tako huda lakota, da si je pogrizel prste.« Otroci, ki so bili zdravi in »za rabo«, ka- kor so rekli, so morali zgodaj od doma. Helena je odšla z 9. leti. »Najprej sem služila samo poleti, varovala sem otroke, pozimi pa sem hodila v šolo. Pri 12. letih sem začela služiti z vsem,« se je slišala prava solčavska govorica. »Najlepša je bila služba v gostilni pri Kautmanu. Pri kmetih je bilo trpljenje, v gostilni pa je bilo tako fletno. Imeli so citrc, joj, kako so citrali. Še posebej po oh- cetih, takrat smo imeli naslednji dan cel dan glasbo. Štiri leta sem preživela v gostilni, res je bilo najlepše. Koliko sem včasih pre- plesala! Še na 80. letnici smo plesali po ku- hinji.« Veliko je še drobnih vsakdanjih spomi- nov, shranjenih pri Cestnerjevi mami. O tem, kako so ženske tekmovale, katera bo več nažela. Enkrat so štiri v enem dnevu nažcle 24 kop žita. Včasih so namreč delali vse z rokami. Najprej so poželi, nato na roke »zmašinali« in zmlatili. V tistih časih so še vse posejali in pridelali doma, saj je na Solčavskem lepo uspevalo žito. »Spomnim se hudega bika, ki me je ob neki žetvi vrgel po tleh. Bil je vprežen, najprej me je stisnil ob ograjo, nato pa še vrgel po tleh.« Koši še danes bremenijo Tudi kasneje življenje Heleni Kramar ni prizanašalo. Poročena je bila le osem let, imela dva otroka, v februarju 1944 pa so ji moža ustrelili partizani. Čez mesec dni so imeli razpravo, v kateri so ugotovili, da so Heleninega moža ustrelili po nedolžnem, vendar ji to ni pomagalo prehraniti lačnih ust. Z možem sta v letu 1938 zgradila hišo, v kateri, sicer prenovljeni, živi Helena Kra- mar s hčerko še danes. »Mama so služili še naprej, da so naju z bratom prehranili,« je pripovedovala hčerka Ida. »Koliko košev so prenosili, včasih še dodatno natovorjenih z vrečami krompirja. Najbrž te koše še da- nes nosijo, zato jim nagaja križ. V teh krajih je bilo težko življenje, koš pa je bil nenehen sopotnik.« Življenje v Solčavi je bilo drugačno tudi zato, ker je v bližini meja. Prebivalci so »švercali« saharin, tudi Helena je bila med njimi, nosili so vojaške kovčke in na takšen način zaslužili za 5 šihtov. »V letu 1926 je bila v teh krajih huda poplava, odneslo je mostove Ln potrgalo ceste. Takrat smo v Solčavo nosili jedačo iz Luč, saj je zmanj- kalo hrane. Sponmim se, da sem nesla >poln žakel moke<, 60 kilogramov je je bilo. Najra- je bi tisto moko vrgla v vodo, pa kaj, ko je bila tako draga. Potem smo 3 ženske nosile tudi >šiklne< na Okrešelj, ko so delali Frisc- haufov dom, nosila sem opeko za prvo šolo v Solčavi...«, je naštevala Helena Kramar. »Doslej sem preživela tri vojne, ne vem koli- ko menjav denarja, pa vendar sem še na tem svetu.« Otroci so jo kaj hitro dopolnili, da zna iz glave računati bolje kot drugi, še posebej, če je treba denar vračati. »Škoda, ker je mamo bolezen položila na posteljo. Prijetno je z njo, v hiši imamo napeljan telefon. Mama potolčejo z drvom po radiatorju ali ceveh, pa jo slišimo po vsej hiši. Tudi v nedeljo je bilo tako. Ko sem jih vprašala, kaj želijo, so sklenili roke in rekli: Lepo te prosim. Ognjišče mi prinesi, da bom lahko brala,« je pripovedovala hčerka Ida. Branje in televizijo ima Cestnerjeva mama najraje. Naj bo tako še dolga leta. URŠKA SELIŠNIK Cestnerjeva v krogu, ki ji je najljubši. 1 Aci Puncer v I. v mestu, kjer živim, se je zgo- dilo tisto, kar se je slej ko prej nekje na Zemlji moralo zgodi- ti. V Razvojnem centiTJ, sedežu brihtnih glav in iskrive inteli- gence so iznašli časovni stroj. Pisalo se je leto 2020 in glede na napovedi Wellsa, Asimova, Lema in drugih jasnovidnih pisateljev znanstvene fantasti- ke, je bil že skrajni čas, da do tega odkritja tudi pride. Nekaj najbolj zagnanih ra- ziskovalcev, ki se niso znali privatizirati in jih je plačevala še država, se je lotilo tega pro- jekta. Zamisel je bila enostav- na, tako kot so enostavni vsi začetki velikih odkritij, če so zraven tudi pravi ljudje. Zve- čine so bili potomci tistih, ki so nekoč bili na listi Zavoda za zaposlovanje in so se z javnimi deli, ki so jih opravljali v ko- rist države navadili, da so v prid širokim ljudskim mno- žicam. Namesto da bi sedeli v belih, za okolje neoporečnih lebdilnikih, so imeli samo do- kaj bele ovratnike, v rokah pa izvijače in merilne vtičnike. Kljub temu so izumili napra- vo, ki je v marsičem spremeni- la življenje ljudem enaindvaj- setega stoletja. Srečna okoliščina, ki je spremljala iznajdbo, je bilo županovanje gospoda, ki je mnogo časa posvetil iskanju Jžlahtnih korenin preteklosti svojih meščanov. Pa ne tistih iz polpretekle dobe, ki se je vlekla meglenih zadnjih sto let in je bila polna zmot in pomot, ampak tistih pravih. Srednje- veških. Plemenitih. Sklenil je razrešiti vpraša- nja, ki ljudem že dolgo niso dala pravega miru. Ta vpraša- nja bi lahko strnil v naslednje: - Kako je bilo s Celjskimi grof i? - Kdoso njihovi pravi potomci? - Koliko zvezdic je gospoda, od pradeda Friderika dalje, imela na svojem grbu? Štiri ali tri? Naj vam osvežim spomin. Celjski grofje so imeli brez dvoma razgibano preteklost, toda pomembnejše stvari so se začele dogajati v 14. stoletju. Nekje v sredini. Očetu Frideri- ku se je rodil sin Herman L, njemu pa, kot je bilo takrat v navadi, sin Herman II. Ne- miren duh in velik podjetnež. Na vzhod Balkana je izvažal orožje pa tudi sam se je s svoji- mi tlačani za lepe denarje rad udeležil kake bolj ali manj kr- vave bitke. Leta 1396 se je udi- njal Habsburžanu Sigismimdu v bojih proti Turkom. Takrat je naneslo, da so mu- slimani premagali kristjane, Herman II. Celjski pa je Sigi- smundu rešil življenje. Tako piše v knjigah. Za zahvalo in v večni spo- min je ta nemško govoreči ve- likaš najprej celjske grofe raz- glasil za državne vehkaše, ne- kaj let pozneje pa celo za dr- žavne kneze. Da je vse to bilo res, se kaže v tem, da se je grofija ra2^o- tegnila do neverjetnih razsež- nosti in si je polastila mnogo tlačanov, rodovitnih polj in deklet. V času takega razcveta se je Hennanu rodil Ulrik II. Kot je vsem znano, je bil Ul- rik II. poslednji celjski grof, le da on tega takrat še ni vedel. Bil je objesten mladenič, kajti slava in moč sta mu udarili v glavo. Počenjal je različne neumnosti in ena od teh je bila tudi ta, da se je poročil z Ne- slovenko Katerino Brankovič. Tudi zavoljo tega je rad zaha- jal v Beograd, a ga je leta 1456 (to letnico si le zaponmite) na nekem banketu zahrbtno umoril Oger, najeti morilec, ki so mu pravili Hunjadi. No, kakorkoli. Ulrik II. je tam umrl, uradnega potomca pa v Celju ni zapustil. O tem tragičnem dogodku je nastala tudi knjiga »Heut Grafen von Cilly und nimmermehr«, pre- vedena v mnoge jezike, nena- zadnje tudi v slovenščino. Kadar je bil naš Ulrik doma, ga je grabil tak nemir, da je zahajal med domače dekline in jih zalezoval, kot so takrat te- mu rekli. Tudi na Teharje je hodil in ob priliki silil v neko Marjetico, punco mlinarjevega Janeza, ki je edini imel z njo resne namene. Če je verjeti očevidcem in ustnemu izročilu, je nekatere tamkaj živeče fante zagrabil tak bes, da so grofa zaprli v svinjak in ga niso hoteli iz- pustiti, dokler si s ščita ni od- paral ene zvezdice in jo zaba- rantal za prostost. »Če je to res,« je pomladi leta 2020 rekel župan Celjske province, »potem ima naš grb upravičeno tri zvezde, če pa ni, pa je treba krivico popraviti in Teharčanom vzeti tisto eno, ki je tako in tako že dolgo več ne nosijo.« Toliko za osvežitev spo- mina. Zdaj sledi zgodba, kot se je v resnici dogajala. Odkritje časovnega stroja je županu za raziskovalne name- ne prišlo ravno prav. Določil je dva potnika z namenom, da »in situ« preverita, kako je resnično bilo, in predlagal, da časovno uro naravnajo za na- tanko 600 let nazaj. Plemeniti Albin V. je bil predstavnik vlade Province Celjske in so ga le najožji pri- jatelji smeli na samem klicati tudi Bine. Raziskovalce je za- stopal svetovalec Speks, kar je že samo po sebi bilo tajno ime in ga prijatelji niso smeli kli- cati drugače. V časovni stroj, ki ni bil več- ji od potapljaškega zvona, so poleg nekaj pločevink hrane in plastenk negazirane Kameoli- ke priložili še sedem knjig Mo- nografije Celja, saj niso vedeli, koliko grofov bodo srečali, in če bodo Frideriku, ki je bil za- klenjen v svojem stolpu in pre- klet za vse večne čase, lahko podtaknili kakšen izvod. Vse priprave so potekale v veliki tajnosti, saj je šlo za prvi tak poskus, poznavalci bi rekli atest retrogradnega ča- sovnega plovila. Konstruktorji so vedeli, da se naprava giblje le na premici četrte dimenzije. torej tako, kot bi vozila vzvratno v preteklost. Prve tri dimenzije jo niso zanimale in lahko bi se zgodilo, da bi se časovni popotniki utelesili med zidovjem celjskega obzi- dja, ki je nekoč bilo, zdaj pa ga ni več. Prav zaradi tega so za start izbrali prostor, ki je po vsej verjetnosti bil raven nekaj stoletij zapored. Nekje med današnjim Levcem in Lavo. Speks in plemeniti Albin V. sta se poslovila od malošte- vilnih sodelavcev, ki so smeli biti v častnem spremstvu, se zrinila skozi ovalna vratca in se privezala na sedeža. Pozna- valec je še enkrat pregledal in- strumente, če kažejo prav, in nato z enim samim elegantnim gibom kazalca pritisnil gumb, ki je sprožil odvijanje časa. Zdrs v preteklost je stekel gladko, brezšumno in brez tre- sljajev, ki bi jih znala izzvati prestopna leta. Kazalca na ča- sovni uri sta se zganila. Naj- prej večji, ki je kazal leta, nato pa je trznil tudi manjši, tisti za stoletja. »Fino!« je rekel plemeniti Albin V. »A vidiš, da deluje!« »Seveda deluje, zakaj pa mi- sliš da sem se dovolil določiti od župana? Če bi dvomil, me ne bi bilo zraven. V to si lahko prepričan.« Plemeniti Albin V. je bil s takim odgovorom zadovoljen in je rekel: »Kar Bine mi lahko rečeš. Tu notri, v tem prostoru čutim tesno prijateljstvo.« Speks je prikimal. »Eno stoletje je že mimo! Duš, fant, tole je pa prima. Po- glej skozi kukalo, kako beži čas. Ena sama razpotegnjena megla... Kot bi se z letalom peljal mimo telegrafskih drogov.« »Dve,« je štel Plemeniti Al- bin V. »Tri! Štiri... Jezus, v tem času so gotovo že zažiga- li čarovnice. Se drvimo. Glej!« Speks je znenada postal po- zoren. Manjši kazalec, ki se je bli- žal programirani letnici, ni zmanjšal hitrosti. Nekaj, kar Speksu ni bilo znanega, ga ni hotelo ustaviti. Odvrtel se je preko letnice Ulrikove smrti, zašel v obdobje Hermana II. in ko je šla mimo tudi letnica smrti Friderika L, je Speks ve- del, da nekaj ni v redu. »Ti,« se je obrnil k sosedu, ki je še vedno skozi kukalo opa- zoval divjanje časovne megle,« ali veš, da sva zgrešila Celjske grofe. Plemeniti Albin V. Speksu najprej ni hotel verjeti, nato je pazljivo pogledal na uro in krenil s prstom po steklu. »Pa res,« je rekel zamolklo. »Kdo hudiča pa v Razvojnem ne zna zgodovine? Si imel ti prste vmes?« »Ni govora. Časovno urav- navanje je vodil šef osebno.« »Budala. Kaj nama je zaku- hal,« se je zgrozil Plemeniti. »Ali veš, kje sva zdaj?« »Prvo stoletje. Saj vidiš. Pri- hod Slovanov.« »In še drviva!« »Rimljani,« »Kelti,« »Veneti, če je domneva pra- vilna.« »Bronasta doba.« »Kam pa naju lahko zane- se?« je s tresočim se glasom vprašal plemeniti Albin V. »Dokler se časovna vrv ne odvije do konca.« »In kje je konec?« »To ve šef. Ampak na vitlu je ne more biti več kot za kakš- nih dvajset tisoč let. Leto gor ali dol.« Nadaljevanje prihodnjič Št. 16 - 22. april f993 Z malo denarja tudi gre Dobitnico Srebrnega celjsltega grba Alenlio Damjan in Zavod za Itulturne prireditve čalia leto jubilejev - 30 let Likovnega salona, 20. Mladinski pevski festival... v celjski občini - kot da so se s tem želeli oddolžiti sušnemu letu finančne podpore kulturni dejavnosti - je največ najvišjih občinskih priznanj šio na kulturno področje. Dobitnica Srebr- nega celjskega grba Alenka Donijan je v celjski kulturi prisotna že dolga leta, med drugim je bila pred poldrugim desetletjem tudi prva redna kustodinja v Likovnem salonu, ki lotos praznuje 30-letnieo delovanja. Tudi zadnjih ,5 let ga, kljub direktorova- nju Zavodu za kulturne prireditve, še vodno vodi. »Jo pač tako, moj predhodnik jo >pokrival< glasbeno področje, sama pa likovno. Sicer pa hi drugače pogrešala neposreden stik s stroko,« pripoveduje umetnostna zgodovinarka in arhoologi- nja Alenka Domjan. Ali jemljete priznanje kot spodbudo ali na nek način kot oddolžitov za doslej opravlje- no delo v Celju? Nedvomno daje ta potrditev prijeten občutek. Zato, ker že skoraj 15 let delujem na po- dročju likovne umetnosti, predv.sem v piezentaciji naše .sodobne umetnosti. Nagrada je iztočnica, glavno pa ostaja odnos do sodobne likovne umetnosti, njene prezentacije in u\'elja\ilve v širšem celj- skem in slovenskem likovnem prostoiu. Časi za kulturo so takšni, da denarja manjka na vseh kon- cih in krajih. Kako bo zdaj s kulturno dejavnostjo? Ce gledamo Imearno ali in- deksno je dejan.sko manj de- narja. Menim pa, da bi se po- raba moiala utemeljiti na vse- binskih programih in na osno- vi njih v inlere.su občine pre- razdeliti, kar velja tudi za re- publiko. Vemo, da denaija za kulturo ni veliko, vendar bi morda z reoiganizacijo ali bolj racionalnim delom le lahko zadovoljili osnovne progiamc. vseh dodatnih pa ned\()mn() ne. Prod Zavodom za kulturno prireditve jo lotos kar nekaj delovnih izzivov. Pa vendarle, kaj je tista osnovna dejavnost, ki jo peljete že vsa ta leta? Osnovni teži.šči sta na glas- beni in likovni dejavnosti. Glasbena pokriva redne kon- certne abonmaje, mladinske koncerte, Poletno Celje in po- sredništvo drugim naročni- kom. Likovna je imela doslej teži.šče na Likovnem salonu. Vzporedno deluje prodajna galerija Izba, ki želi prezenti- rati sodobno likovno umet- nost, hkrati s tem pa se, pred- vsem z rednimi predavanji in vodstvi po razstavah, vključu- jemo tudi v vzgojo, izobraže- vanje. Naša bistvena naloga je aktivirati stalno zbirko, za kar je bil predviden 23. april, ven- dar tehnična dela v Spodnjem gradu niso končana, tako da bomo zbirko predvidoma od- prli 18. maja ob Svetovnem dnevu muzejev. Če ostaneva za hip še na glasbenem področju - največji delovni zalogaj bo gotovo pri- prava 20. Mladinskega pev- skega festivala. Konec maja se približuje, kakšno je zdaj stanje? Organizacija"* festivala je, vsaj v strokovnem delu, zak- ljučena. Urejamo .še vprašanja tiska propagandnega materi- ala, namestitve udeležencev, ki jih ne bo tako malo... Kar 3 tisoč otrok bo prepevalo na množičnem koncertu, v tek- movalni del pa je uvr.ščenih 13 tujih in H slovenskih zborov. Kar pa finance zadeva, nam z občinske in republiške ravni delajo sive lase! Republika je zdaj le izrekla "da-, v občini pa se festival naj ne bi financi- ral. Tudi odziv sponzorjev ni takšen, kot smo pričakovali. Po drugi strani pa ostaja dejstvo, da jo festival v stro- kovni javnosti izredno živ ~ ne- gotov politični položaj in voj- na \ soseščini nista odvrnila zborov od Celja ... Zanimanje je izredno tudi v tujini. Odziv na propozicije, ki smo jih razposlali preko konzulatov, je bil izreden, res pa je, da nekatere države ni- majo denaija za prihod v Ce- lje. Kljub temu smo veseli od- ziva, ob udeležencih tudi šte- vilnih strokovnjakov. In likovno področje... V Kulturnem stolpu Mostnega gradu boste odprli stalno zbir- ko. Likovni salon praznuje 30- letnicol Nekoliko že zamujamo, uradna 30-letnica je bila 12. aprila, obeležiti pa jo želi- mo z otvoritvijo nove galerije. Že leta 1963, ko je zaživel Li- kovni salon, so bili interesi, naj bi pridobilo mesto stalno galerijo in stalno zbirko. Ta- krat se je stalna zbirka, ki da- nes šteje 180 del, začela obli- kovati. Sele lani pa smo z ob- novo Spodnjega gradu dobili prostore za stalno zbirko. Tudi zdaj čutimo pozitiven odnos struktur, ki kreirajo politiko v Celju. Stalna zbirka bo živa stvar, ne nekaj, kar bi enkrat za vse- lej postavili na ogled Ce- ljanom ... Ce bi govorili o stalni zbirki z nekim definitivnim naslo- vom, bi bila to mrtva kvorba. Celje je premajhno, da bi bila zbiika zanimiva dve, tri ali ce- lo več l<'t, kakor kažejo izkuš- nje iz velikih, turistično zani- mivih mest. Zalo je stalna zbirka bolj naslov iz preteklo- sti, izbor iz nje bo postavljen 6 me.secev, potem pa bo galeri- ja program oblikovala prožno, prezentirali bomo večje raz- stave, prikazali dejavnosti po- sameznih umetnikov... In kar je tudi osnova nove galerije, povojno likovno umetnost celjske regije bomo strokovno obdelali, da dobi mesto v slo- venskem prostoiu. Nekaj korakov v približeva- nju kulturno ustvarjalnosti mladini jo bilo v Celju nareje- nih - ocenjujete, da z dovolj posluha? Se dosti odprtih opcij je in mislim, da je prav v povezova- nju s šolstvom .še veliko nedo- rečenega. Na glasbenem in li- kovnem področju bomo morali po\'ezati interese šol z našimi. Z nekaterimi razstavami ska- le muzej, naprimer, je bila zelo odmevna - se približujemo mladim. Res je. koraki so na- rejeni, število obiskovalcev je na glasbenem in likovnem po- dročju večje, a ne še tudi zado- voljivo. Glavni vzrok mrtvila v Celju je med drugim tudi izredno šibko ustvarjalno zaledje. S tem mislim ustvarjale«- glas- ben«' in likovne kulture, ima- mo pa ^'lo živ«) plesn«) ustvar- jalnost. C«' mi>sto nima živega ustvarjaln«'ga zaledja, ne mo- r«^j«) potreb zad«)V()lj«'vati le in- sliluciji'. Zalo bi bil«) nujno polrebn«) zag()t«)vili p«)goje za delo umetnikom, ki .so ostali v Celju, t«) pa s«) prostori, ate- ljeji. Na drugi strani bi bilo potrebno razmišljati tudi za prihodnost, predvsem v smislu kadrovanja na področju kul- ture. IVANA STAMEJČIČ ZAPISOVANJA Postmoderni intelektualec Piše Tadei Cater Ui.uphhi ]f bil v Portorožu socio-kulturološki simpozij, na kutortm je prfdsi'dnik skup.ščinske komi.sije zu kul- turno m nnruvno dediščino. Dimitrij Rupel, preduvul ozi- roma referiral o temeljnih di- lemah nadaljnjega razvoja kulture m umetnosti na Slo- venskem. Temeljna teza - na kratko - njegovega referata je bila. da .se slovenski kulturni prostor počasi bipolarizira. da prehajamo v fazo. ko se bodo slovenski kulturniki delili na "domače - m "kozmopolitske". Se pravi, informacijsko in sploh medijsko bombardiranje je hočeš nočeš doletelo tudi kulturnike ali kar tovrstno usmerjene intelektualce: le-ti so bodisi podlegli bodisi niso podlegli postmodernemu nači- nu življenja. Pravzaprav gre za preprosto držo sc^dobnega intelektualca, ki jo je v enem izmed svojih esejev na začetku stoletja za- količil že Paut Valerv, ko je razglabljal o "dvojnosti pisa- teljev'-: o pisatelju, ki še vedno ždi v .svojem podstrešenm sta- novanju in se predaja golemu poslanstvu pisateljevanja in pisatelju, ki poleg tega obisku- je še raznorazne gledališke predstave, morda kino. razsta- ve in se obenem udeležuje tudi raznoraznih sprejemov, na ka- terih ni važno kaj počneš, sa- mo da nekaj počneš oziroma da SI tam. Se pravi postmoder- ni intelektualec, ki bi ga v de- vetdesetih najlažje prepoznali tako. da nosi v eni roki popu- larni mobitel. v drugi pa pre- nosni računalnik. Zakaj ome- njam ravno pisatelja? Prepro- sto: ker je njegova funkcija svojevrstna. Ne le. da se je zmanj.šal trg. od katerega je odvisen, njegov instrument je en sam - jezik, ki ga razume in govori (v slovenskem primeru) zgolj dva milijona ljudi. Rupel je skratka hotel pove- dati, da se je z o.samosvojitvijo spremenil tudi položaj pisate- lja, da je nujno, če le-ta hoče preživeti, prestopiti prag ste- reotipnosti. ki narekuje pisa- teljsko držo rezervirano ^„ ozek krog ljudi. To bi naj bi, tako imemtvani "domači- ti^ Njegovo nasprotje pa je pisa telj-mtelektualec. ki se b spust il v dirko za bralci - "ko2 mopolitski- tip. ki ga je nema ra v slovenski kulturni stvat nosti še najbolj povzela "mls da slovenska literatura-. Ks kor koli. razlika med tem dvema tipoma ni zi^olj v puh uporabi računalniških i spli>h tehnoloških sistemo\ temveč tudi in predvsei v znanju jezikov. Oziroin drugače: popolnoma se str njam z Ruplom, da bi se uče/ij tujih jezikov moralo nujno zs četi že v najnižjih razredih a novne šole. da bi bilo domal nujno, da postane bilingvaln družba, v kateri bi bila enake vredno zastopana recimo ai gleški m slovenski jezik. p. čemer kot on. tudi sam ne v. dim nevarnosti, da bi .^iloveni čina odmrla, kar bi marsikd utegnil pomisliti. Nasprotni z aktivnim obvladovanjei dveh jezikov bi postali nt kakšna nniltikulturalna druz ba. v kateri bi uporabljali dv jezika. Enega za "domačo- i enega za "kozmopolit.^ko- n bo. Slovenija pa bi nemara pi stala zanimivej.ša tudi za tujd In obratno: svet za Slovence. »Večerne misli« Knjižica Jožefe Kovačič za ohranjanje spomina Prod časom je v založbi »Marši« Celje izšla drobna knjižica z naslovom »Večerne misli«, ki razkriva vsebino živ- ljenja Jožefe Kovačii. Njena vnukinja Marjana jo v predgo- voru napisala, da jih jo mama in babica vso presenetila z za- pisi o svojem življenju. Hkrati se ji tudi vsi njeni zahvaljuje- jo, da jim jo s svojimi zapisani- mi besedami dovolila, da jo spoznajo. V tej raz.sežnosti je bistvena dragocenost drobne knjižice. Sestavljena je namreč dvodel- no: en značaj se prepleta v dveh vsebinah. Jožefa Kova- čič ni napisala le svojih spomi- nov od rojstva do danes (knji- ga je izšla ob njeni 83-letnici), temveč je na dlan položila svo- jo notranjost tudi s pesmimi. Pripoveduje nam o sebi, torej o tem, kako je ona videla in še vidi svoj in naš svet. Pri tem početju seveda ne gre za izbru- šeno umetnost, prav gotovo pa gre za iskren in z naravnim talentom prežet dar pripove- dovanja in celo izpovedovanja kmečke ženske. Iz njenih besed vejejo opisi Kozjanskega, saj je bila rojena na Tinskem in poročena na Marof pri Lesičnem. Pred bralca razgrinja značilno živ- ljenje na vasi, kjer je človek tesno povezan z naravnim ci- klom dela in sožitja z okoljem. Pred nami raste podoba trdne družine, verne in zavedne skupnosti, ki je izkusila dve svetovni vojni, diTJgo tudi z uničujočimi taborišči. Avto- rica opisuje to kot osebno u.so- d«) in o.sebno izkušnjo. Tako ne more mimo povojnih ča.sov, ki jih ri.še s posebno trpkostjo, ne glede na to, da hkrati ne po- zablja tudi na medvojne ča.se, ko je njihova hi.ša prenekateri- krat vzela pod streho sloven- .ske partizane. Krošnja njenega družinske- ga življenja s številnimi otroki in vnuki sega tudi v tujino, ce- lo v čezoceanske dežele in v najrazličnej.še poklice - od svojih s«'ster, ki so našle p«>- slanstvo v tihoti samostanske- ga premišljevanja, do vnuko\- in vnukinj, ki so že sodobni p«)sl«)vneži. Med njimi je tudi vnukinja Marjana Kovačič, ki ima s\«)je podjetje »Marši«, kjer je knjižica tudi izšla. Ilu- striral jo je Tone Sešel, grafič- na računalniška priprava je bila v rokah N. Jazbec, knjigo pa .so natisnili v Gaj-tisku v Lesičnem. DRAGO MEDVED Veronika - zailnjič! Plesni fomm Celje je za konec minulega tedna med osmimi zaključenimi predstavami Veronike za celjske srednje šole dve predvidel tudi za izven. Zaradi precejš- njega zanimanja - pa tudi zato, ker je število sedežev v prireditvenem prostoru na podstrešju Mestnega gradu omejeno - bodo plesalci Plesnega foruma Veroniko v kore- ografiji Gordane Stefanovič-Erjavec (xiplesali še zadnjič nocoj, v četrtek, ob 20. uri. IS Tekmovanje mladih glasbenikov V velenjski glasbeni šoli se je pretekli teden pričelo 22. državno tekmovanje mladih glasbenikov. Končalo so bo ju- tri, v potek, 23. aprila, nastopi- lo pa bo 3.50 mladih glasbeni- kov, med njimi 20 Velenj- čanov. Glasbena šola Frana Kom- na Koželjskega v Velenju je to- vrstno tekmovanje pripravila že dvakrat, odmevni pa so tudi uspehi njenih učencev. Na le- tošnjem tekmovanju sodeluje- jo najboljši s predtekmovanj v Kopru, Ljubljani, Kamniku, Trbovljah, Vfhniki in Maribo- iTj. Mladi nadarjeni glasbeniki merijo svoje znanje v skupinah pihal, trobil, tolkal, v komor- nih skupinah z godali in kla- virskih duih, drugI del tekmo- vanja pa bo v Ljubljani, kjer .se bodo p«)merili v solo petju, harmoniki in klavirskih duih. V Velenju so se že predstavili tudi najboljši na lanskih pre- izkusih iz Avstrije, Belgije, Madžarske, Nemčije in Slove- nije. Tekmovalci bodo nastopili še na zaključnem koncertu, ki bo jutri, v petek, 23. aprila, v velenjski glasbeni šoli. U.S. NAŠA DEDIŠČINA Pripravlja Drago Medved Kjer domuje Glasbena šola v Celju stavbe, ki obkrožajo Slomškov trg v Celju, so vsaka zase zgodovinska in potemtakem tud spomeniška znamenitost. Med njimi je prav gotovo najmarkantnejša opatijska cerkev sv. Dani ela, ki še vsebuje elemente romanske zasnove, vso svojo imenitnost pa nam pokaže v golili vključno z Marijino kapelo, v kateri je tudi znamenita Pieta, ki je bila leta 1970 razstavljen' v Parizu. A o tej dragocenosti drugič. Danes se raje sponrmimo stavbe, v kateri domuje Glasben" šola v Celju in stoji nasproti opalijske cerkve. Ko so ob koncu sedemdesetih let obnavljali .šolo i| jo na zah(xini strani tudi dozidali, so lepo obnt)vili njeno vzhodno pročelje in na njem poudari' značilne gotske elemente. Zelo značilno je gotsko okence, nekateri strokovnjaki menijo, da bi > ob njem lahko dovolili misel, da je bil v omenjeni stavbi nekdanji samostan klaris, ki je bil v Celj' omenjen leta 1328! _ Št.16 - 22. april 1993 11 IVIladi pred nabito dvorano v \TSti prireditev v počastitev celjske- ga občinskega praznika je Zveza kultur- nih organizacij Celje pretekli petek pri- redila revijo otroških in mladinskih zbo- fov celjskih osnovnih in srednjih šol. Po pekaj letnem premoru je bil to spet lep pregled dosežkov celjskega mladinskega petja, na katerem se je zvrstilo 12 skupin. Pred nabito polno dvorano Narodnega doma so se zvrstili mladi pevci iz vseh celjskih osnovnih šol razen I., IV. in os- novne šole Lava. Med srednjimi šolami sta bili zastopani Srednja tehniška in Gimnazija Center. Če je odsotnost osta- lih srednjih šol še razumljiva, pa toliko bolj moti abstinenca omenjenih osnovnih šol, ki imajo vendarle zborovsko petje v svojem programu. Prireditev je bila lepa, razgibana in tudi po glasbeni plati na dostojni ravni. Spoznali smo se tudi z vrsto novih mladih zborovodij in zbo- rovodkinj, ki so v glavnem prikazali do- volj tehničnega znanja in muzikalne spo- sobnosti. Kljub temu, da interpretacijskih spo- drsljajev ni bilo, pa bo treba v prihodnje še nekaj pozornosti posvetiti zlasti nego- vanju lepega tona predvsem v višinah, intonančnih zahtevah in artikulaciji, ki je bila najslabša lastnost v izvedbah. Vse te pomanjkljivosti seveda vplivajo na splošen vtis pri dojemanju interpretacije, ki pa je bila praviloma vedno dobro za- stavljena. Zborovodje imajo prav gotovo tudi dovolj znanja, da bodo v prihodnje te pomanjkljivosti odpravili. Programi so bili razen redkih izjem dobro zastav- ljeni in raznoliki, upoštevanje slogovnih značilnosti pa ponekod ni bilo povsem dosledno. Pohvaliti je treba tudi korekt- ne klavirske spremljave in disciplinirane nastope mladih pevcev. Predstavila sta se tudi oba zbora, ki bosta predstavljala naše mesto na letoš- njem jubilejnem Mladinskem pevskem festivalu. Mladinski zbor iz osnovne šole Hudinja pod vodstvom Emila Lenarčiča je posredoval solidno pripravljen spored, ki ga bo potrebno v naslednjem mesecu še nekoliko izpopolniti v smislu čistejše intonacije, mešani zbor Tehnik pod vod- stvom Bernarde Kink, ki ima sicer lep in sonoren zvok, pa bi moral v preostalem času nekoliko več pozornosti posvetiti vsebinski interpretaciji. Oba zbora sta solidno pripravljena in jima želimo na festivalu kar največ uspeha. EG PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču bodo jutri ob 10.30 za Sred- njo kmetijsko šolo Rakičan uprizorili Molierovega Namišlje- nega bolnika, v režiji Katje Pegan. V soboto pa bodo za izven ob 19.30 uprizorili Odrsko utvaro, ki jo je režiral Bojan Jablanovec. V celjskem KLjUBU bo v ponedeljek ob 17. uri Eksperimen- talno gledališče F izvedlo Gospodično Julijo. V paviljonu Tempel v Rogaški Slatini bo v nedeljo ob 10.30 promenadni koncert pihalnega orkestra Impol iz Slovenske Bistrice in Ema Celje, pod vodstvom Alojza Kranjčarja. V avli osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah bo jutri, v petek ob 19. uri koncert violinista Petra Napreta in pianistke Suzane Zorko-Mlinarič. V Narodnem domu v Celju bo danes ob 20. uri celovečerni koncert Moškega pevskega zbora KUD Ivan Cankar iz Celja, ki ga vodi Franci Klinar. V avli hotela Dobrna bo jutri ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora iz Zreč. V Narodnem domu v Celju bo v soboto ob 15. uri 12. revija tamburaških skupin iz Slovenije in zamejstva. V dvorani kulturnega doma v Šentjurju bo v soboto ob 19. uri koncert pevskih zborov občine Šentjur. V Likovnem salonu v Celju bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo likovnih del Tuga Šušnika. Na ogled bo do 15. maja. V galeriji Mozaik si lahko do konca meseca ogledate razstavo Jožeta Kotarja. V avli hotela Dobrna razstavlja likovna dela akademski slikar Franci Kosi iz Ljubljane. V galeriji Ivana Napotnika v Velenju razstavlja slike in reliefe Blanka Stepančič. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 26. aprila odprta razstava Spomladansko cvetje na starih grafičnih listih. V Osrednji knjižnici v Celju si lahko do 31. maja ogledate razstavo Sveto pismo med kulturo in zgodovino, ki prikazuje tudi knjižne ustvarjalnosti Dopisne svetopisemske šole. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta razstava Ujeti modo. V razstavišču Laški dvorec razstavlja akademski slikar Albin Lugarič. V resta\Taciji hotela Celeia bo do sobote razstavljal likovna dela Srečko Škobeme, nato pa si do 10. maja lahko razstavo ogledate še v razstavnem prostoru Etola Škofja vas. Celje: Union do 25.4. ob 17. in 20. uri Vonj po ženski - ameriški film, 26. in 27.4. ob 16., 18.15 in 20.30 Peklenski val - ameriški film, od 28.4. dalje ob 16.30, 18.30 in 20.30 Smrt ji lepo pristoji - ameriški film. Mali Union 22.4.Europa - evropski film, od 23. do 27.4. ob 19. uri Kralja mambe - ameriški film, od 28.4. dalje ob 19. uri Neoproščeno - ameriški film. Metropol 22.4. ob 16., 18. in 20. uri Krvava Marie - ameriški film, od 23. do 25.4. Peklenski val - ameriški film, 26. in 27.4. ob 16.30,18.30 in 20.30 Živa bomba - ameriški film, 28.4. ob 16.. 18.15 in 20.30 Peklenski val - ameriški film. Kino Vojnik 23.4. ob 20. uri Jekleni orel - ameriški film. Kino Laško 24. ob 21. uri in 25. ob 18. uri Telesni stražar - ameri- ški film. Kino Žalec 23. ob 19. in 25. ob 17. in 19. uri Babica gre na jug - slovenski film. V avli Osnovne šole Frana Kranjca v Celju bo jutri, ob 20. uri, večer pesmi in besede z naslovom S pesmijo po slovenskih! pokrajinah, v izvedbi učencev OŠ Frana Kranjca iz Polul, pod j vodstvom Tamare Grzinič ter Moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Zagrada, ki ga vodi Matjaž Železnik. V kulturnem domu v Vojniku bo v soboto ob 19. uri 11. srečanje malih vokalnih skupin v organizaciji KUD France Prešeren iz Vojnika, na katerem bo sodelovalo 13 malih vokalnih skupin. V Narodnem domu v Celju bo jutri ob 17. uri občinsko tekmova- nje osnovnošolcev v družabnem plesu v organizaciji kluba Plesni val. V kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo v ponedeljek ob 16. uri Občinska prireditev Naša beseda 93, kjer bodo nastopila mladinska in otroška gledališča ter plesne skupine iz Sloven- skih Konjic. .^.^ Slikarji na Pllštanju v nedeljo, 25. aprila, bo- do na Pilštanju odprli raz- stavo 5. slikarske kolonije likovnih pedogogov »Pil- štanj 92«, ki jo je pripravilo krajevno Kulturno-pro- svetno društvo. Avtorje Alenko Kham-Pičman in Vinka Tuška iz Kranja ter Bogdana Čobala in Slavka Koresa iz Maribora ter nji- hovo delo bo predstavil pu- blicist Drago Medved, mla- di kulturniki iz Lesičnega ter s Pilštanja pa priprav- ljajo recital Kuntnerjeve poezije. Razstava bo na ogled v Jazbečevi hiši. O divertimentu prejšnjega četrtka Mešani zbor Celjskega pevskega društva in Oto Pestner v sklopu VI. koncerta ljubi- teljskega kulturnega abonma- ja ZKO Celje je prejšnji četr- tek zvečer v Narodnem domu prepeval Mešani zbor Celjske- ga pevskega društva. Program je bil zasnovan iz dveh zelo različnih delov in je vnesel no- vost v koncertiranje naših pevskih zborov. O strokovnih in umetniških dometih bo morala svoje reči strokovna glasbena kritika, ta hip pa je dogodek vreden vsaj novinarskega poročila. V prvem delu smo poslušali »klasični« mešani pevski zbor, ki se je po Sanctus, Benedictus (Palestrina) in Antona Medve- da Večernem zvonu (Kogoj) ogrel še z Ebnovo Cantico del- le creature, Vremšakove Tri pesmi iz ciganske poezije, Mi- helčičevo Pesem o lipi, Ligeti- jevo Papaine in Seibertovo There was an old man in a tree. Po odmona je prof. Edvard Goršič, ki vodi pevce Celjske- ga pevskega društva že tri de- setletja, dirigiral še tri pesmi in sicer Shearingovo Lulaba- by, Rogersovo My funny Va- lentine in Bonfovo Orfeu ne- gro. Zatem pa je taktirko prevzel Matevž Goršič in sku- paj z instrumentalisti (pri pr- vih treh je tudi sam igral kla- vir, potem pa ga je pri tem instrumentu zamenjal oče) Andrejem Cimcrmanom (tenor saksofon), Evgenom Opareno- vičem (bas kitara) in Levinom Oparenovičem (tolkala), izve- del diaigo polovico diTjgega dela koncerta. Tega so sestav- ljale pesmi Over the rainbow, Elijah Ročk, Great day, Set down servent in Amen, vse do- bro znane duhovne pesmi v glasbi ali priredbah Harbur- ga, Hairstona, Lunda, Shawa in Luboffa. Pri slednjih treh je stopil na oder tudi gost večera Oto Pestner in z vehemenco preizkušenega estradnega umetnika ter svojo značilno vrhunsko glasbeno kulturo osvojil srca dvorane in zbora. Sopranistka Alenka Goršič pa je s svojim solističnim nasto- pom potrdila svojo suverenost in skupaj z Otom sta bila izvr- sten pevski par. Drugi del koncerta je vnesel med poslušalce vzdušje, ki ga sicer niso vajeni na koncertih vokalnih sestavov, zlasti ne večjih. Bila je to sproščenost ritma, ki je verjetno bolj zajela poslušalce v dvoransko! pevce na odru. V tem je paradoks: Palestrinin Sanctus, Benedic- tus je ravno taks-) kot Lundov Great day duhovna pesem, to- da njuna interpretacija je zelo različna. V avditoriju se je ve- lika, močno prevladujoča veči- na prepustila ritmu, da je na- stal prizor, ki smo ga vajeni s filmov pri črnskih mašah - način komuniciranja t orej. Le redki so samo gledali, kaj se dogaja. In tudi med pevci je bilo nekaj obrazov, ki na zunaj niso pokazali, da zdaj pojo Pa- lestrino, zdaj pa My funny Va- lentine. Vsekakor je bil to večer (Goršičeve) glasbe in po dalj- šem času prijetno srečanje s pevci, ki nadaljujejo tradici- jo Celjskega pevskega društva, ki bo prihodnje leto slavil ča- stitljivo 100-letnico. Je pa do- miselno repertoarno dopolnil glasbeno dogajanje tiste dni v Celju, ko se je vokalna klasi- ka in sproščenost broadvvajske in duhovne pesmi pridružila zvenu Haydnovih Sedmih be- sed Kristusa na križu (Opatij- ska cerkev in Celjski godalni orkester) in klavirskemu kon- certu Dubravke Tomšič v isti dvorani Narodnega doma le dva dni prej in kakor da bi hoteli še napovedati musical Hair. Veliko glasbe torej! DRAGO MEDVED ■gen v Ljubljani Na današnji slovesnosti ob 40-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije so v okviru kulturnega programa v ljub- ljanski Festivalni dvorani na- stopili tudi plesalci Studia za ples iz Celja. Za nastop je ko- reograf Igor Jelen pripravil odlomke iz predstave Potova- nja v modro, plesalci Igna pa se predstavljajo še s predsta- vama Ptiči in Ti in jaz. IS Tamburaši v Ceiju 23. srečanje tamburaških skupin Slovenije bo to pot v Celju, ko bo na koncertu v soboto, 24. aprila, ob 1.^. uri nastopilo 13 tamburaški sku- pin Slovenije. Prireditev, ki vsakoletno kakovostno preverjanje te de- javnosti na Slovenskem, orga- nizacijsko pripravlja Zveza kulturnih organizacij Sloveni- je, skupaj z ZKO Celje. Na.sto- pile bodo tamburaške skupi- ne: KUD Beltinci, KD »Anton Stefanciosa« Rogatec, PD Go- rišnica, Tamburaški orkester Vrhpolje iz Moravč, Tambura- ška skupina PD Dobje pri Pla- nini, pa Tamburaški orkester »Lipa« Konovo, Tamburaška skupina KUD Hoče, Tambura- ški orkester PD Cirkovce, Tamburaški orkester Iskra Kranj, Orkester »Mandolina« Ljubljana-Bežigrad, tambura- ška orkestra »Bisernica« Rete- če in KPD »Oton Župančič*" Artiče ter celjski Revijski tam- buraški orkester »Akord«. Nastope vseh tamburaških skupin in orkestrov bo sprem- ljala strokovna žirija Zveze kulturnih organizacij Slove- nije. Ž.B. Šentjurska zborovska revija Za letošnje jurjevanje pripravljajo v Šentjurju občinsko revijo pevskih zborov. Revija, ki jo pripravljata Odbor za kul- turo pri šentjurski vladi in domače Turistično diuštvo, bo v soboto, 24. aprila, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma. Predstavilo se bo devet zborov iz vseh delov občine: iz Loke pri Zusmu (pod vodstvom Bernarde Kink), s Planine (zborovo- dja Matej Romih), z Dolge gore (Alojz Firer), iz Šentvida pri Planini (Matej Romih), Ponikve (prof. Franc Klinar) ter po dva zbora iz Šentjurja (pod vodstvom prof. Franca Klinarja ter Franca Plohla) in Dramelj (zborovodji Jelka Iskra in Jože Jager). . BJ Krajine Jožeta Kotarja Prejšnji v petek so v celjski galeriji Mozaik odprli slikar- sko razstavo, na kateri se je predstavil Jože Kotar iz Nove- ga mesta. Zaobjete so novejše slike iz preteklih štirih let. Shkar se v svojih platnih fiavezuje predvsem na tisto vr- sto domačih umetnosti, ki je izvode za svojo ustvarjalnost •lašla v razgibanih predelih slovenske pokrajine. Kotar, ki 'zhaja iz Dolenjske, je v svo- jem neposrednem okolju našel •^^ko rekoč neizčrpen vir sliko- ^'itih prizorov, ki jih je tam iiogoče najti v prepletu nizke- ga giTničevja, rek ter potokov, •^i iščejo pot med njimi in pre- vladujočega zelenkasto obar- vanega površja. Kotar se po dvojem likovnem prepričanju oddaljuje od realističnega upodabljanja in si opazovano naravo prisvaja na svojevrsten način skozi katerega kroji oblike ter barve zelo svobod- no. Pri sami realnosti se Kotar zadržuje le toliko, kolikor je to nujno potrebno, da ohranja nekatere karakteristične črte prikazanega motiva, npr. sil- huete naselja, ali v hitrih pote- zah prikazan ženski akt ali de- nimo detajl pejsaža ob jezeru. Interpretacija, kot jo goji Ko- tar, ga vodi k vse večjemu zbli- ževanju s fanta.stiko, kar je razvidno skozi forme, ki po- stajajo nenavadne in pretvar- jajo prizore v posebno likovno govorico, ki jo razpoznavamo in ji sledimo od platna do plat- na. Svoji domišljiji daje Kotar duška tudi z raznovrstnimi barvnimi niansami, ki jih bolj kot povzetke resničnosti izbira glede na zastavljen estetski model in so zatorej pogosto povsem samosvoje. Dela Jožeta Kotarja kažejo na poseben tip slikarstva, ki predvsem izpostavlja določe- no, tudi nekoliko mistično at- mosfero. Ta izhaja iz nekega povsem konkretnega prostora, ki ga je v fragmentih mogoče razpoznavati in četudi je ne- koliko potisnjen v ozadje, je le nenehno prisoten. Zato je nje- govo ustvarjanje še vedno mo- goče postaviti predvsem v kra- jinarstvo, kjer ima, tudi po tej razstavi sodeč, svoje trdno mesto. BORIS GORUPIČ Št. 16 - 22. april 1993 mM 12 Dr.Vekoslav Grmič 70-letnik Tahorčam praznujejo y nedeljo spet ŠenUurskI sejem Na Vranskem je bila v nede- ljo dopoldne v farni cerkvi pri-* srčna slovesnost, ki so jo žup- Ijani in domači župnik Jože Turinek pripravili v čast na- slovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki je praznoval 70- letnico življenja in 25-letnico škofovskega posvečenja. Slovesnost je bila na Vran- skem zato, ker je leta 1951 Gr- mič kot mlad duhovnik pričel kot kaplan prav tam. Od vsega začetka se je tako verujočim kot drugim priljubil s svojo skromnostjo in vljudnostjo. Odlikovala ga je naprednost, ki jo je vnašal tudi v versko življenje in s tem mnogo pri- pomogel k duhovni rasti Vran- skega. Po smrti župnika, gospoda Mortla, je postal župnijski upravitelj, leta 1960 pa je bil imenovan za župnika na Vran- skem. V teh letih je znal vzpo- staviti z vsemi krajani vzorne odnose. Odlikovala ga je vse- skozi tudi izredna delavnost, ki je izgorevala v neprestanem študiju, kar je imelo za sad doktorsko disertacijo leta 1961. To mu je prineslo nove zadolžitve, kar pa nikakor ni povzročilo zanemarjanja ob- veznosti na Vranskem, celo še bolj poglobljeno in odprto je bilo njegovo delo. Na veliko žalost krajanov je bilo to tesno sožitje pretrgano 1968, ko je bil dr. Vekoslav Gr- mič imenovan za pomožnega škofa mariborske škofije. Ne glede na to je svojim vdanim župljanom ostal vseskozi zvest in na kraj tesno navezan. Mor- da je naslednji citat iz sloves- nega nagovora Ivana Brišnika še najbolj strnjeno povedal kak.šen človek je slavljenec in kako so ga m ga še doživljajo verniki tako na Vranskem kot drugod, kjer so ga imeli prilož- nost pobliže spoznati: »Na pot vere ste nas vodili mimo, pre- udarno, razumljivo in natanč- no v luči prave vere in iskrene ljubezni. Taki ste kot duhov- nik in dušni pastir. Toda naše znanje in spoznanje je pre- Frančiškov svetni red Srečanje evropskih Narodnih svetov v Nazarjah V tem tednu se je v Nazarjah na delovnem srečanju zbralo 32 predstavnikov Frančiško- vega svetnega reda. Srečanje z delovnim naslovom Naša pot k svetim pismom se je začelo v ponedeljek, zaključilo pa se bo jutri, v petek 23.aprila. Sv. Frančišek je poleg mo- škega in ženskega reda usta- novil še tretji red za ljudi v svetu. Prvi »tretjeredniki« so se pričeli zbirati še za časa živ- ljenja sv. Frančiška. Temeljna načela članov Frančiškovega svetnega reda so življenje evangelija po vzoru sv. Franči- ška, ki ni bil duhovnik, znal pa je živeti z ljudmi. Člani so lah- ko poročeni, delajo na svojih delovnih mestih, vezani so na svoje stanovske dolžnosti. Po- leg tega skušajo člani ohranja- ti temeljno poštenost, izpol- njevati dolžnosti, se aktivno vključevati v delo Karitasa, in gojiti molitev v družinah. »Ži- vimo v času sprememb, ko se spreminjajo ideali, vrednote. Mnogim se zdi, da izgubljajo tla pod nogami. Mi jim skuša- mo pomagati, in jim vrniti ve- ro v življenje«, je pripovedova- la Alenka Fras, ki je bila v slo- venskem odbf)ru zadolžena za organizacijo srečanja v Na- zarjah. V Sloveniji je evidentiranih 800 članov FSR, združenih v 30 bratstev. FSR je red, torej ima tudi svoje zaobljube. Za sprejem v red je potrebna naj- manj polletna doba postulata, nato enoletno obdobje novici- ata, šele potem se lahko člani zaobljubijo za večno. FSR vključuje 2 milijona članov po vsem svetu. Red vo- di mednarodni svet, ki ima svoj sedež v Rimu. Vsak narod ima svoj Narodni svet. Tudi v Frančiškovem svetnem redu se srečujejo s težavami, pred- vsem pomanjkanjem zanima- nja pri mladih. V Zahodni Evropi iščejo razlago v tem, da se mladi ne želijo vezati z ob- ljubami, na Vzhodu pa po- manjkanje zanimanja pripisu- jejo nepoznavanju reda. Na letošnjem srečanju evropskih Narodnih svetov, imenovanem EUFRA, v Na- zarjah so člani FSR spregovo- rili o poti k svetim pismom, ker je sveto pismo navdihovalo sv. Frančiška. Pregledali so tu- di, kako lahko poročeni ljudje živijo po načelih sv. pisma. Danes, v četrtek 22. aprila, bo- do pozornost namenili sv. Kla- ri, saj je letos Klarino leto. Po- leg predavanj, ki so jih pripra- vili predstavniki iz Madžar- ske, Hi-vaške in Slovenije, bo- do člani FSR spregovorili tudi o varstvu okolja, saj je sv. Frančišek zavetnik ekolo- gije. Srečanje članov Frančiško- vega svetnega reda v Nazarjah ni bilo le delovno, saj so si ogledali tudi naravne zname- nitosti in kulturno dediščino Zgornje Savinjske doline. To pa pomeni tudi svojevrstno obogatitev turizma mozirske občine. URŠKA SELIŠNIK Ne le ogenj, tudi poplava V soboto so se na občnem zboru zbrali gasilci mozirske občine. V preteklem letu so svoje delo ocenili kot zelo uspešno, kar se vidi tudi iz dejstva, da so podaljšali 4-Iet- ni mandat predsedniku OGZ Mozirje Francu Trbovšku in poveljniku Jožetu Zlatinšku. Mozirskih gasilcev iz 14 krajevnih GD lani ljudje niso klicali na pomoč le ob požarih, svoje delo so opravljali tudi zaradi poplav in suše v občini. Tako so lani gasilci zabeležili 24 gasilskih, 18 požarnih in 5 poplavnih intervencij. Zara- di suše so opravili 460 prevo- zov, skupno so gasilci našteli več kot 7 tisoč delovnih ur. Tudi letos so si mozirski ga- silci zastavili veliko ciljev. Kot enega najpomembnejših oce- njujejo izgradnjo radijskega repetitorja na Korošici, ki bo skoraj v celoti pokrival Zgor- njo Savinjsko dolino, nenehno pa bodo delovale 4 linije. Po- leg tega so si gasilci v program zapisali še nabavo opreme za Zvezno tekmovanje v Ločici Danes bo na avtopoligonu ZŠAM Žalec v Ločici pri Polzeli občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« za učence osnovnih šol. To tekmovanje bo obenem izbirno za državno prvenstvo, ki bo 15. maja, prav tako v Ločici pri Polzeli. Na njem bodo nastopili učenci osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Tek- movanje bo v treh delih. Najprej se bodo preizkusili v teoretič- nem znanju, potem v spretnostni vožnji s kolesi in nazadnje v cestni vožnji. Pokrovitelj drugega državnega prvenstva bo IS občine Žalec, organiziral in financiral pa ga bo Republiški svet za preventivg in vzgojo v cestnem prometu. omejeno, da bi vas zmogli oce- niti kot teologa, škofa, cerkve- nega učitelja, pisatelja in veli- kega humanista. Zagotovo pa vemo, da ste s svojim neumor- nim delom doprinesli nepre- cenljive vrednote v zakladnico slovenske in vesoljne cerkve, še posebej slovenskemu naro- du. Saj ste le vi znali in uspeli v težkih časih naše povojne zgodovine vzpostaviti dialog med cerkvijo in oblastjo in ta- ko ste preprečili marsikatera nova trpljenja in žrtve verujo- čih. Vaše življenjsko delo bo zmoglo človeštvo v celoti do- umeti in ovrednotiti šele v po- globljeni zgodovinski razsež- nosti v prihodnosti...« Po uvodni slovesnosti je bila sveta maša v farni cerkvi (na sliki), pozneje pa še v podruž- nični cerkvi na Ločici pri Vranskem. Tako na Vranskem kot na Ločici je bilo prisotnih mnogo vernikov, ki so tudi na tak način dr. Vekoslavu Grmi- ču izkazali svojo ljubezen, hvaležnost, spoštovanje in najlepše želje za prihodnost. TONE TAVČAR reševanje iz vozil, novo opre- mo za izvedbo občinskih tek- movanj, največji poudarek pa nameravajo tudi letos nameni- ti izobraževanju. Večino fi- nančnih sredstev od skupnih 15 milijonov SIT, so v občinski »Za vse ure, žuljave roke in prelit znoj, ko je edina zahvala beseda hvala,« kakor so obli- kovali obrazložitev, je repu- bliško gasilsko priznanje 2. stopnje prejel Franc Trbov- šek, občinska priznanja pa so prejeli Franc Turk, Alojz Šti- glic, Janez Prepadnik, Franc Z vir, Bojan Dobrovnik, Rudi Završnik in Anton Blatnik. gasilski zvezi razdelili za po- trebe posameznih društev. Le- tos naj bi si društva dokončno nabavila vso potrebno opre- mo, saj se nameravajo v pri- hodnje lotiti večjih stvari, predvsem obnove voznega parka. URŠKA SELIŠNIK V krajevni skupnosti Tabor v žalski občini bodo konec te- ga tedna številne prireditve v počastitev krajevnega praz- nika. Po novem ga slavijo v spomin na drugi kmečki upor, ki se je leta 1635 začel v Grajski vasi in pod gradom Ojstrica. Taborčani bodo jutri zvečer ob dvajsetih pripravili v tam- kajšnjem domu krajanov zani- miv kulturni večer. Obiskoval- cem se bodo s svojim progra- mom predstavili učenci doma- če šole, mešani pevski zbor iz Tabora pod vodstvom Milana Kasesnika, dramska skupina Teloh, savinjski rogisti ter Sa- vinjski muzikantje. Na kultur- nem večeru bodo podelili tudi priznanja krajevne skupnosti, letos jih bodo prejeli: Anton Grobler, Stanislav Gržina, Ivan Lukman starejši, Filip Tekavc ter Aktiv kmečkih žena. V soboto se bodo v Taboru odvijale predvsem športne pri- reditve, organizatorji pa načr- tujejo tudi planinski pohod po okoliških hribih. Domačim in vsem drugim obiskovalcem se obeta veliko zanimivosjj predvsem v nedeljo, 25.apri^| Ne le zaradi birme, ki bo prav na ta dan v Taboin, temveč tudi zaradi Šentjurskega sca ma. Sejem so lani prvič orgl nizirali, obiskalo ga je velil^ ljudi, zato tudi letos Taborčani računajo na dober obisk. Pol^ številnih stojnic po vsem Ta boru bodo dogajanje na Šeni! jurskem sejmu popestrili z na. stopom savinjskih rogistov in Savinjskih muzikantov, pro- dajno razstavo kmečkih do, brot in ročnih del, predvsei pa želijo organizatorji prite] niti ljudske godce, ki naj bi j v nedeljo predstavili z igrj njem na zanimive ljudske il strumen te. lE VSAKPEliK Srečanje na Bukovici člani Planinskega društva Žalec pripravljajo v to- rek, 27. aprila, v sodelovanju z Območnim odborom Socialistične stranke Slovenije tradicionalno srečanje na Bukovici. Prireditev pri planinskem domu na Buko- vici se bo začela ob desetih, v kulturnem programu pa bodo sodelovali člani pihalne godbe iz Zabukovice, pevci s Ponikve ter učenci žalske osnovne šole. IB Jurjevanje v Laškem v nedeljo bo v Laškem tra- dicionalno Jurjevanje, ki ga skupaj pripravljajo Odbor za ohranjanje in obujanje sta- rih šeg in navad ter učenci OŠ Primoža Trubarja v La- škem. Sprevod po mestnih ulicah bo od 9.30 do 10.30 ure. Kre- nil bo od Trubarjevega na- brežja skozi Pivovarniško ulico, po Titovi cesti in Aškerčevem trgu, na Valva- zorjev trg do Kraigherjeve ulice in po Trubarjevem na brežju na šolsko dvorišče kjer bodo pastirske igre iii rajanje. Zeleni Jurij je znanilec po- mladi. Po starem Ijudskeir izročilu bo prinesel zelen: dar. Da bi se mu oddolžili, sc ga nekoč obdarili s surovim: jajci, kruhom, špehom in vi- nom. Tudi ta običaj žclijc obuditi. MOJCA MAROl Za sodobne operacije oči Na očesnem oddelku v celj- ski bolnišnici so minuli petek predstavili tri pomembne pri- dobitve, ki jim jih je omogočil celjski samoprispevek. Predstojnik oddelka mag. dr. Janez Vrhovec se je ob predstavitvi vrhunskih opera- cijskih pripomočkov, vrednih 180 tisoč nemških mark, zah- valil predvsem občanom Celja in odboru za samoprispevek, ki ga je uspešno vodil Edvard Stepišnik. Očesni oddelek je z njihovo pomočjo pridobil operacijski mikroskop, fako- emulzifikator, ki omogoča najsodobnejše operacije sive mrene z ultrazvokom in z zelo majhnim operacijskim rezom (letno na oddelku operirajo približno 300 bolnikov s sivo mreno) ter računalniški peri- meter za natančne preiskave vidnega polja. Tega bodo upo- rabljali tudi strokovnjaki dru- gih strok, zlasti kirurgi in ne- vrologi. S pridobitvijo teh aparatur so v celjski bolnišnici tudi na področju okulistike stopili v korak s svetom. Žal velja to zaenkrat samo za operativn del, saj so za sodobno diagno stiko še slabo opremljeni. Po grešajo predvsem fundus ka mero za kontrastno slikanji ožilja v mrežnici ter ultrazvol Toda, kot je dejal prim. dr. B) do Pilih v imenu direktor bolnišnice, je celjski samopl spevek pustil trajen pozitiv« zapis v bolnišnici in dodal, ohodov srebrno in za deset zlato značko. M. M. Št. 16 - 22. april 1993 ton^rama Nogomet Slovenska liga 24. kolo: Koper-Publikum 1:3 (1:0); po 470 dnevih so Ce- ljani zmagali v gosteh. Strelca: Beširevič 2, Goršek 1; Rudar- Železničar 3:0 (1:0); Velenjča- nom sta prvo zmago v spomla- danskem nadaljevanju zagoto- vila Omerovič 2 in Karič 1; Mura-Steklar 4:0 (3:0); gostje so nastopili brez petih igralcev prvega moštva; 25. kolo: Pu- blikum-Maribor 1:1 (0:1); na tribunah Skalne klete se je zbralo rekordnih 2000 gledal- cev, Celjani pa so izenačili prek Pranj iča iz 11-metrovke; Steklar-Rudar 1:1 (1:1); strel- ca: Prevolšek za domače in Bulajič za goste, ki so povedli. Vrstni red: Olimpija 35, Mura 34, Maribor 32, Naklo 31, Kompas 30, Ljubljana 29, Stu- dio D, Koper 26, Rudar (V), Zagorje 25, Mavrica, Publi- kum 24, Izola, Steklar 20, Go- rica 19, Železničar 18, Potroš- nik 17, Nafta 15. Ženske — 1. kolo: Rudar-Ko- per 9:1 (5:1); Krušič 5, Oder 4, Velenjčanke pa so še štirikrat zadele vratnico. Vrstni red: Krim, Rudar, Mengeš, Polževo 2, Dolič, Vrhnika, Koper, Idri- ja 0. II. slovenska liga 21. kolo: Era Šmartno- Domžale 2:2 ((1:2); domači so zaostajali z 0:2, gola pa sta do- segla Mašič in Žurej iz 11-me- trovke; Rudar (T)-Dravinja 2:1 (0:0); častni gol za Konji- čane je v zadnji minuti dosegel Marelja. Vrstni red: Jadran 33, Primorje 31, Avtobum 29, Ru- dar (T) 28, Triglav 25, Domža- le 24, Turnišče, Tabor, Medvo- de 20, Turnišče, Dravinja 19, Era Šmartno, Vevče 18, Dra- vograd, Korotan 16, Ilirija 10, Napredek 9. 829 (411+418), 20. Petak 810 (407+403), 24. Verdnik 797 (377+420), 29. Razlag 787 (417 + 370), 31. Grivič 780 (380+400), 38. Zimšek 774 (400+374), 43. Filipčič 744 (360+384), 45. Špoljar 726 (361+365), 46. Stajic (vse Emo) 718 (375+343). 14 Judo S Slovenjgrajčani za Inter-llga l.kolo: Pols-Sankaku 3:4 (30:40; zmagali: Bevc, Fabjan, Setnikar, Knafelc; izgubila: Mirnik, Šuligoj). Pokal Šiške Ml.pionirli: i b noier (do 42 kg); 2. Kukič (38), Milu- tinovič (46), 3. Jovanovič (30), 5. Volf (55); ekipno: 2. Ivo Re- ya; st. pionirji: 1. Lakner- Bevc; 2. Krejič (oba 60); 3. Ferjan, Milutinovič (oba 50),^ M. Holer (55), A. Rakita (60), Tanko (71), Ceraj (nad 71); 5. Mahmutovič (55), Rak (vsi IR, 65); ekipno: 2. Ivo Reya; skup- no: 1. Ivo Reya. Streljanje Slovenska liga Zračna pištola: končni vrst- ni red - člani: 1. (Ptuj 81, 2. Mrož 80, 6. D. Poženel, 9. Ce- lje; posamezniki: 1. Vetemik, 5. Tkalec, 8. Klančnik (vsi M), 12. Malec (Ce), 13. Detelbach (M), 15. Sajevic, 20. Brunšek, 23. Lavrinc (vsi DP), 26. Frece, 46. Sluga (oba Ce); članice: 1. Olimpija 26, 2. D. Poženel 19, 4. Mrož; posameznice: 1. Ma- ček, 5. Kostevc, 7. Kufner (vse DP), 11. Ravnjak (M). Celjanom so se po dveh gladkih zmagah proti Ajdov- cem v polfinalu končnice ko- nec prejšnjega tedna pridru- žili še Slovenjgradčani, Hr- peljčani in Trboveljčani. V soboto bodo pivovarji gostovali pri Novi Opremi, ki je v nedeljo na Kodelje- vem z golom Štrigla pet se- kund pred koncem tekme iz- gubila z najmanjšo razliko, kar je zadostovalo za preboj med najboljša štiri moštva. V ligaškem delu so Celjani obakrat premagali Korošce: v gosteh z 19:17 in v Golovcu s 25:16. Brez polfinala so ostali Velenjčani, čeprav so doma dvakrat vodili s štirimi goli prednosti. Jadran je po pora- zu na Ptuju za tri gole doma gladko odpravil Dravo, a iz- gubil Valenčiča, ki bo zaradi pretepa in izključitve poči- val vsaj eno tekmo. To je morda priložnost za Rudar- ja, še posebno, če bo okreval poškodovani Stojakovič. Fi- nalista bosta znana šele 8. maja, ko bodo povratne tekme. V prvem krogu končnice je v dveh dvobojih napredovalo bolje uvrščeno moštvo (Pivo- varna Laško, Jadran), v pre- ostalih dveh pa ekipi iz spodnjega dela ligaškega tekmovanja. Najbolj so »oškodovani« Velenjčani, ki so štartali z drugega položa- ja in ostali praznih rok, če- prav .so že sanjali o Evropi. Slovan bo svojo uteho iskal v pokalnem finalu 2. maja v dvorani Golovec, ob more- bitnem porazu s Celjani pa držal pesti za njih v DP. V letošnji končnici večja zaloga točk od tekmeca v ligi ni nobena prednost, jo pa bo potrebno izpeljati do konca takšno, kakršna pač je. Ce- ljani so zaenkrat še vedno globoko zaverovani v svojo moč, sinoči pa odigrali še po- vratno tekmo pokalnega pol- finala z Dravo na Ptuju, ka- mor so odpotovali z rekord- no prednostjo 20 golov. DEAN ŠUSTER Atletsifi drobir Podvig Viharjeve v Velenju je bil zadnji ^ zivni turnir v squashu, ki sej končal z gladko zmage dornj činke Petre Vihar proti držav ni prvakinji Slabetovi z 9,; 9:2, 9:1, med moškimi pa bi najboljši Prelesnik iz Ljubljj ne. Od 4. do 7. mesta so se uv( stili domačini Vihar, Roš, Sal mič in Podpečan, v osmini-fj nala pa so izpadli Zupane, Gu benšek (oba Vojnik), Pavšek Golež in Knez. Med ženskaiu je bila šesta Tamšetova (vs Vel), že v 1. kolu pa.sta izpadi Plajhnerjeva in Viharjeva. Odbojka športni koledar lil. slovenska liga II. slovenska liga 17. kolo: Hmezad-Kungota 1:0 (0:0); strelec: Mavrek iz 11-metrovke; Pohorje-Papir- ničar 0:0. Vrstni red: Beltrans 26, Impol 25, Kovinar (M) 20, Pohorje 19, Papirničar 18, Po- brežje, Hmezad, Ižakovci 17, Slovenj Gradec 16, Kungota 15, Aluminij 14, Rogaševci 13, Rače 11, Lipa 10. IVINZ Celje 12. kolo: Šentjur-Rudar (S) 6:0, CR Krško-Svoboda 1:3, Unior-Kovinar (Š) 3:0 pf (2:1, prekinjeno v 80.minuti zaradi napada gostujočega vratarja Bobka na sodnika Šolajo), Ljubno-KIV Vransko 4:2, Hrastnik-Odred 0:2. Vrstni red: Svoboda 18, Šentjur, Uni- or 17, Hrastnik 16, Odred 13, Ljubno 11, Kovinar (Š), KIV Vransko 9, Rudar (S) 8, CR Kr- ško 2. Sobota, 24.4. Karate Moški - 22. kolo: Braslovče- Brezovica 3:2 (-10, 8, -12, 10, 13), Topolšica-Črnuče 3:0 (12, 9, 4), Pionir-Celje neodigrano. Ženske - 22. kolo:Braslovče- Triglav2:3(-13,-9,10,12,-19). KOgijanJe Žalec: mednarodni pokal Shito-Ryu (od 10. ure, finalni dvoboji od 18. ure). Rokomet Slovenj Gradec: Nova Opre- ma-Pivovarna Laško (prva polfinalna tekma končnice, 19). Nedelja, 25.4. Kegljanje Celje: finale državnega pr- venstva žensk (od 11.ure, naj- boljša skupina ob 13. uri). Celje: polfinale državnega prvenstva žensk (od 16. ure). Nogomet Maribor: Pobrežje-Hmezad, NOgOmOt Radeče: Papimičar-Kovinar (18. kolo III. SNL, obe 16.30); Hrastnik: Hrastnik-Šentjur, Kozje: Odred-Ljubno, Vran- sko: Vransko-Zreče, Štore: Kovinar-CR Krško, Brežice: Svoboda-Rudar (13. kolo MNZ Celje, vse 17). Konjenlštvo Gotovlje: otvoritveni turnir v preskakovanju zaprek (od 14. ure). Velenje: Rudar-Mura, Nova Gorica: Gorica-Publikum, Ljubljana: Mavrica-Steklar (26. kolo SNL); Slovenske Ko- njice: Dravinja-Korotan, Aj- dovščina: Primorje-Šmartno (22. kolo II. SNL, vse 16.30). Rokomet Slovenska liga Moški - druga tekma četrtf i- nala končnice: Gorenje-Rudar 21:19 (10:10); dve sekundi pred koncem je Mašič dosegel 19. gol za Trbovelj čane, ki so ob neodločenem skupnem izi- du 47:47 zaradi večjega števila golov v gosteh uvrstili v polfi- nale. Strelci: Rozman 6, Kre- jan, Plaskan, Tome, Cvetko 3, Redžebašič 2, Ocvirk 1. Upoštevali le štiri pare v 27. kolu stavnice Golding loto smo upošte- vali le štiri pare, saj je bila nogometna tekma Zreče-Kovinar (peti par) predčasno zaključe- na. Pravilni tipi: Publikum-Maribor O, Ste- klar-Rudar O, Smartno-Domžale O, Hmezad- Kungota 1. Med 126 kuponi je le pet udeležencev pravil- no napovedalo vse štiri tipe, žreb pa je določil naslednje nagrajence: Branko Gorjup iz Škofje vasi (5000 tolarjev), Roberta Šmida iz Rogaške Slatine (3000 tolarjev) in Vinka Kranjca iz Trnovelj (2000 tolarjev). Nagrade bodo dobili po pošti. Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 24. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg V.kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. Kegljanje Državno prvenstvo Ženske - četrtfinale (Litija): 1. Urbane (Lj) 877 (441+436), 2. Šeško (Emo) 871 (431+440), 3. Horvat (Lj) 865 (442+423), 4. Kardinar 863 (435+428), 5. Tkalčič 849 (407+442) ... 7. Lesjak 842 (425+417), 9. Ledi- nek 837 (416+421), 10. Zupane 830 (414+416), 11. Grobelnik 1. Rokomet (m): N. Oprema - P. Laško 1 2. Nogomet: Rudar-Mura 1 3. Nogomet: Dravinja-Korotan 1 4. Nogomet: Papimičar-Kovinar (M) 1 5. Nogomet: Hrastnik-Šentjur 1 Ime in priimek: Naslov:_ O O O O O Maratonca Stane Rozman in Helena Javornik v nedeljo ni- sta izpolnila normi za SP. Roz- man je v Londonu tekel 2:19,05 in bo v začetku junija med udeleženci stockholmske- ga maratona, Javomikova pa je v Hannovru odstopila na 32 km in se bo zdaj pripravljala za sredozemske igre. Na otvoritvenem mitingu v Celju sta najboljša rezultata dosegla Renata Strašek v metu kopja (58,90) in Miro Kocu- van, ki je v teku na 300 metrov s časom 34,28 za slabi dve de- setinki izboljšal osebni rekord. V Kopru je bilo državno pr- venstvo osnovnih in srednjih šol v krosu. Med petošolkami je zmagala Stropnikova (Šent- jur), med sedmošolci Videnšek (Vel) pred Kitekom (Griže), med dekleti Rugljeva in v kon- kurenci osmošolk Petkovičeva (obe Vel). Med ekipami je dru- go Vransko in pete Griže. V srednješolski konkurenci sta srebrni kolajni osvojili celjski gimnazijki Jurčakova in So- larjeva. Partizan Žalec v pokoj Predstavniki športnih klu- bov in društev iz Žalca so v pe- tek sprejeli sklep o prenehanju delovanja TVD Partizan, ki je nekdaj v Žalcu združeval veči- no tekmovalnih in rekreacij- skih klubov, zadnje čase pa obstajal samo še na papirju. Posamezni klubi so pred ča- som že zahtevali sklic skupšči- ne ali upravnega odbora dru- štva, ki se na pobude ni odzva- lo. Večina organizacij je sčaso- ma zapustila Partizan, v kate- rem so do ukinitve ostali samo nogometni in rokometni klub ter balinarska in kolesarska sekcija. Na seji so govorili tudi o ustanovitvi Športnega cen- tra Žalec, ki bi združeval inte- rese uporabnikov objektov v Športnem parku. Zamisel je dobila načelno soglasje in na vrsti je usklajevanje odprtih vprašanj v zvezi z na.stajajo- čim ŠC Žalec. Petrovče slovenski center Karate sekcija Partizana Petrovče je slovenski strokov- ni center za shito-ryu stil (po- leg še treh oblik ga priznavata evropska in svetovna zveza), glavni trener Anton Maruša pa je sočasno tudi vodja Kofukan Slovenije, ki združuje vse klu- be in sekcije v državi. Karatei- sti iz Petrovč so organizatorji sobotnega turnirja, na katere- ga so vabljena zastopstva iz devetih evropskih in afriških držav, sekciji za shito-ryu stil pa sta tudi v Celju (trenerja sta Vinko Gobec in Matjaž Koželj) in Laškem, kjer s svojimi na- sveti sodeluje Maruša. Trije podpisi s hokejisti Celja so minuli teden predpogodbe podpisali trije reprezentanti: vratar Lu- ka Simšič ter branilca Boris Pajič (oba Olimpija) in Bojan Magazin (Jesenice). O presto- pu se dogovarjajo še s tremi reprezentanti (za vsakega je odškodnina 30 tisoč DEM), iz- med tujcev pa bodo obdržali samo Šahraja. Krzno v morju Na 33. kolesarski dirki Ja- dranska magistrala je s 7. me- stom presenetil Gregor' Te- kavc, neposredno za njim pa je reprezentant Izok Melanšek (oba New Concept Celje), ki je bil v zadnji etapi drugi. Med ekipami so Celjani tretji. Naj- bolj nevsakdanje je bila prva etapa, ko je nemški kolesar domačinko s krzneno j akno zbil v morje, oškodovanka pa je proti organizatorjem vložila tožbo. Pevec konjenik leta Pred začetkom nove sezoi je Konjeniška zveza Sloveni na skupščini razglasila na boljše v letu 1992. V preskak( vanju zaprek je laskavo pri: nanje prejel državni prvj Aleš Pevec (na sliki) iz Goti vel j. Tri Hanjškove zmage na EP Na mladinskem EP v ba< mintonu je Kristjan Hajnšek Braslovč odigral devet dvobo jev, dobil pa jih je tretjini V ekipnem delu je v edinei posamičnem nastopu v dve nizih premagal Ciprčana, prc ti Estoniji je dobil dvoboj m( šanih, proti Romuniji pa m( ških dvojic. Proti Bolgarom izgubil obe igri dvojic, pro Estoniji in Cipru dvoboj m( ških dvojic ter proti Romuni igro mešanih dvojic. V po.s« mičnem delu prvenstva Hajnšek v Sofiji skupaj s Pe banom nastopil samo v konki renči moških dvojic ter v dve nizih izgubil uvodni dvob s Švicarjema. Prvakinja že Izpadla Državna prvakinja v keglja nju Biserka Petak v soboto nedeljo v Golovcu ne bo bran la naslova, saj se na predtel movanju v Litiji ni uvrsti med najboljših 18, ki nadalj' jejo s tekmovanjem. Četrti nalni izidi so zdaj le izhodišč za določanje treh polfinaln skupin, iz vsake pa se bos v nedeljski finale uvrstili f dve kegljavki. Celjski del E se v vseh skupinah nadalju z medsebojnimi dvoboji nasti pajočih. na kratko V Avoraizu je bilo evropsk prvenstvo v snowboardu. Ma tej Krušnik iz Griž je v vele slalomu zasedel 75. mest (druga najboljša slovensk uvrstitev), v paralelnem slalo mu pa končal na 92. mestu. Na srednješolskem priefl stvu v nogometu je v Cclj' zmagala ekipa Ljubljane, do mače zastopstvo STŠ pa j osvojilo bronaste kolajne. Celj.ski kajakaš Javornik j v mladinski konkurenci zrna gal na izbirni tekmi v spust' na Savi Dolinki, PogoreV (oba Nivo) pa je osvoji 3. mesto. Št.16 - 22. april 1993 15 Grofi v Savinji I navijači na štajersliem aertsiju meti celjsliimi in mariljorsliimi nogometaši Hvala bogu, da sem Štajerc. glogan s katerim se v zadnjem obdobju postavljajo Maribor- čani, v Celju pa medtem pakti- jajo z Ljubljano. Zvezo sta ^•zpostavili navijaški skupini Grofov in Dragonsov, zato je bilo v mestu ob Savinji pred nedeljskim gostovanjem nogo- pietašev Maribora in navijačev Viol obsedno stanje. Kopanje v Savinji Celjski grofi se pred tekmo običajno zberejo v Mestnem parku. V nedeljo so se na tek- mo resnično pripravili; najbolj zagreti so celo zabredli v Savi- njo in zgodaj odprli kopalno sezono. Avtobus z Violami so polici- sti prestregli že ob prihodu v Celje in jih zadržali, dokler niso Grofov strpali in zaklenili v njim namenjen prostor na tribuni. Tik pred tekmo so ne- kaj deset Viol velikodušno pri- peljali naravnost na drugi ko- nec štadiona, kjer je bilo sko- raj več policistov kot navi- jačev. Grofi so se tekme udeležili v zavidljivem številu; dosti več jih je bilo kot Viol. Zavidljivo pa je bilo tudi število polici- stov, ki so na navijače pazili - kar šestdeset »strumnih spe- cialcev« je stalo na in ob igriš- ču ter na tribunah. Ob ograji Grofov jih je bilo kakšnih deset, petnajst. Z be- limi čeladami in pripravljeni- mi pendreki so stali na stopni- »Bad Blue Boys« spodbujajo svoje: »Gol za Cjele, ole ole ole, gol za Cjele, ole ole ole...« cah in se za izzivanja Grofov (»Kad si sretan, daj, pozovi de- vet dva...«) sploh niso zmeni- li. So pa bili na preži in ne- strpni; to je bilo opaziti tudi zato, ker so nekaj minut pred koncem polčasa in pred kon- cem tekme (kot na ukaz) priče- li živčno kaditi. Neizvirna besediia »Zborovodja« Grofov je se- del na vrhu ograje in začenjal s pesmimi in slogani, ki so jih potem skandirali skupaj. Ven- dar celjski navijači (tako kot večina drugih) res niso najbolj izvirni. Večinoma vsi pojejo priredbe istih pesmi, ki jih pač priredijo po svoje; vstavijo ime kraja in ekipe, potem pa skan- dirajo. Kot na primer: »Jaz ljubim Publikum Celje, jaz ljubim Publikum Celje, jaz ljubim Publikum Celje, ker on je šampion...« \\*Goooooooooooolllllllllll!«.. .in požanjejo rezultat. *liad si sretan, daj, nazovi devet dva...« Policaji, ki jih je bilo na tekmi kar šestdeset, so tovrstna '^zjvanja ignorirali. Najbrž se je tudi zato vse »srečno končalo«. Ali: »Pa jest, pa ti, pa ena gajba pira, pa jest, pa ti, pa ena gajba pira, pa jest, pa ti, pa ena gajba pira, pa jest, pa ti, pa pivo Zla- torog.« Sicer pa so naši navijači z napisi Bad Blue Boys in s skandiranjem »Celjskiiiii grofjeeeeee!» zadovoljivo po- skrbeli tudi za samoreklamo. Grof in policaj Med odmorom je eden od grofov prosil policaja, naj ga spusti iz »navijaške kletke«. »Ni teorije.« »Zakaj? Sej jim ne bom nč naredu!« »Dej, tih Navijaški spopadi tudi na tek- mah SNL niso nedolžni. Vodja ljubljanskih Dragonsov se je med zadnjim derbijem Mari- bor-Olimpija hudo porezal na ograji. Rano so zakrpali s 25 šivi in nesrečnika nekaj dni zadržali v bolnišnici. bod'« ga zavrne policaj in se začne dokaj opazno poigravati s pendrekom, ki ga drži v ro- kah. Ko je Grof opazil, da pri »modrih angelih« ni naletel ravno na razumevanje, se je prav negrofovsko razkuril in pričel kričati: »Prasci mari- borski! Če jih ne bomo stolkli danes, jih bomo pa v Novem mestu. Hej, Pohorci!,« zakriči na drug konec igrišča: »V No- vem Mestu bomo iz vas nare- dili to, kar smo zadnjič iz Ma- ribora!« »Daj, no,« ga mirijo navija- ški kolegi. »Spet si glasen.« Vi- ole pa ne kričijo pretirano; ra- je odgovorijo z nekaj petar- dami. Bližal se je konec tekme in očitno je bilo, da bo vse minilo brez izgredov. Tokrat je res, saj so policaji Grofe zadržali na tribuni vse, dokler se Viole niso z avtobusom odpeljale »nazaj v domači kraj«. Rezul- tat tekme je bil 1:1, zato tudi ni bilo kakšnega posebnega razloga za prepir. Povezovalec tekme se je ob koncu navija- čem »zahvalil za korektno na- vijanje« in jih povabil, »naj se udeležijo tudi prihochije tekme.« Celjski grofi, ki so postali že prava znamenitost našega me- sta in športa, bodo to vsekakor storili. Čeprav se morajo pri svojih navijaških strasteh krepko brzdati: za metanje pe- tard na igrišče je kazen (za klub) od 30.000 tolarjev na- prej, za prerezane avtomobil- ske gume je številka že šest- mestna ... NINA M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC iS / I N T6ŽKO BOST6 NfiSU C€N€JŠ6 OD NfiSI miKrostar UGODNO RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, POSAMEZNE KOMPONENTE Tiskalniki od 21.957,00 SIT naprej (-10% popust) Računalniki 386,486 od 85.196,00 SIT dalje. Servis zagotovljen. MIKROSTAR d.o.o. Ljubljana, PE Celje, Teharska 4 (TOPER). tel.&1ax 063-21-150 od ponedeljka do petka od 8.-16. ure. S LIBELA TRADE, d.o.o. PRODAJALNA LINA Mariborska 81, CEUE fax/telefon: 063/31-269 SUPER CENE V APRILU '93 -žica P 1,5 9,90 SIT - kabel PPR 3x1,5 49,00 SIT - kabel PPR 3x2,5 62,50 SIT - avtomat, varovalke 6-32A 747,90 SIT - telefoni od 6.350-9.840, možnost zamenjave staro za novo 20% popusta. Prodaja na čeke. IZKORISTITE UGODEN NAKUP PRI -SLOVENI- JALES« GRADRENI MATERIAL IN STAVRNO POHIŠTVO V CEUU, MEDLOG 18_ Do 23.05.1993, vam pri nakupu z gotovino ali po predračunu nudijo: 5% - gradbeni material . - stavbno pohištvo popust za - original kanadska tegola (črna, rdeča, _rjava barva)_ 10% popust za popust za keramične ploščice domače in italijanske sanitarna keramika domača in uvoz kopalniška oprema Kolpa, Gorenje, uvoz drobna kopalniška oprema_ - opuščeni program okna, podboji 30% popust za hrastova vratna krila DIN prečniki rolo omarice s PVC roleto, polkna NOVO ZA KMCTOVALCe Na zalogi imamo umetna gnojila, Tomaževa žlindra, KAN, NPK3 x 15 in razna specialna gnojila. UGODNI KREDITNI POGOJI 1 +2 brez obresti in s popustom 1 +4 brez obresti Pn nakupu nad 2000,00 SIT pripada vsakemu kupcu kupon za nagradno žrebanje, ki bo 23 05 1993 na celjskem sejmu. NAGRADA OSEBNI AVTO HVUNDAI PONY. BREZPLAČNA DOSTAVA PRI NAKUPU NAD 150.000,00 SIT DO 100km DO STREHE NAD GLAVO, Slovenijales, gradbeni material in stavbno pohiitvo Delovni čas od 7.00 - 18.00, sobota 7.00 - 12.00 Št. 16 - 22. april 1993 93890623 7�604172 16 »Svet enega dneva nas bo priznal!« Prva obletnica maketlonskega kulturnega kluba Vatroslava Oblaka v Celiu Aprila mineva leto dni, od- kar so v okviru makedonskega kulturnega društva v Sloveniji v Celju ustanovili kulturni makedonski klub, imenovan po Vatroslavu Oblaku. Pred kratkim je bila Make- donija pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Ma- kedonija sprejeta tudi v OZN. O tem smo se pogovarjali z na- mestnico predsednika kluba Vatroslava Oblaka in pred- stavnico celjske regije v kul- turnem društvu Makedonija v Sloveniji, profesorico Anko Bukovec-Ristovo. Pred letom dni ste v Celju ustanovili klub, kaže pa, da boste kmalu ustanovili dru- štvo. Zakaj? Od ustanovitve kluba se je marsikaj spremenilo. Materi- alne možnosti, na primer, so sedaj pri nas veliko slabše kot bi bile, če bi delovali kot dru- štvo. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi v Sloveniji usta- novili Zvezo kulturnih dru- štev, ali še boljše, da bi kultur- na dništva zbrali pod imenom Društva makedonsko-sloven- skega prijateljstva. Kaj vse ste v Celju od 18. aprila lani, ko ste klub ustanovili, že naredili? Organizirali smo predava- nje o vlogi in pomenu jeziko- slovca Vatroslava Oblaka, na Zvezo kulturnih organizacij v Celju smo vložili prošnjo, ta- ko da so nas tudi formalno sprejeli, dobili pa smo tudi prostore. Kakšni so vaši načrti? Ideje ne presahnejo, tako da smo se tudi na ravni Republike Slovenije dogovarjali, da bi v Celju pripravili Teden make- donske kulture. Ta leden naj bi bil ob obletnici naših pro- svetljiteljev sv. Cirila in Meto- da, torej v mesecu maju. Ta- krat se nameravamo resneje predstaviti slovenski javnosti s kulturnimi prireditvami in predavanji. Nedavno je bila Makedonija pod imenom Bivša jugoslovan- ska republika Makedonija sprejeta v OZN... Vesela sem, da so nas spreje- li. Kar pa imena tiče: vem in berem, da so Makedonci vedno obstajali; to je zapisano tudi v Bibliji. Pred dva tisoč leti, ko so tja hodili evangelisti, niso govorili, da je to Grčija, tem- več Makedonija. Menim, da nas bo svet nekega dne ven- darle priznal pod imenom Ma- kedonija in Makedonci. NINA M. SEDLAR Upokojenci nezažeieni še pred drugo svetovno voj- no izredno čislano zdravilišče v Rimskih Toplicah, kamor so prihajali ugledni in petični gostje iz Š\ice, Avstrije, Nem- čije in od drugod, naj bi zdaj gostilo slovenske upokojence. Takšen je najnovejši predlog slovenskega obrambnega mi- nistrstva, ki pa bo med kraja- ne Rimskih Toplic gotovo vne- sel spet novo nezadovoljstvo in nemara celo javne proteste. Ministrstvo za obrambo je že dve leti lastnik Zdravilišča v Rimskih Toplicah, in reči je treba, da precej slab in nezain- teresiran, da bi dejavnosti v objektu ponovno zaživele in kraju ter občini prinašale za- služek in ugled. Janšino mini- strstvo je namreč že pred dve- ma letoma zavrnilo dva kon- kretna in premi.šljena predlo- ga laškega Izvršnega sveta o novem bodočem najemniku tega zdraviliškega objekta. Pričakovati je bilo, da bo mi- nistrstvo prišlo na dan s svo- jim, boljšim predlogom, toda nič. Pred dvema letoma je po- stavilo tudi ceno 15 tisoč DEM za enomesečni najem objekta. Pravega ponudnika pa ni in ni bilo, in po dveh neuspelih letih iskanja si v ministrstvu glede višine najemnine niso premi- slili oziroma ]o prilagodili zmogljivostim tovrstnega tr- žišča. Končno pa se je le poja- vila delniška družba z imenom Daniel in pristojne v obramb- nem ministrstvu očitno pre- pričala, da je prav ona tista, ki bo Zdravilišče v Rimskih To- plicah rešila propadanja. Žal ni mogla prepričati tudi čla- nov laškega Izvršnega sveta, pa tudi krajanov ne bo pomi- rila. Družba Daniel naj bi z naje- mom objekta v Rimskih Topli- cah v ta kraj vodila upokojen- ce. Zdravilišče naj bi torej po- stalo mesto miru za naše upo- kojence, ki naj bi za petnajstd- nevni penzion plačevali za okoli 600 nemških mark slo- venskih tolarjev po osebi ali dobrega poltretjega tisočaka dnevno. Po zagotovilu Daniels oziroma ministrstva naj bi bil^ to visokokakovostne turistična storitve s konkurenčnimi ce- nami in zagotovljeno 90-od. stotno zasedenostjo zdravili, ških zmogljivosti. Prva turi- stična izmena upokojencev naj bi se v Zdravilišču namestila že letošnjo jesen. S takšnim predlogom se v občini Laško, ob vsem spo- štovanju do upokojencev, go- tovo ne morejo strinjati. Ob- jekt si, z vso svojo arhitekturo, naravnim bogastvom in tradi- cijo, gotovo zasluži kaj več od izsušenih upokojenskih denati nic in razmeroma ozkih zaht^ ter potreb te populacije. MARJELA AGRE2 Najprej voiiini zbor, nato prosiava GD Slovenske Konjice praznuje okroglo obletnico Na volilnem zboru so se v soboto zbrali delegati gasil- skih društev občine Slovenske Konjice. Volilni zbor je bil hkrati tudi neuradna otvoritev nove dvorane na podstrešju občinskega Doma gasilcev. Preurejeno podstrešje konji- škega gasilskega doma je pravi dokaz, kaj zmorejo pridne in spretne roke. To so spoznavali tudi gostje na sobotnem volil- nem zboru, ki so se ga poleg gasilcev udeležili predstavniki konjiške vlade, sosednje Hrva- ške, Gasilske zveze Slovenije in sosednjih občinskih gasil- skih zvez. Pri poročilu o delu gasilcev v lanskem letu so ko- njiški gasilci izpostavili po- men gasilske organizacije. Ta ni potrebna le za gašenje poža- rov, gasilci so nenehno prisot- ni v življenju občanov. V Slo- venskih Konjicah dokazuje to lanska suša. Seveda tudi OGZ Slovenske Konjice ostaja pri temeljni na- logi preventivi, preprečevanju nepravilnega ravnanja posa- meznikov. V ta namen oprav- ljajo razne preventivne pregle- de, pogovore, svetovanja ir opozorila. V Slovenskih Ko- njicah se zavedajo tudi pome- na ustreznega dela z mladimi, Gasilska organizacija v ko- njiški občini je ena najmočnej- ših občinskih organizacij, sa skupno s podmladkom štej( preko tisoč članov. Skladne s tem so gasilci pripravili tud letošnji program dela in fi nančni načrt, predsednik ob- činskega izvršnega sveta Rud Petan pa je gasilcem obljubi vso pomoč pri nadaljnjem de- lu. Konjiški gasilci so za predi sednika OGZ izvolili Boža K« lariča, za poveljnika pa Kan Juharta. 1 Gasilce v konjiški občini ča- ka letos še pomembna obeleži tev dela. Najstarejše občinske gasilsko društvo iz Slovenskil Konjic bo letos praznovale 120. obletnico delovanja. Ta krat bodo pripravili tudi urad no otvoritev novih prostorom v Domu gasilcev v Slovenskil Konjicah. j FRANJO MAROSEI Fitness v vsaic dom V Celju smo dobili pr\o pra- vo trgovino s fitness opremo. Najdete jo lahko na Trgu okto- brske revolucije v prostorih Avtotehnike. Lastnik trgovine je podjetje SIT Sečovlje, ki ima poleg celjske maloprodaje specialne trgovine s fitness opremo še v Ljubljani in Ko- pru, v kratkem pa jo namera- vajo odpreti še v Mariboru. Lastnik podjetja SIT Sečov- lje Vinko Dobrila je svojo de- javnost razvil na podlagi 25- letnih izkušenj v obrtništvu, začel pa je z izdelavo vibracij- skih masažnih aparatov. Da- nes nudi podjetje širok izbor medicinsko-športne opreme, opreme za fizioterapijo in re- habilitacijo ter opreme za zu- nanje in notranje športne ob- jekte. Večina artiklov je plod last- nega razvoja, za razširitev po- nudbe pa so se kooperacijsko povezali z italijansko firmo Ferrox, imajo ekskluzivni po- nudbi italijanske firme Carni- elli ter športnih artiklov ka- nadskega podjetja Intei-wood, sodelujejo pa tudi z ostalimi tujimi in domačimi firmami. V Sloveniji želijo vzpostaviti prodajno mrežo v lastni režiji in v povezavi s trgovskimi or- ganizacijami. Njihova ponud- ba je resnično široka in razno- lika. Oprema za domači fitness je prilagojena rekreativcem, profesionalna oprema za fit- ness študije pa je močnejša, bolj specializirana in primer- nejša za večje obremenitve. Kompletni program je na voljo tudi v Celju, iK)drobneje pa si ga lahko ogledate v prodajno- razstavnem salonu Avtotehnike, R^0T//RNICA Ne, to ni marcipan! Piše Aleš Jošt ] Je že tako, kot pravijo, da se človek od samega dobrega hi- tro prevzame. Tudi mene se je davi začela lotevati tista smrdljiva prevzetnost, ki te rada pričaka že kar v postelji, da se začneš samo leno prete- govati in zehati, kot da se je Trnuljčica pravkar zbodla v prst in boš lahko spal še naj- manj sto let. Zadnje sladke minute so hitro minevale, ko se je v moji glavi pretakal hek- toliter misli in sem odsotno ugotavljal, da so štiri ure spa- nja civilizacijski kriminal. Pa smo tu. Ampak vedno ni tako in v prejšnji številki me nekateri redni spremljevalci niste našli, saj sem srečno pristal na strani Naši kraji in ljudje, kjer se na- mreč odlično počutim. No ja, danes pa smo zopet verjetno na tejle glasbeni strani, kjer mrgoli angleščine. In tu bi mo- ral sedaj še jaz nakakati klo- baso. Ko me je prejšnji teden iz Krškega poklical Bojan in me spraševal, kakšne so možnosti za nastop njegovih Stuff v Ce- lju, me je kar začrvičilo v tre- buhu, ker sem mu moral ra- portirati o tragičnem stanju naše koncertne dejavnosti. Se posebej pa hudič jemlje ročk koncerte, saj zanje skrbi samo Barfly, pa še ta precej z levo roko in brez prave programske usmeritve, da potem vse sku- paj izpade kot kakšna sedmi- na, ki seje moraš udeležiti, ker si pač poznal preminulega. Bivši mladinski klub so po- meščanili do amena in v tisto brozgo zopet nekaj časa ne bom zahajal, saj sem se zad- njič tam še krepko zastrupil s tistim pivom, čeprav, odkar tam šankira Seles, ni treba več kar naprej splakovati onih Les negres vertes ali kaj so že. Drugače pa se v zasutem pod- zemlju na svoj svetli trenutek pripravljajo še trije ali štirje celjski bendiči, o katerih pa ni ne duha ne sluha na odrih, kjer sedaj kraljujejo poceni pleh- nate mize, da se v navalu dol gočasja lahko mladina dvign malo višje, kjer je bolj prijetni zakajeno. Pa kaj bi se bali moram potolažiti starše, sa mladine tako ali tako ni, n v enem ne v drugem lokah razen ob petkih, ko zablesl trikotnik obupa Kljub-Barfl^ Casablanca in je problem | v štirih kolesih in pijanih šo ferjih, drugače pa za red skT bijo za to gojene gorile i evropski ceniki. Saj bi lahk> navsezadnje rekel, pa kaj m briga, saj se mi to vse skupi zdi, naravnost povedano, en samo sranje. Vendar potem vi dim, kako mladina, že tako in ficirana in klonirana z medij sko intravenozno gravžzabat nostjo, nima pojma, kaj je t misliti s svojo glavo, in se pre pušča v roke šminkerskim di^ jokotom, da jih tedensko dopusta pri plačilu z 8 čeki; dodatnih 5 % popusta za poklicne voznike in za voznike, starejše od 65 let 4. pri pridobljenem 50 % bonusu za preteklo zav. obdobje v naslednjem zav. letu kljub morebitni škodi ponovno priznamo 50 % bonus; po dveh prijavljenih škodah lahko še vedno uveljavite 30 % bonusa; pravico do bonusa lahko prenesete m zakonca ali otroke; bonus lahko na novo vozilo prenesete v obdobju 5 let od zadnje registracije starega; brezplačna zelena karta. Toda Adriatic daje svojim zavarovancem še nekaj več. Zanesljivo jamstvo dobre zavarovalnice. Se posebej takrat, ko nas boste najbolj potrebovali, pri reševanju škodnih primerov. Ob popolni dokumentaciji jih v Adriaticu rešimo v povprečno treh dneh O naši poslovnosti povprašajte tiste, ki nas že pozna jo. Vabimo Vas na naš prostor na sejmu AVTO IS VZDRŽEVAI^JE v Cel)u, vHAU D. Srečno. Št.16 - 22. april 1993 21 Z zakonom proti pelegalnosti enauit seivls Leveč na selmu Avto In vzdrževanje BSL Leveč se na sejmu predstavlja kot koncesionar ja Renault in Volvo. Na nji- hovem razstavnem prostoru v hali D so na ogled vsi pro- dajni modeli Renaulta za le- to 1993 ter nekaj modelov Volvo. Na 237 razstavnih površin je predstavljena tudi servisna dejavnost ter Rena- ult boutique, kjer najdete še dodatno opremo in avtokoz- oietiko. Poleg tega priprav- lja RSL Leveč vsakodnevne testne vožnje novih vozil Re- nault safrtfne, Renault ciio ter Volvo 850, kot dodatek pa so tu še vozila Renauito- vega dostavnega programa (Renault 5 societe, Renault express in Renault traffic). Avtomobilski trg je eden glavnih pokazateljev stan- darda družbe, hkrati pa tudi njene zakonske urejenosti oziroma razmer, v katerih se posluje. Če sklepamo po tre- nutnem položaju, je Sloveni- ja po vseh merilih lahko uvrščena med tako imenova- ne divje trge, čeprav sc polo- žaj v zadnjem času nekoliko izboljšuje. Jože Podmiijšak je kot lastnik in direktor RSL Le- več vsak dan soočen s tovrst- limi težavami. Sejem Avto itv vzdrževanje bo morda pri- l)žnost, da sc zadeve - če nič drugega ne - vsaj predstavijo javnosti v pravi luči. Za kaj pravzaprav gre? r Celjski sejem združuje ser- visno stroko, ljubljanski Av- tosalon pa prodajno, ki je vsekakor atraktivnejša. Na celjskem sejmu Avto in vzdr- ževanje bi morala nastopiti državna institucija, ki bi združevala vse avtomobilske Serviserje. Žal pa takšne in- stitucije v Sloveniji nimamo, čeprav bi bila nujno potreb- na za določitev normativov za popravila in servisiranje avtomobilov in da bi sprem- ljala dogajanja na tem po- dročju. Zasnovana bi morala biti na znanstveni podlagi, vključiti bi se morali Mini- strstvo za znanost in tehno- logijo, Gospodarska zborni- ca Slovenije in nenazadnje še združenje serviserjev, kot zastopnika interesov vseh prodajalcev in serviserjev. Za to pa potrebujemo za- konsko podlago. Poseben problem predstavljajo na- mreč vozila, ki niso uvožena preko uradnih zastopnikov. Ti avtomobili ne ustrezajo našim razmeram, saj so pri- lagojeni tujim trgom in nji- hovim cestam. Navzven so seveda vsa vozila enaka, strokovnjak pa hitro ugoto- vi, za kateri trg je bilo vozilo proizvedeno. V Sloveniji ni- mamo cest za hitrosti nad 150 km/h, avtomobili potre- bujejo zaradi slabih cest močnejša podvozja in amor- tizerje. Vozila so prilagojena razmeram v posameznih dr- žavah. Te države zato takš- nih vozil ne smejo izvažati. Kakor koli že, pa se tega ne držijo povsod, ali bolje re- čeno - »nelegalni« izvoz in uvoz trenutno še cvetita, najbrž tudi po zaslugi neure- jenih zakonskih razmer. Vendar pa bo zaradi zakona o homologaciji tudi takšnih poslov kmalu konec. Vsako vozilo bo namreč moralo imeti opravljeno homologa- cijo, kar pomeni, da ustreza našim normam (sestavni deli in oprema v skladu z našimi predpisi), potrdilo o homolo- gaciji vozila pa je povezano z znatnimi stroški, torej bo kupec tako uvoženega avto- mobila moral računati tudi na to, saj brez tega potrdila vozila ne bo mogoče registri- rati. Poleg zakona o homologa- ciji pa bo treba poslej bolj dosledno upoštevati tudi za- kon o trgovini in zakon o va- rovanju konkurence. Čeprav ni videti, pa ti zakoni ščitijo predvsem potrošnike, ki bo- do imeli pravico do boljših in bolj kakovostnih uslug. Cilj tega je, da so v prometu ude- ležena kakovostna in tehnič- no brezhibna vozila. »Kako lahko kupec in last- nik vozil Renault in Volvo v RSL Leveč uveljavlja ga- rancijo?« »Garancija novih vozil je posebna zgodba. Lastnik mora imeti veljavno doku- mentacijo. Lz servisne knjige mora biti razvidno, kje je bi- lo vozilo servisirano in kakš- ne so bile okvare. Če naši mehaniki ugotovijo, da je v avtomobil vgrajen ali vstavljen neoriginalen re- zervni del, potem garancija ne velja. Na splošno se neori- ginalni in nepotrjeni rezerv- ni deli ne bi smeli prodajati, toda kupci se prav zaradi ce- ne pogosto odločajo za njih, nihče pa se pri tem ne vpra- ša, koliko ga bo takšen na- kup v resnici stal, gledano s strani varnosti in trajnosti. Renault je naredil primerjal- ne teste za obe vrsti rezerv- nih delov in rezultati so bili več kot očitni v korist izvir- nih rezervnih delov. Renault ima lepo lastnost, da prizna- va garancijo tudi vozilom iz- ven garancijskega roka, če nastopi na vozilu nenormal- na napaka. Edini pogoj je, da je bilo vozilo redno in pravil- no vzdrževano po planu ser- visne knjige. Stranka tako uživa vse ugodnosti.« V RSL Leveč je možno uveljaviti tudi tako imeno- vano evropsko garancijo, ki velja za tuje državljane in konzularne predstavTiike ter za začasno uvožena vozila le-teh. Račun za popravilo takšnega vozila dostavijo Revozu, ta pa bremeni di- stributerja, ki je vozilo uvo- zil. Poudariti pa je treba, da takšna garancija ne velja za naše državljane, oziroma za vozila, ki niso uvožena preko uradnega zastopnika. Doga- ja pa se, da trgovci, ki proda- jajo ta vozila obljubljajo in zagotavljajo veljavnost te evropske garancije na vseh pooblaščenih servisih v Slo- veniji. Ko pa hoče kupec takšnega vozila to tudi uve- ljaviti, nastopi problem, saj mu noben servis garancije ne prizna in mora plačati celo- ten znesek servisiranja ali popravila. Stroške lahko takšnemu kupcu povrne le prodajalec, ki mu je vozilo prodal, kar pa je malo ver- jetno. »V zadnjem času je veliko govora o ekologiji v avtomo- bilski industriji. Kako vi gle- date nanjo?« »V osnovi morajo za to po- skrbeti že tovarne, za njimi servisne mreže, delovati pa bi morala tudi reciklaža-. Po- glavitni problem je, kako av- tomobil kot surovino spravi- ti v nadaljnjo proizvodnjo. Pri nas ležijo neuporabna vozila domala vsepovsod, tu- di na parkiriščih, saj ni orga- niziranega odvoza. Tudi izrabljena olja in akumula- torji bi se morali vračati. Prodajalec ne bi smel izdati novega materiala, brez vra- čila iztrošenega. Vendar pa sami prodajalci na tem po- dročju ne morejo kaj dosti storiti, vsaj brez ustreznih predpisov ne. Država bi mo- rala ekologijo ostreje pred- pisati, na drugi strani pa sti- mulirati potrošnike. Vedeti moramo namreč, da še nismo toliko ekološko osveščeni, da bi kupovali ekološko čista vozila, če so dražja. Osnova pa je izenačitev evropskih cen z našimi, za kar se naj- bolj zavzemamo prav slo- venski koncesionarji in no- vomeški Revoz.« RSL Leveč se poskuša kar v največji meri prila- goditi potrebam in željam tržišča. Prav zato so največ vložili v izboljšanje kvalitete ponudbe ter se tako v največji meri prilagodili potrebam in željam kupcev. Najbolje prodajani model je prav gotovo Renault 5, presenetljivo dobro pa se je obnesla prodaja novega Renaulta 19 in visokorazrednega Renault safrane. Pričakujejo povečano povpraše- vanje po vozilih Renault clio, kajti v začetku maja bo na konvenciji prodajne mreže Renault v Kosta- injevici predstavljen clio domače proizvodnje. Na voljo bo v različnih izvedbah in sicer z motorjem 1.2 ali 1.4, s tremi ali petimi vrati in z različnimi opremami. Po konvenciji bo tudi znana cena za clio iz Revoza. RSL Leveč nudi v svojem programu tudi prodajo po sistemu staro za novo - rabljeno vozilo vzamejo v račun - pri tem pa je pomembno, da okupujejo vozila vseh znamk in ne samo Renault. V svojem sodobno' opremljenem servisu imajo poleg vseh ostalih delavnic tudi mešalnico barv Standox, ter dobro organizirano vlečno službo. Delovni čas ser- visne delavnice je od 7. do 13. ure za redna popra- vila, za prodajo rezervnih delov ter za izredna popravila pa do 17. ure. V bližnji prihodnosti nameravajo postaviti večji avtosalon (za 10 do 15 vozil), ki bo izključno namenski objekt za prodajo avtomobilov Renault. Novost v RSL Leveč RSL Leveč je v letu 1993 uvedel novost - servisno kartico. Vsak lastnik te kartice uživa določene ugosd- nosti, kot so popusti pri servisiranju vozil Renault, popusti pri kasko zavarovanju pri zavarovalnici Tri- glav Celje, brezplačna uporaba vlečne službe v pri- meru okvare in enkrat letno preventivni pregled vozila. Kupec novega vozila dobi servisno kartico brezplačno, sicer pa je naprodaj v ser\'isu in prodaj- nem salonu. Št. 16 - 22. april 1993 22 Št.16 - 22. april 1993 23 Št.16 - 22. april 1993 2< Ferrari in Bugatti: drugačni časi že nekaj časa ni posebna skrivnost to, da tovarnam pre- stižnih avtomobilov rože ne cvetijo posebej ugodno. Zato bo treba narediti marsikaj. Pri Ferrariju so se tako od- ločili, da bodo lahko kupci nji- hovih avtomobilov prevzeli vozilo tudi v tovarni (kar je bilo doslej na voljo le izbran- cem), poleg tega pa bosta mo- rala pomagati tudi voznika v Fl, Gerhard Berger in Jean Aleši. S svojimi nasveti naj bi pripomogla k večji tržni uspešnosti tovarne. Po drugi strani so pri italijanski avto- mobilski hiši uglednega imena Etore Bugatti, lani postavili na ogled športmka EB 110 (ob 110-obletnici rojstva nekda- njega lastnika tovarne). Prvi avtomobil, ki je na voljo za približno milijon nemških mark, so kupcu izročili no- vembra lani, sedaj pa še ni jas- no, kdaj bodo prišli na vrsto tudi drugi. V tovarni težko priznajo, da so doslej naredili le 22 vozil, še manj veseli pa so vprašanj o tem, kako je s tre- nutnim finančnim stanjem. Peugeot 306 pri Avtohiši CIaas že nekaj časa ni posebej presenetljivo, da se avtomobil- ske novosti' dokaj zgodaj ali celo zelo hitro pojavljajo na slovenskem avtomobilskem prostoru. Tako ljubljanska Avtohiša Claas, zastopnik tovarne Pe- ugeot na slovenskem trgu, že prodaja peugeota 306 (na sli- ki). Vedno gre za različico s petimi vrati, kajti trivratna izvedenka bo na voljo pozno jeseni ali celo šele v začetku prihodnjega leta. Posebej dol- gega čakanja na avtomobile ni oziroma je to odvisno od do- datnih želja po opremi in dolo- čeni barvi. Maloprodajne cene peugeotov 306 (naprodaj so za tolarje) pa so: peugeot 306 XN (1,4-litra, 75 KM) 1.687.000, peugeot 306 XR (1,4-litra, 75 KM) 1.772.000, peugeot 306 XR (1,6-litra, 90 KM) 1.905,500, peugeot 306 XT (1,6-litra, 90 KM) 2.005.000, peugeot 306 XT (1,8-litra, 101 KM) 2.078.900. Ford mondeo za slovenslce icupce Med pomembne letošnje av- tomobilske novosti je treba šteti tudi forda mondeo, avto- mobil, ki dokazuje nekoliko spremenjeno Fordovo avtomo- bilsko filozofijo, kajti naredili so povsem enako vozilo za evropski in ameriški avtomo- bilski trg. Doslej se to še ni zgodilo in prav zaradi tega je ambiciozno visoka tudi pro- dukcijska številka: letos naj bi namreč prodali nič manj kot 400 tisoč fordov mondeo. Po svoje pa je zanimivo, da so tokrat v ozadju ZDA, kajti tam bo ford mondeo (na sliki) na voljo šele v začetku prihod- njega leta in je zato očitno, da pri Fordu računajo z evrop- skim avtomobilskim navduše- njem in kupci. Ford mondeo pa je naprodaj v Sloveniji tudi pri nekaterih uradnih proda- jalcih (Ford Kaposi Ljublja- na), medtem ko gre po nekate- rih podatkih izjemno dobro v promet tudi pri t.i. sivih uvoznikih. Sicer pa naj bi od 22. aprila naprej za prodajo, distribucijo in — upajmo - ustreznejše cene vseh fordov skrbel Summitt Motors d.o.o. To bo novi uradni zastopnik korporacije Ford v Sloveniji, pri čemer bo podjetje v večin- ski tuji lasti, del svojega kapi- tala pa bo vložil tudi ljubljan- ski Slovenijales. Načrti za le- tošnje leto ta hip seveda še ni- so znani, vendar pa je na dlani, da pri Fordu pričakujejo pro- dajo vsaj 1000 do 1200 avto- mobilov. In to se jim utegne glede na .sedanje povpraševa- nje vendarle posrečiti. Izjemno ugodna prodaja škod Po lanskih uradnih podat- kih je bilo v Sloveniji proda- nih skupaj nekako 31 tisoč no- vih avtomobilov, pri čemer sta bila najuspešnejša - kar je po- vsem logično - novomeški Re- voz in koprski Cimos. Najbolje pa je šel lani posel od rok (vsaj ko je šlo za tuje avtomobile) ljubljanskemu Avtoimpexu, zastopniku to- varne Skoda. Za škode so na- mreč našli nekaj manj kot 2.500 kupcev in se s tem zane- sljivo uvrstili na prvo mesto med prodajalci tujih avtomo- bilov v Sloveniji. Škode pa gredo dobro v denar tudi letos, kajti ljubljanski zastopnik je do 31. marca prodal nič manj kot 2.228 škod in je znova šte- vilka ena med avtomobilskimi konsignatorji. Kupci najbolj povprašujejo po favoritu, ki je v najcenejši različici na voljo za 825.259 tolarjev - z v.semi dajatvami vred. Pri Avtoimpe- xu tako računajo, da se jim bo do konca leta posrečilo proda- ti približno 5.000 avtomobilov. S tovarno Škoda pa so lahko zadovoljni tudi v koncernu Volkswagen, kamor češka to- varna tudi spada (VW ima v rokah 31-odstotni delež). Si- cer pa pri Škodi načrtujejo, da bodo sredi tega desetletja predstavili povsem novo vozi- lo, narejeno na osnovi VW ven to. Maja tUdI Citroen xantia Koprski Cimos načrtuje za- četek prodaje xantie (na sliki), avtomobila, ki je zamenjal ze- lo ostareli BX, takoj po ljub- ljanskem avtomobilskem salo- nu, to je 15. maja. Tedaj bodo začeli sprejemati vplačila, prvi avtomobili pa se bodo na slo- venskih cestah dejansko poja- vili julija. Na voljo bodo tri izvedenke (1,8 SX, 2,0 VSX i in 2,0 16v), menijo pa, da bodo lahko v dveh ali treh me- secih prodali od 100 do 150 avtomobilov. Cene ta trenutek še niso znane. Nissan: zračna varnostna blazina za zadnji sedež Varnost v osebnih avtomo- bilih je seveda vse pomemb- nejša, razvoj vse hitrejši, tek- ma med avtomobilskimi to- varnami vse bolj zagrizena. Vse kaže, da se je pomemben korak, posrečil japonskemu Nissanu, drugi največji tovar- ni avtomobilov v deželi vzha- jajočega sonca. Nissan je nanu-eč predstavil prototip zračne varnostne bla- zine za potnike, ki sedijo na zadnjih sedežih. Zračno var- nostno blazino bodo namestili v prednji sedež, njen volumen pa je skoraj za 50 odstotkov večji, kot je prostornina zrač- nih varnostnih blazin za voz- nika in sovoznika (med 45 in 60 litri). Pri vsem tem pa se Nissan srečuje s precejšnjimi težavami, kajti tudi večja zračna varnostna blazina ne zmore čudežev. Problem je predvsem v tem, da se sopotni- ki na zadnjih sedežih med vož- njo premikajo in niso vedno v idealnem položaju, ko gre za zračno varnostno blazino. Če bodo hoteli, da jih bo zračna varnostna blazina v primeru nesreče ustrezno zaščitila, se bodo morali držati določenih navodil oziroma pravil. Pri Nissanu pravijo, da bodo zrač- no varnostno blazino za potni- ke na zadnji sedežni klopi za začetek vgrajevali in predsta- vili v avtomobilu infiniti 30, in to predvsem za japonski in ameriški avtomobilski trg. ^ Cena homologacije vozila o homologaciji uvoženih rabljenih vozil je bilo prete- kle dni precej povedanega. Sedaj, ko se je prvo razbur- jenje nekoliko poleglo, po- glejmo še to, koliko nas bo ta beseda, ob kateri si večina lomi jezik - stala. Potrebno bo plačati pristojbino za iz- dajo listine o homologaciji vozila in pregled vozila v po- oblaščeni strokovni organi- zaciji. V ceno pregleda vozila je vštet samo osnovni strošek pregleda dokumentacije in vozila ter izdelave tehnične- ga poročila. Ce pride pri tem do kakšnih materialnih stro- škov, dodatnih preizkusov in preverjanj, je potrebno te storitve plačati po dejanski vrednosti. Povejmo še to, da stane iz- java o ustreznosti posamez- nega pregledanega vozila vključno s ceno obrazca 1.750 tolarjev, sam obrazec pa 700 tolarjev. Tudi dupli- kat izjave o ustreznosti vozi- la ni zastonj. Zanj boste od- šteli kar 2.100 tolarjev. JANKO KOSTOMAJ BORZA CEN RABLJENJH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju j, znova postregel z novim rekordom. Tokrat je bilo prodanih najve vozil doslej, preko 60. Sicer pa je bilo naprodaj 870 avtomobilom dobro pa so se prodajali tudi avtomobili višjega cenovnega razr Cisto na vrhu - puch 500 GE VB Pri avstrijski tovarni Steyr- Daimler-Puch so si za letošnji ženevski avtomobilski salon omisUli novost, ki je v samem vrhu pri tistem, kar nastaja v tej graški tovarni. V znano karoserijo pucha G s petimi vrati in zaradi tega daljšo me- dosno razdaljo so namreč vgradili Mercedesov osemvalj- ni bencinski agregat in tako je nastal puch 500 GE V8. Motor zmore pri gibni prostornini 4973-kubičnih centimetrov 177 kW/241 KM (pri 5.000 vrt- ljajih v minuti), največji navor je 375 Nm pri 3000 do 4000 vrtljajih v minuti. V skladu s tem so tudi zmogljivosti, ki jih obljublja tovarna: 4.735 milimetrov dolgi terenec zmo- re največ 180 km/h, medtem ko 2.360 kilogramov težko vo- zilo pospeši do 100 km/h v iz- jemno hitrih (ko gre za tereij sko vozilo) 11,4 sekunde. Q vsem tem je poraba tolikšd kot je (najmanj 16,1 in najvJ 21,8 litra goriva), vse drugo b dokazuje terensko prestižnos primemo tudi za osebne avtd mobile. Sedeži, prestavna r^ čica in volan so odeti v usnj (temno ali sivo), na vratih i armaturi je zloščen les, j boljše počutje skrbita še ki matska naprava in ogreval prednji sedeži, za večjo terei sko zmogljivost pa 100-odsto ni zapori osrednjega in za< njega diferenciala. Pri Pucl bodo naredili le 500 vozil serije in nikjer niso zapisal da bi jih kaj pretirano skrbel kako bodo avtomobile proda Recesiji navkljub. Na sliki: puch 500 GE V Št.16 - 22. april 1993 ,25 • V torek, 13. aprila zve- čer, je šef varnostnikov v tovarni Emo poklical za- to, ker je imel težave z nje- mu podrejenim varnostni- kom. Ta naj bi v službenem času v pijanem stanju kršil javni red in mir in s tem motil pri delu ostale Emove garače. Ker je bilo res tako, bo šel Stipe K. iz Celja k sodniku za prekrške, mu pa mu svetujemo, naj se poboljša. Pijanim delav- cem je v času, ko na delo čaka armada brezposelnih, odklenkalo. • Minuli četrtek je pokli- cal občan iz Socke in spo- ročil, da njegov sosed s krampom razkopava as- falt na lokalni cesti. Polici- sti so se potem srečali s ko- pačem Milanom Š., ki je povedal, da samo uresniču- je svojo grožnjo, naslovlje- no na krajevno skupnost. Asfalt je namreč speljan po njegovi zemlji, tega posega pa on, kot je zatrdil, ni ni- koli dovolil. Da se zaradi tega s krajevno skupnostjo tožari že najmanj dvajset let, je še povedal. Zdaj mu je prekipelo in se je na tak način maščeval. • V petek p>opoldne je po- klicala ženska, ki je pove- dala, da je v prodajalno Ju- goplastika v Stanetovi uU- ci, kjer je zaposlena, prišel razgrajat njen bivši mož. Ker je razgrajati in nedle- govati bivše žene gido, bo šel možakar k sodniku za prekrške. • V petek zvečer je na po- licijsko postajo poklical neznanec in povedal, da je v Novi vasi v tamkajšnjem Luna parku pretep. Po tem skopem obvestilu je odložil slušalko. Grdoba pa se je zlagala, kot je bilo potem ugotovljeno. V Luna parku ni bilo tega dne nobenega pretepa. • V soboto dopoldne je za policijsko posredovanje za- prosila Vesna, ki je pove- dala, da jo je obiskal zna- nec, ki pa jo zdaj nadleguje in razgraja. Patrulja je ugotovila, da je med Vesno in njenim bivšim izvenza- konskim partnerjem prišlo do prepira zato, ker nista vsega pospravila za sabo, preden sta se razšla. Javni red in mir pa nista bila kr- šena. • V soboto dopoldne je Teo iz Celja sporočil, da ga napada sosed. Policisti so ugotovili, da sta se Teo in sosed Raj ko sprla zaradi Rajkove hčerke, ki se očit- no pogosto sprehaja po Te- otovi glavi. • V soboto dopoldne je po- klicala točajka iz bistroja Migo 5 na Mariborski cesti. Sporočila je, da se tam na- haja pijani gost, ki zahteva pijačo, alkoholno seveda. Res je bil tam gost Ivan, ki pa je že nekaj ur žulil samo kavico in se na tak način treznil po naporni noči, ki jo je prebil na maturant- skem plesu. Migova točaj- ka se je očitno naveličala streči mu samo kavo, sicer pa se je že nevarno bližal zapiralni čas in konec šihta. • V soboto opoldne je po- klicala neznana ženska in sporočila, da pri sosedi Mi- leni v Šmartnem v Rožni dolini nekdo vlamlja v hi- šo. To sta bila brata Edi in Jelko, ki sta lastnika polo- vice hiše, v katero naj bi vlamljala. Svojo polovico sta hotela samo prebeliti. • Čez slabe tri ure je po- klical občan Gabrijel in povedal, da so njega in nje- govega brata Edvarda v Šmartnem napadli trije moški, eden pa naj bi ga lopnil po glavi. Če sta to tista dva, ki sta v prejšnji cvetki belila, je očitno, da sta v Šmartnem v Rožni dolini nezaželena prišleka. • V soboto popoldne je za intervenco zaprosila medi- cinska sestra iz ortopedije v celjski bolnišnici. Pove- dala je, da se tam nahaja moški, ki je, milo rečeiio, tečen in se nikakor noče odstraniti. Res je bil tam Friderik iz Štor, ki si je do- mišljal, da je veliki zabav- Ijač, v resnici pa je samo lapal. Sestre so ga nekaj časa poslušale in se ga na- veličale. Po opozorilu poli- cistov je šel čvekač domov. • V nedeljo zjutraj je po- klicala natakarica iz bifeja na celjski avtobusni posta- ji. Zaprosila je za interven- co, ker je tam neznani mo- ški razgrajal in razbijal steklovino. Javni red in mir je kršil Boris B., Celjan, ki si je za jutranjo telovadbo izbral metanje kozarcev in pepelnikov v stene. • V nedeljo ob devetih je poklicala dežurna sestra s poškodbenega oddelka bolnišnice. Sporočila je, da so pred desetimi minutami oddelek zapustili trije mlajši pijani moški, ki so nadlegovali zdravstveno o.sebje. Ko pa so odhajali, je eden zgrabil za betonski stebrič pri vhodnih vratih, ga izruval in razbil. Herku- les po opisu ustreza Borisu B. • V nedeljo popoldne je policijska intervencijska skupina na policijsko po- stajo privedla Dragonsa Primoža A. iz Domžal, ki je prišel v Celje s skupino ljubljanskih navijačev. Pri- mož je med potjo na nogo- metno tekmo v Skalno klet kršil javni red in mir in se za poUcijske opazke sploh ni zmenil. Ker je vse to po- čel v pijanskem zanosu, je pristal in za nekaj ur ostal v policijski treznilnici. • V nedeljo zvečer je po- klicala Simona. Sporočila je, da jo je napadla soseda. Policisti so potem ugotovi- li, da se Simona in Angelca že dlje časa slabo prenaša- ta in da si vsakič, ko se srečata, skočita v lase. Mi jima priporočamo, da se končno pobotata in na pr- vomajskem pikniku na Gričku skupaj pojesta praznični golaž. M. A. Opazuje nas... Po Celju že dlje časa »kroži« neznanec, ki se najraje zadržuje ^^m, kjer je največja gneča. Takšne okoliščine in nepazljivost občanov potem izkoristi tako, da jim iz torbic in žepov smukne . Kakorkoli že, sejem EKO Uli ni minil brez celjskih ekolo- gov, zlasti ne brez članov SEG - tako tistih iz republiškega vodstva kol iz celjskega po- krajinskega odbora. Za pokrajinski odbor SEG Celje PETER KAVALAR PREJELI Javni poziv Predsedstvo Sveta Zveze Svobodnih sindikatov Slove- nije poziva poslance Državne- ga zbora Republike Slovenije, da z vso odgovornostjo prouči- jo predlog amandmajev, ki jih je ZSSS posredovala k spre- membam in dopolnitvam za- kona o lastninskem preobliko- vanju podjetij. Minimum na- ših zahtev je, da se premalo izplačane plače v primerjavi s sklenjenimi kolektivnimi po- godbami dejavnosti upošteva- jo pri lastninjenju podjetij! Moralno, politično in pravno nevzdržno je, da bodo posa- mezniki udeleženi v procesih privatizacije trikrat - kot ra- zlaščenci, kot zadružniki in kot državljani; delavci, ki pa so družbeno premoženje ustvarjali - tudi na račun pre- malo izplačanih plač, pa naj bi se zadovoljili z drobtinicami. Sedanje razmere na področju lastninjenja so posledica ne- odgovornega in nepravočasne- ga odziva oblastnih organov na urejanje teh procesov. ZSSS je namreč ves čas opo- zarjala, da bo do takšnih eks- cesov, kakršni se dogajajo se- daj, prišlo. Če naši predlogi ne bodo upoštevani, je predsedstvo sklenilo, da bo takoj začelo postopek za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum, s katerim bo predlagalo od- pravo za delavce najbolj kri- vičnih določb zakona. Predsednik ZSSS mag. DUŠAN SEMOLIČ Sporočilo Nacional socialne zveze Slovenije Navkljub temu, da je NSZS najatraktivnejša izvenparla- mentarna stranka (ustanovlje- na po volitvah!!!), se sporočila in izjave NSZS »izgubijo« in kasneje uporabijo preko dru- gih strank..., zalo želimo spo- ročili javnosti sledeče: NSZS ni ekstremna naci- onalistična stranka, ampak stranka, ki se zavzema za na- cionalne inteiese slovenskega naroda, s poudarkom na soci- ali vse pa v skladu z zakoni in ustavo. NSZS je v času od 2.2.1993 -14.4.1993podalaparlamentu 10 pobud, v vodstvu parla- menta sla bili obravnavam le dve, pa jih ni nobena poslan- ska skupina podprla (obrav- navani sla bili prvi dve po- budi). NSZS nima nič skupnega s t.i. koordinacijo desnosre- dinskih strank, ampak želi po- vezali stranke narodnjaške opcije v Slovensko listo, čemur so naklonjeni deli NDS, NSZS in posamezniki iz RZS, nače- loma pa je to pripravljenost potrdil tudi g. Jelinčič, famoz- na nova SPS-SNS pa ne! Za- nimivo. NSZS je v državni zbor po- sredovala naslednje pobude: (skladno s 45 čl. ustave RS) l.in 2. februarja 1993; mora- torij na izvajanje zakona o dr- žavljanstvu do razpisa refe- renduma, za katerega zbira NSZS podpise (torej je to predlagala prva NSZS in ne SLS - Slovenska ljudska stran- ka); moratorij na izvajanje za- kona o zdravstvenem zavaro- vanju do odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti tega za- kona, glede na 14. člen ustave 3,4,5,6,7,8,9 ter 10. aprila 1993; za naložitev vladi, da pripravi zakon o izenačitvi za- konske in izvenzakonske skupnosti; za sprejem zakona o plačah, ki bi določal, da je najnižja plača 68 odstotkov povprečne in ne 33, kol je se- daj t. i. zajamčena plača; za sprejem zakona o dohodkih nezaposlenih, ki naj bi dosega- li 50 odstotkov povprečne pla- če, če nezaposleni ne zavrača dela; za zakon o otroškem do- datku za vse otroke do 14. leta starosti, v višini 5-10 odstot- kov povprečne plače - odvisno od socialnega položaja; za za- kon o plačevanju obveznega šolanja s strani države - glede na ustavno določilo; o omeje- nem zaposlovanju v novih lo- kalnih skupnosti (preprečitev širitve aparata); za sprejem sklepa o odvajanju enodnev- nega zaslužka za ureditev ce- ste Luče-Ljubno; za sprejem zakona o posebnem davku na alkoholne pijače in tobačne iz- delke (1 odstotek na prodajno ceno) in dodatna 2 odstotka na uvozne davke - carine za fizič- ne osebe, za ločno določen na- men t. j,, vzpostavitev proti- zračne obrambe (ker pač v proračunu ni denarja). Prav tako sporočamo, da ni- ti ena stranka (tudi SNS ali SNS-SPS) ne podpira naše ak- cije zbiranja podpisov za raz- pis referenduma o razveljavi- tvi zakona o državljan.stvu in vseh odločb, izdanih na podla- gi tega zakona, kar dokazuje, da nobena t. i. nacionalna stranka v RS ni imela resnega namena napravili karkoli - si- cer pa je to razvidno iz njiho- vih obljub po reviziji, ki je po 155. členu ustave nemogoča za nazaj!!!, nam - NSZS, pa oči- tajo ekslremizem, ker delamo po ustavi in zakonih (referen- dum je namreč skladen z 90. členom in posredno 3. čle- nom ustave ter z zakonom o referendumskem odločanju iz leta 1977), zato želimo s tem pismom opozorili javnost! Za NSZS MATJAŽ GERLANC, Velenje zahvale, pohvale Najlepši dogodek Ob prebiranju pisem vaših bralcev sem se tudi sama odlo- čila, da napišem nekaj vrstic. Pogosto zasledimo v časopi- sih kritike na račun bolnišnic in v njih zaposlenih delavcev. Vse premalo pa je pohval, če- prav vemo, kako težko je delo zdravnika, saj je med življe- njem in smrtjo le trenutek. Pri 38. letih sva se z možem odločila za tretjega otroka. Bližal se je čas poroda. Vsi so me spraševali ali bom šla v Slovenj Gradec ali v Trbov- lje. Ne, sem rekla, šla bom v Celje. Tam sem 15. marca ro- dila zdravega sina Gašperja. Ta porod je bil eno najlepših doživetij v mojem življenju. Zalo se zahvaljujem vsem, ki so zaposleni na gin.I., saj se zelo trudijo, da bi se mati in otrok čim bolje počutila. Prav posebno pa se zahvaljujem gi- nekologu dr. Pircu ter palio- nažnima sestrama Vladki in Marjani iz zdravstvenega do- ma Laško. MANCA TKAUC-KOŠIR, Laško Lepi doživetji Velika noč je največji krš- čanski praznik v letu, zalo je za vsakogar veliko doživetje. Tudi v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah smo la praz- nik lepo doživeli. ' Tako kot že nekaj let, smo se stanovalci tudi letos razveseli- li, ko nam je uprava doma omogočila sv. mašo v dvorani jedilnice. Na velikonočno so- boto jo je daroval šmarski go- spod kaplan. Najprej je blago- slovil velikonočna jedila, na koncu maše pa smo vsi dobili spominske podobice - simbol VeUke noči. Nazadnje je go- spod kaplan obiskal vse nepo- krelne oskrbovance in jim po- delil dušno hrano. Tako smo duševno in moralno okrepljeni dočakali veliki praznik. Že leden dni prej pa nas je razveselila mladinska skupina iz Rogaške Slatine, ki nas je nazadnje obiskala v božičnem času. Tokrat, 3. aprila, je bilo še lepše, saj je bil z njimi tudi gospod kaplan. Ob spremljavi kitare so nam pripravili lep koncert cerkvenih in narodnih pesmi. Poleg tega so nas obda- rili s pomarančami in nam za- želeli vesele velikonočne praz- nike. Obiskali so tudi vse ne- pokretne oskrbovance in jim s pesmijo in toplino vlili voljo in pogum za življenje. Se enkrat se v imenu vseh oskrbovancev - poslušalcev iz doma upokojencev iskreno zahvaljujem mladinski skupj ni S\. Križ iz Rogaške Slatin za lepo doživel popolda: Omogočili ste nam, da je pos jal sončni žarek v naša, včasid zagrenjena, srca. Želimo, das^ še kdaj srečamo. " i HILDA LOKOVŠElJ Šmarje pri Jelšalj Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in ločnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegali 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo pri- zadel smisel sporočila. Št.16 - 22. april 1993 27 O luknjah v sporedih Uli: če ima hutiič miaHe, se nalboii veseiiio taHiJsHi šiiratki Marsikdo od naših poslušal- cev pozna tisto zguljeno o ra- dijskih škratih. Te radi upora- bimo za različna opra\ičila 0iotenj v sporedu, pa naj gre 28 \'zroke objektivne ali sub- jektivne narave. Delimo jih lahko tudi na simpatične in nesimpatične, glede na način in zlasti na čas trajanja »po- škodbe« sporeda; pa še bi se paslo veliko načinov klasifika- cij. Pa naj bo dovolj za uvod v obrazložitev motenj sporeda Badia Celje zadnje dni oziro- ma natančno od 13. aprila na- prej. Najprej: gre za radijske škrate s posledicami objektiv- ne narave, kar drugače pove- dano pomeni, da nanje radijci praviloma ne moremo vplivati, kaj šele da bi jih povzročili. Elektro Celje nas je nekaj dni pred 13. aprilom obvestil, da bo na ta dan moralo opravi- ti več elektroenergetskih pose- gov na omrežju, iz katerega se napaja tudi telekomunikacij- ski stolp na Boču, med njimi tudi oddajnik Radia Celje. Te- mu primerno smo tri dni pred tem datumom obveščali naše poslušalce na planirani pro- gramski redukciji v predvide- nem času. To sta bili praktično edini »načrtovani« programski luknji. Pa še 13. aprila smo bili! No, kadar ima hudič mla- de... je pa zgodba, ki se je z izjemno škodljivimi posledi- cami za program RC začela praktično minulo soboto, 17. aprila ob 14.26. »Luknja« v programu zaradi izpada električnega toka na oddajni- ku Boč in frekvenci 95,1 MHz je trajala natančno 20 minut. Po vključitvi rezervne zveze od studia do oddajnika na Go- lovcu smo oddajali na freke- vencah 100,3 in 95,9 MHz, od 19.30 naprej pa je bil spet vključen oddajnik na Boču in oddajali smo spet tudi na frek- venci 95,1 MHz. Nedelja nI bila Gospodov dan Ponovni izpad oddajnika na Boču je bil ob 8.20. Delavci oddajnikov in zvez RTV Slove- nija so začeli popravljati od- dajni sistem na Boču. Izklopili so energetsko napajanje celot- nega sistema, da so popravili oddajnik Radia Šmarje pri Jelšah, ki je bil že od prejšnje- ga dne poškodovan. Ob 10.50 je prišlo do ponovnega izpada oddajnika na Boču, zato smo ob 11.40 spet začeli rezervno oddajati na frekvencah 100,3 in 95,9 MHz. * Oddajnik na Boču in na frekvenci 95,1 MHz je začel delati spet šele ob 13.42, ker so delavci Elektro Celje odpravili okvaro. Ob 18.40 so tehniki RTV Slovenije in tudi tehniki Radia Celje spet vzpostavili normalno stanje za oddajanje RC na vseh frekevencah. V ponedeljek, 19. aprila pa so nas delavci Elektro Celje spet seznanili, da gre na ob- močju Boča za resnejšo ener- getsko okvaro in nam »spet vzeli oddajnik Boč« od 10.05 do 11.00. K sreči smo imeli do- volj časa, da smo se sporazum- no s tehniki področnega centra Celje dogovorili za rezervni vklop oddajnika na Golovcu ter smo tako vendarle nemote- no oddajali vsaj na frekvencah 100,3 in 95,9 MHz. MITJA UMNIK Sreča v nesreči je, da imamo poleg frekvence 95,1 MHz, ki je naša nova izjemno velika slišnostna pridobitev z Boča, še vedno frekvenci 100,3 in 95,9 MHz. Sicer bi jo bolj na kratko potegnili, kot na pri- mer kolegi Radia Šmarje pri Jelšah, ki so imeli praktično programski izpad od sobote do nedelje. Vsekakor je v teh dneh izpa- dov postalo še bolj jasno, kako pomembna je povezava od stu- dia Radia Celje do oddajniške- ga centra Golovec. Realizacija kabelske povezave je v teku in bo v začetni fazi realizirana letos, v končni fazi pa naj bi vse signale na Golovec in na- taj pošiljali po kablu. To je /udi najbolj optimalna rešitev, ki pa je spet povezana z ne tako majhnimi stroški. Da ima hudič mlade, smo re- kli... Res je, saj so si nas spet izposodili naši ilegalni radij- ski piratki, ki so, žal, na naš račun začeli razdeljevati razne izmišljene nagrade. O tem ne- dolžne žrtve obveščajo po tele- fonu. Zato, pozor pred takšni- mi obvestili. Kadar nagrajuje Radio Celje, počne to vedno javno preko radijskih valov in nikdar o tem ne obvešča po telefonu! Raziskava o informativnem programu RC Služba za študij radij- skega programa je minuli vikend s pomočjo telefon- ske ankete opravila razi- skavo o poslušanosti infor- mativnega programa. Kajne, kako imenitno se začne prejšnji stavek. Pri- bližno tako kot na naci- onalnem radiu Slovenija, čeprav je naša »služba za študij programa« sestavlje- na v glavnem iz naše Vesne Lejič, sociologinje - pri- pravnice na RC, Simone Brglez, Janka Koštomaja in še dveh, treh gimnazijk, ki so bile prejšnji teden na štiridnevni dijaški praksi v hiši NT&RC. Na vzorcu 200 naključno izbranih polnoletnih piebi- valcev celjske regije, bomo poskušali ugotoviti, kako sprejemajo poslušalci naš informativni program. Nanj smo še posebej ponos- ni, saj smo na lanskem fe- stivalu prav za informativ- ni program oziroma osred- njo infoiTOativno oddajo - kroniko med vsemi radij- skimi postajami v Sloveniji zasedli pi-vo mesto. bevizij a rumenega ce Nategnjeni, od zgoraj Denimo, da ste naivni. V so- boto dopoldne vam neka pri- srčna telovadka s tržnice pod- takne tri pilule za bistro raz- mišljanje. Zvečer, pred »Poglej in zadeni«, zaužijete prvo. Be- da. Nič. Zjutraj se odpravite v dežurno štacuno. Angeli iz bližnje cerkve vas povabijo na konjak. Tretji z leve je bil še mlad, brez peruti in policijske kartoteke. Nazadnje plačate, ker so vsi pomrli pred vami. Takrat se prvič zamislite. O, deluje. Na dušek pogoltnete drugo, tretjo pa podarite kar nalizaciji in za vsak primer si tresočo desnico pomirite z dvojno kratko dozo. Bleda natakarica si je všeč. Nedelja je in pripadniki Teritorialne obrambe ji laskajo. Lahko bi se obrila. Majhno trgovino so že zdavnaj zaprli, ko drugič pomislite, da deluje. Treba bo spet najti tisto telovadko, pol- glasno načrtujete in s prsti po- doživljate hrup iz starega ka- setarja. Dokler ne pride last- nik in zatuli: Rundo za vse, ki so me volili! In vsi se strinjajo. Vi, star goljuf, se namuznete: Angeli, ja, angeli so svetniki. V trenutku ste zunaj, kajti dr- žavni zbor je nekaj povsem drugega. Vsaj dvesto pilul pred logičnim sklepanjem. Kar ježe umetnost. In sploh ne bi bil odveč kakšen umetnost- ni vodič ali državnozborovski list, ki bi s kleno Potočnikovo govorico »jebal tisto, kar bi se zajebat dalo«. Post festum, da bi bilo spoznanje slajše. In kr- čenje sivih celic bolj dinamič- no. Petra M., ki (če) pokliče proti koncu oddaje, prizna, da je že dolgo, odkar jo je nekdo dobro nategnil. Enkrat smo bili trije. Eden je zaspal pod radiatorjem, drugi v njeni po- stelji, midva pa sva ob pol še- stih zjutraj pila čaj. Potem smo šli in najstarejši se spom- ni, da je na radiatorju pozabil kapo. Mislim, da ga ni bilo na- zaj. Od takrat je približno dolgo. In kako šele uživa gospa, ki že lep čas sanja novo posteljni- no, v kateri je zavita. Pravi, da so jo ogoljufali, da je iz čudne- ga blaga in da jo čistijo štirje. Dva sta verjetno honorarca. Kot akviziterji, ki ponujajo to, ono in posodo. S pogodbo vred, ki je ne preberete. In po- tem tiste piskre vzamete na kredit, ga odplačujete devet mesecev, na dan slovesne do- bave (dve leti nazaj) pa dobite položnico, ker vam je ves kre- dit požrla inflacija. Recimo, da znorite prav po potrošniško, in ker zidate hišo, pozabite na lonce. Če imate v sebi kakšno promilo kozjanske krvi, orga- nizirate safari, preluknjate akviziterja in ga skuhate v sta- rem loncu. Ali pa greste na pizzo, ko vam (po pogodbi) vr- nejo polovico vplačanega. Ka- ko naivna je šele trinajstletna Katja, ki so ji starši blokirali mladost pred domačim pra- gom. Medtem ko je njena sose- da Petra obujala nategnjene spomine, je mala pozvonila in potožila, da so jo zaklenili ven. Kje pa, nagnali so te od doma, sem ji dopovedoval, a ni verje- la. Nekako »off the record« je poklicala gospodična v krepki dilemi: rekel je, da me ne bo, potem pa me je nategnil. Mi- slite, da me je (hipotetično)? - Ste kaj občutili, gospa?-Niti ne. - Potem vas ni. Torej, ali smo Slovenci naiv- ni? Gospa Milica je prepriča- na, da to drži. Vendar tega ne bi smeli prodajati kot turistič- no atrakcijo: Slovenija, dežela naivnih ljudi. Ali pa: Edini na- rod na planetu, ki se prosto- voljno krmi s travo. Zato niti ni čudno, da kakšen londonski časopis v reportaži o Deželi zapiše, da je Evropa šestdese- tih. Hipiji vseh dežel, prižgite si. Trave je več, kot so obljub- ljali. No, pa še ta ni prava, da bi jo, denimo, po orožno-tr- govskih kanaUh prodajali na krizna območja. Živi incest pa je, ko Slove- nec nategne Slovenca brata. Kar pomeni, da sta oba iz sla- bega materiala. Eden pokvar- jen, drugi pa neumen. Iz roda v rod. Še sreča, da za naravno selekcijo poskrbi domača na- taliteta. In kje je zdaj tisti, ki je preplaval rusko reko in se v genih mojih naselil? Ali pa je morebiti skakal čez Sočo in se še pred tistim, iz ruske reke v genih... Nemara sta se celo srečala. In tekmovala za par- celo pod Alpami. Praslovan je zmagal na dvesto prsno, Venet pa v skoku v daljavo. Odločila je tretja disciplina: kdo bo bolj naiven ? O zmagovalcu niso po- ročali, zato se s tem ukvarjajo zgodovinarji. Očitno pa je, da se tekma ni končala v regular- nem času. radijski spored od 22. do 28. aprila_^ RADIO CELJE četrtek, 22.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa , 6.00 Poročilo OKO Celje,6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center predstavlja, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 23.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice. 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 11.30 premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE (Bojan Krajnc), 19.00 Zaključek sporeda. Sobota,'24.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij - I_ZM, 19.00 Večerni spored - šport, 22.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 25.4.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo- skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 26.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poro- čilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 27.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS). 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 28.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,9.15 S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vpra- šajte, 12.00 Novice. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. V evforičnem stanju i Vsekakor gre za dokumentacijsko pomembno fotografijo, na kateri sta upodobljena novinarka Nataša Gerkeš in tehnik Mitja Tatarevič v dokaj evforičnem stanju. V neposrednem kontakt- nem programu na dan uradne otvoritve oddajanja z Boča na frekvenci 95,1 MHz - to je bilo 26. marca 1993 - sta ugotavljala izjemno povečano slišnost signala RC. Zato tudi znamenje V! Teiefonsifo petje V sobotni oddaji bomo po- ravnali še en dolg, žrebanje med pevci v akciji Telefon- sko petje. Končno nam je uspelo zbrati komisijo, na- slove vseh telefonskih pev- cev smo vrgli v boben in v soboto bomo razkrili ime lastnika Petrolovega glasbe- nega stolpa. Kot vidite, z na- ttii in za nas se splača peti. Petrol odpira verigo svojih črpalk sirom po Sloveniji, otvoritve pa so popestrene 2 nastopi Boutiqe Moped showa. Sama vam natočim tudi bencin, ki vam ga ni tre- ba plačati z denarjem, am- pak s petjem. Nekatera to- vrstna pevska plačila, boste lahko slišali tudi v naši od- daji Glasba je življenje. Nepozabni grški filozof Platon je nezmotljivo izjavil: Glasba je moralni zakon! Kar strese me, če pomislim koliko kršilcev morale in za- kona je v naši glasbi... Lepo se imejte! SIMONA H2O POSLANSKA PISARNA V CELJU ima sedež v prostorih Skupščine občine Celje, Trg svobode 9 (pisarna 38/111 - telefon 441-413, int. 274 ali 253). Poslanec Državnega zbora Vitodrag Pukl bo na voljo občanov vsak prvi ponedeljek v mesecu med 10. in 12. uro. Član Državnega sveta Franc Ban pa bo dosegljiv zadnji ponedeljek v mesecu od 13. do 15. ure v isti pisarni. Poslanska pisarna bo na razpolago tudi poslancem Državne- ga zbora in Državnega sveta celjske regije. Občani in pravne osebe se lahko obračajo v času odsotnosti poslancev in članov na koordinatorja Bojana Rebeca (pisar- na 16/1, telefon 441-413 int. 201) neposredno ali v pisni obliki. Št.16 - 22. april 1993 28 Life is lile Sedaj je pa res konec. Pomlad nas je s svojimi sonč- no-zeleno-brstečimi tipalkami tako zagrabila, da se samo še zaljubljamo, da že mesec dni razpravljamo o istih temah (lun'ca sije, srček bije...) in žuriramo, žuriramo, žuriramo... Kmalu bo tudi 1. maj in učitelje (ter po možnosti tudi starše) bomo poslali na dopust. In spet žurirali. In kaj malega (morda) tudi spali. In poskusili preživeti. No, počitnice vsekakor bomo, brez skrbi! Šolo pa tudi. Saj je bo kmalu konec... NINA M. Mednarodnem dopisovanju Mnogo mladih povsod po svetu išče prijatelje s po- močjo društva dopisoval- cev. A ni to super? Nekje, na drugem koncu planeta, imaš prijatelja, s katerim si izmenjujeta znamke, ki mu pišeš o svojih največjih te- žavah, pa ga najbrž še videl nisi... Ampak, ni važno: zaupata si vse. Potem se bosta mogoče kdaj obiska- la, morda proslavila petde- setletnico dopisovanja... Skratka, dopisovanje je zanimiva oblika komunici- ranja in vzpostavljanja od- nosov. Sploh pa je zanimi- vo, da dopisovalce iščejo predvsem mladi. Če vas to- rej to zanima, pa ne veste, kje bi dobili naslove, pre- berite naslednji prispevek, ki so nam ga poslali iz Dru- štva za mednarodno dopi- sovanje iz Ljubljane. Z dopisovanjem lahko spoznate prijatelje iz cele- ga sveta, izpopolnite zna- nje tujega jezika in spozna- te marsikaj o načinu življe- nja, običajih in kulturi drugih narodov. Društvo za mednarodno dopisovanje ima sedež v Ljubljani in je uradno re- gistrirano, ima pa tudi sta- tus nacionalne mladinske organizacije, ki ga podelju- je Urad za mladino RS pri Ministrstvu za šolstvo. Namen tega društva, v katerega je včlanjenih že 4 tisoč dopisovalcev, je poj sredovanje naslovov za do- pisovanje iz drugih držav. Dopisovanje lahko poteka v angleščini, nemščini, francoščini ali italijanš- čini. Večina članov društva je stara od 10 do 25 let, v dru- štvu pa imamo trenutno naslove dopisovalcev iz več kot 20 držav. Vsi člani Mednarodnega društva za dopisovanje do- bijo naslove dopisovalcev, ki so njihove starosti. Večino naslovov dobimo v društvo direktno od uči- teljev na šolah v tujini in nobenega naslova ne damo več kot dvema (včasih trem) članom v Sloveniji. Če bi se v društvo dopi- sovalcev radi vključili ozi- roma dobili popolnejše in- formacije o delovanju tega društva, pa pišite na na- slov: Društvo za medna- rodno dopisovanje, poštni predal 400, 61001, Ljub- ljana. leži v bližini sotočja potoka Hudinja, ki izvira pod Roglo, in potoka Dobrnica, ki izvira pod Paškim Kozjakom. Kraj Nova Cerkev se prvič omenja že nekje v 12. stoletju, saj so tod skozi včasih vodile p)o- membne trgovske poti. V tur- ških časih so naselbino ogradi- li z obzidjem. Ostanki tega ob- zidja so še danes vidni. Leta 1888 je velik požar skoraj do- cela uničil takratno naselje, ki je bilo skoraj v celoti leseno. Ostala je le cerkev in nekaj stavb. V Novi Cerkvi in Socki sta podružnični osnovni šoli, kjer poteka pouk od l.do 4.razre- da. Poleg tega ima Nova Cer- kev gasilski dom, krajevni urad, pošto, samopostrežbo, tri gostilne in še kaj. Na območju krajevne skup- nosti Nova Cerkev je precej starih gradov: grad Lemberg, ki se prvič omenja že v 13. sto- letju, blizu njega je tudi gradič Majpigel na Vinah. Graščina v Socki je iz začetka 15. stolet- ja z zelo lepim parkom, ki je zaradi redkosti dreves povsem zaščiten. V Višnji vasi pa je razpadajoča graščina Tabor iz 15. stoletja. Vsak grad zase ima zelo zanimivo lego in arhi- tekturo, na žalost pa jih skoraj nič ne vzdržujejo. Katja Tanjšek, 8. b: »V Novi Cerkvi so mi všeč ljudje, ki so prijazni in zabav- ni. Kraj ni onesnažen in ima čist zrak. Zelo nejevoljna sem zaradi spremembe imena, po- grešam disko, kino, primeren lokal za mlade, športne pro- store, predvsem tenis igriš- ča ... Premalo pa je tudi tr- govin.« Ga ga Po štirih letih so člani novi- narskega krožka osno\iie šole Dobrna spet pričeli izdajati šolsko glasilo. Naslovili so ga Ga ga, predstavljamo pa vam prvo številko. Ga ga učencem ponuja res- nično dosti informacij o tem, kaj se dogaja v šoli in okolici. Tako lahko bralci preberejo vse o novostih, ki jih uvajajo v šolo, v glasilu so poročila in vesti, intervju z Vladom Kre- slinom, ki je obiskal OŠ Dobr- na, pa strip... K sodelovanju so člani krožka povabili tudi bivše učence šole... Objavlja- mo pa predstavitev Nove Cerkve, kot jo vidi Anita Bož- nik iz osmega razreda. Gagec potuje Tokrat smo se odločili za Novo Cerkev, pa ne zato, ker je to še lani bil Strmec pri Vojni- ku. Našo šolo obiskuje vedno več učencev, ki se vozijo iz No- ve Cerkve in njene bližnje oko- lice. Center naselja Nova Cerkev Zdravo! Upam, da še obstaja rubri- ka Psiholjak in da mi boste pomagali rešiti moj problem. Zaljubljena sem, ampak ne vem: srečno ali nesrečno. V brata moje sošolke. Sem srednješolka (3. letnik), on pa je star 22 let. S to sošolko sva the best frendici in sva tudi po šoli kdaj skupaj. In tako mi je predstavila njega. On ima sicer punco, ki ni preveč resna (stara je 18 let). Nihče nc ve, da mi je on všeč. Če bi vedela to moja sošolka, bi mu verjetno povedala, jaz pa nočem, da on izve. Z njim se fino razumem. Pogovarja- va se lahko o vseh stvareh, lahko se zafrkavava, govori- va vice in podobno. Kadar ga jaz tako zaljubljeno pogle- dam, me on nazaj in mi vča- sih pomežikne. Enkrat me je že objel kar tako za hec in pred vsemi. Jaz si želim le, da ostane med nama tako, kotje- torej, da sva prijatelja kot sva bila do sedaj. Z njim ne bi rada hodila, ker že ima punco. Ne vem pa, kaj čuti on do mene. Pa še eno vpra- šanje: ali paševa skupaj po horoskopu, če je on rak, jaz pa levinja? Ljubim njegove sinje modre oči... In njegov pogled, ki me prebada... Lep pozdrav! u MAJA P. S.: Zaradi mojega velike- ga problema na srečo še ni- sem popustila v šoli in ver- jetno tudi ne bom. Razen, če ne bova več prijatelja ... Maja, te muči puberteta? Ne veš, če si zaljubljena srečno ali ne- srečno. Praviš, da punca tega, tako opevanega fanta, »velike- ga brata«, ni resna. Kako veš? Pravzaprav si opisala svojo veliko ljubezen, vendar pa nisi postavila nobenega konkret- Serbus! Pošiljam vam nekaj taboljih verzov iz moje zbirke (350), pa še to ne bi, samo ko ste čisto sami ostali (mene zmerom naj- dejo, da kaj zafilam - mafija!). Pleši te indijanske plese za dež! Čavo! Love and peace! LIDIJA Draga Indijanica! o tem, če smo tebe osebno res na kolenih prosili, da nam kaj pošlji, bi se dalo razprav- ljati ... Ampak, vseeno, tvoji verzi so dobri in prihranili jih bomo za ljubezenski Vrtiljak, ki bo nekoč izšel. Sploh pa, po vsem, kar si napisala, sodeč, zgleda, da si faca. Daj, pokliči me kaj. 29-431. Morda se nama bo celo uspelo dogovoriti za sodelova- nje ... Capito? NINA M. nega vprašanja. Zdi .se mi, da niti sama ne veš natančno, kaj želiš. Veš, najprej moraš razči- stiti pri sebi in se vprašati, kaj pravzaprav pričakuješ od lega odno.sa. In sploh: si že razmi- šljala o tem, da sta lahko s fan- tom prijatelja tudi, če nista za- ljubljena, ne »hodita«? In še horoskop. Ti levinja, on pa rak. Lev je ognjeno zna- menje; plemenit, ponosen, kraljevski. Ne prilagaja se. Raki pa so čustveni in zelo lju- bosumni. Torej: po horoskopu se ne ujemata najbolje. Vendar pa moraš vedeti, da se tega ne da posploševati; niso namreč vsi ljudje enaki, pa tudi dej- stvo, da je po horoskopu to in to, o človeku že zdaleč ne pove vsega. NINA M. Duran Duran Trije meseci so naokoli in na vrsti je glasbeni maraton. Pravzaprav še niso naokoli trije meseci; še teden dni manjka. Ampak, ker gostja, s katero smo se dogovarjali za sobotno oddajo, v petek popoldne pove, da jc ne bo, v zadnjih petih minutah pa gosta tudi ne moremo najti, se pač odločimo, da bomo z maratonom tokrat zaštar- tali teden dni prej. Tina preklinja Bon Jovija, ker ga ne najde. Da ne bo pomote; gre za CD omenje- nega gospoda. Na koncu se ji le prikaže (kot svetla lučka na obzorju) in Tina odvihra v studio, tik preden Matej spusti prvi avizo. Maraton steče, mi pa se v vihri telefonov, ki zvonijo, cingljajo in riglajo, skoraj stepemo. Tina namreč navija za Bad Of Roses, Simon za Metalli- co, Matej za CarUja in Edija, moja malenkost pa za Suza- ninega Luko. Kaj bi nakladali; zmagala je gospa, za katero vsekakor ni navijal nihče od nas. Whitney Houston z »Jaz ni- mam nič.« Duran Duranovci imajo tako zelo neumno podobo CD-ja, da Mateju niti slučaj- no ni uspelo ugotoviti, kateri komad je pravi (zato je seve- da spustil napačnega). Tina napove DJUREN DJUREN, s Simonom jo grdo pogleda- va, ona pa se izgovori: »Ja, no. Vsi tako pravijo.« Morda tudi, kaj pa veva. Sploh pa to niti ni tako važno; pomemb- neje je, da je pomlad. In da smo mladi. The Clash Should I Stav Or Should I Go Wooh Darlingyou've got to let me know Should i stav or should I go If vou say that you'rc mine ril be here till the end of tirne So you've got to let me know Should I stay or should I go It's always tease tease tease Vou 're happy when Fm on my knees One day it's fine and the next it's black So if you wan t me off your back Well, come on and let me know Should I stay or should I go Should I stay or should 1 go now Should 1 stay or shoud 1 go now If I go there will be trouble And if I stay it will be double So c'mon and let me know This indecision 's buggin' me If you don't want me, set me free Exactly who Lam supposed to be Don't you know which clothes even fit me Come on and let me know Should I cool it or should I blow Aah-ooh Split Should I stay or should I go now Should I stay or should I go now If I go there will be trouble And if I stay it will be double So you gotta let me know Should I cool or should I blow Should I stay or should I go now If I go there will be trouble And if I stay there will be double So you gotia let me know Should I stay or should I go TRGOVSKO PODJETJE SIAL d. o. o. Dobojska 16 63000 CELJE objavlja prosti delovni mesti: 1. Pomočnik direktorja za področje komerciale Pogoji: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe - tri leta delovnih izkušenj - pasivno znanje angleščine ali nemščine - 3-mesečno poskusno delo 2. Samostojni komercialist Pogoji: - V. stopnja ustrezne izobrazbe - tri leta delovnihi zkušenj - 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh na gornji naslov. Z NT&RC V Gardaland Na naslednji, drugi letošnji izlet v Gardaland, bo NT&RC izžrebance popeljal natanko prvega maja, kar pomeni, da je š čas, da pošljete svoj kupon. In sploh: ne pozabite, da bodo imen; desetih izžrebancev objavljena tudi v Tednikovi Petici, ki izid 29. aprila. Tokratni izžrebanci Teen vala pa so: Eva Zavšek, Šarhova 18 Žalec; Nikolaj Korenjak, Drapšinova 17, Celje, in Ana Sušec Vrtna 6, Murska Sobota. Št. 16 - 22. april 1993 29 Skupini PORNO FOR PY- pOS, katere glavni akter je bivši frontman razpadlih Ja- s Addiction Perrv Farrel, je pjihova matična založba War- nei Brothers preprečila izid (iebutantskega albuma »Home In\asion«. Zalomilo se je pri ovitku, na katerem je naslika- na »vantra«, 10.000 let star in- dijanski simbol, ki vsebuje tu- di narobe obrnjeno svastiko, simbol nacistov. Pen-\' Farrel, ki je Žid, je pritiskom založbe nerad popustil, album pa bo s spremenjenim ovitkom v po- nedeljek le izšel. Navijači angleškega aher- pop benda TRASHCAN SI- NATRAS so lahko v nedeljo, 18. aprila, na promociji svoje- ga zadnjega singla »Hayfe- ver«, videli tudi videospot, posnet v tako imenovani »vir- tual reality'« tehniki, ki omo- goča, da gledalec aktivno po- sega v dogajanja na spotu. Novih tehničnih dosežkov so se lotili tudi člani skupin THE SHAMEN, THE SU- GARCUBES, FUTURE SO- UND OF LONDON in BIZAR- RE INC, ki so za album »Wel- come To The Future« uporabi- li posebno tehniko snemanja in montaže ter tako stereo zvo- ku dodali še eno dimenzijo. Rezultat tega podviga založbe One Little Indian je 3-D so- und, ki bo, kot pravijo, do konca tisočletja popolnoma izrinil »stari dobri stereo«. Dolgemu seznamu za aid- som umrlih estradnih umetni- kov se zna v kratkem pridruži- ti tudi HOLLY JOHNSON, včasih pevec in frontman razvpitih Frankie Goes To Hollywood. Johnson je po raz- padu FGTH nadaljeval'dokaj uspešno solo kariero, da je okužen z virosom HIV, pa je javnosti uspešno prikrival več kot leto in pol. V torek, 27. aprila, bo v ljub- ljanskem klubu K4 koncert ene najboljših evropskih blues zasedb BLUES WIRE, benda s kultnim grškim kitaristom Eliasom Zaikosom. Že to so- boto pa bodo v velenjski S/ tiskarni »rogovilili« STREL- NIKOFF. ICE-T, ICE CUBE in FLA- FOR FLAV (Public Enemy), snemajo ob pomoči znanega skladatelja Nelsona Georga film o treh temnopoltih mla- deničih, ki uspejo z rap glasbo. Posnetega je tudi že večina materiala za spremljajoči al- bum, glasbo zanj pa je poleg obeh »ledenih« prispeval še LL Cool J. STANE ŠPEGEL Drugačno živllenje Simone VVeiss Simona Weiss je po nekaj- mesečni odsotnosti, ker je ro- dila, spet nastopila na Hitu popularnih v celjski dvorani Golovec. »To še ni pravi come back, odzvala sem se vabilu starih prijateljev. PovTatek na sceno pripravljam šele jeseni, saj je sin Simon še tako maj- hen, da v tem trenutku najbolj potrebuje mamo,« je pripove- dovala Simona Weiss. Simona že sedaj pripravlja nov projekt, za katerega pravi, da bo nosil pečat sprememb v njenem življenju. Pevka se namerava v prihodnje bolj po- svetiti italijanskemu tržišču, kar pa ne pomeni, da bo zane- marila Slovenijo. V Italiji se bo Simona Weiss predstavila z nekaterimi starimi pesmimi, največ pa bo novih v drugač- nem stilu, kot smo vajeni. Simoni Weiss kljub glasbe- nim načrtom ostaja poslej pr- va stvar v življenju njen sin, šele potem pride na vrsto vse ostalo. »Življenje se mi je po- polnoma spremenilo, vendar se doma s sinom i>dlično poču- tim,« pravi Simona Weiss. U.S. Ostanimo prijatelji v organizaciji Turističnega dnaštva Frankolovo bo v nedeljo rečanje Narodno-zabavnih ansamblov pod skupnim naslovom )stanimo prijatelji. Udeležba so že potrdili Bratje iz Oplotnice, Ansambel Robija Zupana, ansambel Francija Zemeta, Sedmi taj, Zreških šest. Nočna izmena. Harmonikarji Tineta Lesjaka n drugi. Tako kot lani, pričakujejo organizatorji tudi letos )reko tisoč obiskovalcev. E.M. Pop loto Pravilnega vrstnega reda Uadb ni napovedal nihče, l^ada, ki jo podarja spon- w oddaje Petida Music Ma- ia, pa se seveda spet podvu- i in znaša 5000 SIT. Za skladbe današnjega POP LOTA, ki jih je izbral glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel, lahko glasuje- te v sredo, 28. aprila, ob 17.30 na telefonski številki: (063) 441-310 in 441-510. Kupone pošjite na naslov: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Gelje. PEliSiMIIIKMANIA Celje, Ljubljanska cesta 1, Tel.: 063/ 28-527: Založba icaset in plošč se predstavi Založba kaset in plošč RTV Slovenija je pripravila izjem- no zanimivo predstavitev vseh projektov, ki jih je letos že iz- dala. Gre za kar 28 kompakt- nih plošč in kaset ter štiri vi- deo kasete, vse pa predstavlja- jo lepo popestritev za progra- me radijskih postaj ter seveda veselje za vse ljubitelje glasbe. O založniškem podvigu, ki pomeni za sedanji čas lep do- sežek, je na prireditvi, ki so se je udeležili mnogi slovenski glasbeni ustvarjalci starejše, srednje in mlajše generacije, spregovoril direktor založbe Ivek Krpač in med drugim omenil: »Imamo preko 150 progra- mov, ki jih bomo izdali v na- kladi 1,5 milijona izvodov. Le- tos načrtujemo 2 tisoč minut glasbenega programa. Največ- ji problem je močno zmanjša- nje trga za prodajo naših iz- delkov, saj smo zdaj v glavnem omejeni samo na Slovenijo ter na Slovence, ki živijo v tujini. Teh je približno 330 tisoč. Kupna moč iz dneva v dan pa- da in prav zato cenimo rezul- tate, ki smo jih dosegli v prvih treh mesecih letos.« V krajšem programu so predstavili vse letos izdane projekte, med katerimi so: Od Korotana do Jadrana (primor- ski in koroški pevski zbori z obeh strani meje). Kvartet Spev in Boris Kralj (Planinske pesmi in prigode), APZ Tone Tomšič z dirigentom Markom Munihom, Greentown Jazz Band (Ballin The Jack), Ljub- ljanski jazz ansambel (The best of), Marjan Gabrijelčič (skladatelj). Samo Hubad (di- rigent), Miloš Mlejnik (violo- čelist), Richard Clayderman, Duma - Veno Dolenc (Rojstvo idola), Agropop (Z nami je Slovenija), Angelo Baiguera, Helena Blagne in Nace Junkar (Prijatelja za vedno). Bratje Poljanšek, Chateau (Avantu- ra), Don Mentony band (Ko noč zamenja dan), DMP - Dru- štvo mrtvih pesnikov (Iska- nje), Duo Kora (Rad mam pir), 1 X Band (Novo jutro), Ivan Hudnik (Zelene livade s teboj), ansambel Mak z Edvinom Fli- sarjem, Malibu (Slovenija grand mix), Milan Pečovnik- Pidži (Sam na poti), Oto Pest- ner (Zlate popevke), Darja Švajger, Miran Zadnik (Lju- bezen plove s teboj), Tanja Zajc-Zupan (Sanjarjenje) in Andreja Zupančič ter video kasete Tomo Česen predstav- lja, Pop godba 2, Rolkanje in Johann Strauss. T.VRABL Primorski fantje iz Pirana so že posneli šest skladb za drugo kaseto, ki naj bi izšla do festivala v Števerjanu pi-vi vi- kend v juliju. Snemajo v Heli- donu pod vodstvom Tomaža Tozona. Bivši pevec ansambla Mare- la Internacional Ivan Hudnik je odšel na samostojno pot in že izdal kaseto Zelene livade s teboj, ki bo prav gotovo po- stala uspešnica. Ansambel Mak z Edvinom Flisarjem in Andrejo Zakonj- šek iz Žalca je presenetil s pr- vo samostojno kaseto, v pone- deljek popoldne se bo predsta- vil »v živo« na Radiu Celje (od- daja o domači glasbi), za l.maj pa bo nastopil na Do- brni. Edvin Flisar praznuje letos 25-letnico nastopanja, \Thu- nec pa bo nastop v začetku de- cembra v Mariboru, ki bi ga naj prenašala tudi televizija. Šaleški fantje v zadnjem ča- su precej nastopajo. Dvakrat so bili tudi v tujini: v Nemčiji in na Nizozemskem. Tja se bo- do vrnili še konec poletja, 15. maja pa bodo igrali na Ka- lobju v gostišču Erjavec. Nizozemsica spet vrača udarec Pred tremi leti se je več kot petdeset slovenskih neodvis- nih ustvarjalcev predstavilo v nizozemskem mestu Eindho- ven, Nizozemci pa so z istim številom svojih »neodvisne- žev« še isto leto gostovali v Ljubljani. Sodelovanje se je poglobilo in letos januarja povzročilo multimedialno predstavitev slovenske neod- visne produkcije v obmejnem nizozemskem mestecu Venlu. Tudi tokrat Nizozemci vra- čajo »udarec«, v petek, 23., in soboto, 24. aprila, se bodo nji- hovi avtorji pod vodstvom OOC Perrona predstavili v prostorih KUD France Pre- šeren in v Kapelici K4. V petek bodo poleg razstav fotografij in fotokolažev še tri gledališke predstave v izvedbi gledališča Ane Monroe, nizozemskega De Institute Bizzar in plesnega gledališča Shusako&Manette. Posebej zanimivo pa utegne biti tudi na t.i. Grovving Exhi- bition oz. slikanju v živo Petra Jansena. Sobotna dogajanja bodo predvsem v znamenju glasbe. Od 19.00 dalje se bodo na odru KUD France Prešeren pred- stavile tri skupine: folk pun- kerji DARHMA BUMS, pod vplivom Hendrixa in Captaina Beefhearta bodo godli APPE- LATION CONTROLE, z av- dio-vizuelnim projektom pa bodo skriti za belim platnom, na katerem poteka projekcija filma, razbijali bluesmetalci ORPHEUS MACHINE. Celjski kreatorji družabne- ga življenja so že spet zamudili dobro priložnost, saj bi se vsaj nekateri od nizozemskih ustvarjalcev gotovo z veseljem predstavili tudi v Celju, kjer se lahko frekvenca tovrstnih na- stopov meri v 1/lOlet. STANE ŠPEGEL POKROVITELJ LESTVICE TRGOVSKO CEUE PODJETJE I GUBČEVA 1 Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. I FEEL YOU - DEPECHE MODE (6) 2. SLIVER - NIRVANA (9) 3. ANIMAL NITRATE - SUEDE (2) 4. INFORMER - SNOW (4) 5. NO LIMITS - 2 UNLIMITED (3) 6. ORDINARY VVORLD - DURAN DURAN (8) 7. SVVEET THING - MICK JAGGER (7) 8. SVVEET HARMONV - THE BELOVED (3) 9. ARE YOU GONNA GO MY WAY - LENNY KRAVITZ (1) 10. JUMP THE SAY - DAVVID BOVVIE (2) DomaČe zabavne melodije: 1. Črna mačka - šank ročk (8) 2. DAJ Ml VSE - Cena (4) 3. PIJEM v SLOVENIJI - AGROPOP (6) 4. NAJ VIDIMO UUDI - DARJA ŠVAJGER (3) 5. LAŽNIVE ZVEZDE - ZORAN PREDIN (1) 6. GLEJ - AVIA (7) 7-. SIT SEM ŽE BLUESA - TOMAŽ DOMICEU (2) 8. DAN POTEM - CALIFORNIA (2) 9. VSE REKE TECEJO - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (3) 10. KAKO LEP JE TA SVET - MIA ŽNIDARIC (5) Narodno-zabavne melodije: 1. GORENJSKI NAGEU - GAŠPERJI (5) 2. VIHRAVO DEKLE - ANS. ZORAN ZORKO (9) 3. SLAVCEK - ANS. BRATOV POLJANŠEK (3) 4. IŠČEM TE - ZASAVCI (7) 5. DOBER DAN - ŠALEŠKI FANTJE (4) 6. LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOC (8) 7. RAD BI SE PREBUJAL S TEBOJ - ALFI NIPiC (1) 8. RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK (1) 9. NlC NI LEPŠEGA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (3) 10. POMLAD JE NAJIN CAS - ANS. ZUPAN (2) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: REGRET - NEVV ORDER GO AWAY - GLORIA ESTEFAN Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: LOLA - CHATEAU NE GOVORI - HAPPY BAND Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: ŠTAJER NAŠ JE VERY GOOD - ANS. SREDENŠEK V SENCI SEM POSEDAL - ANS. MIRO KLINC Nagrajenca: Mojca Hlupič, T. Meljve 4, Slovenske Konjice Robi Matoh, Cankarjeva 3, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdljS v Cankarievi ulici v Celiu. ______________ _____________________^ Št.16 - 22. april 1993 m: TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 23. nadaljevanje Usodni i(onec 19. stoletja Zgodovina nas pouči, da so do druge tretjine prejšnjega stoletja v naših vinogradih de- lali po »starem«. Beseda je v navednicah zato, da bi z nji- mi poudaril relativnost tega izraza. Staro torej ni vedno nujno zastarelo in je morda kje celo novo. Gojenje vinske trte ali vino- reja je doživljala v vsej svoji dolgi zgodovini vse tiste spre- membe, ki so značilne tudi za človeštvo. To ni nič nenavad- nega, saj sta vinska trta in na- ša civlizacija tesno povezani, ali drugače, vinska trta je po- memben sestavni del civiliza- cije. Spomnimo se samo starih Grkov, kaj vse so znali delati iz vina, še bolj so jih prekosili Rimljani. O pomenu vinske tr- te smo govorili v poglavju o njenem odnosu do religije in do krščanske kulture. Pomem- ben korak naprej v njenem kultiviranju, selekciji in pred- vsem kletarstvu so bili samo- stani zahodnoevropskega me- ništva. Velike spremembe so nastale v srednjem veku, prav tako v dobi zatona fevdalizma, ker so se v zemljiškolastni- škem pogledu spremenili od- nosi na relaciji pridelava - tr- govina - promet; to pa so glav- ni dejavniki odnosov na rela- ciji človek-vino-država. In bolj ko so bili ti odnosi razviti in izpostavljeni, bolj se je ka- zala potreba po večji pridelavi vina, ker je postajala z njim trgovina vse bolj zanimiva za vinogradnike in vinarje ter za državo. Ves čas pa se je v sto- letjih razvijala tudi stroka, ki je spremljala dogajanje v vino- gradih; ti so bili vpeti v širše gospodarsko-politične intere- se posameznika in dmžbe. Vinska trta je izpostavljena najrazličnejšim vplivom, predv.sem vremenskim, sicer pa mnogim dnagim. Na Slo- venskem so se v diTigi polovici 19. stoletja v vinogradništvu razmere močmi spremenile. Vinsko trto so začele napadali bolezni, ki jim vinogradniki s tedaj znanimi sredstvi in na- čini niso bili več kos. V tem času sta se pojavila oidij in peronospora, ki sta še danes dokaj trdovratna v naših vino- gradih. Uničujeta listje in grozdje ter tako zmanjšujeta količino in kakovost pridelka. Toda vinogradniki so soraz- merno hitro našli učinkovito sredstvo zoper ti dve nadlogi: žveplo in modro galico, danes pa seveda še mnoga druga sredstva. Pravo katastrofo v primer- javi z oidijem in peronosporo pa je pomenila za vinsko trto trsna uš ali Phyloxera vasta- trix. Ta škodljivka se je lotil koreninic vinske trle. Napade- ni trsi so zelo hitro propadali in v nekaj letih je bil uničen ves vinograd. Najprej se je po- javila v Franciji leta 1865, Ija pa je prišla z ameriškimi »div- jaki«, ki so jih uvozili za po- skusne namene. Širila .se je ze- lo hitro, saj so jo leta 1872 od- krili že v Avstriji, v vinogradu znamenite vinarske šole v Klo- sleineuburgu pri Dunaju. Na slovensko ozemlje je prišla le- ta 1880. Najprej so jo odkrili na Bizeljskem in v Pišecah, za- lem v Kapeli in v slovenski Istri, Izoli in Piranu, lela 1886 pa v Halozah, in sicer v Zavr- ču. Turškem in Gorenjskem vrhu. V Slovenskih goricah je bila do lela 1900 okužena in uniče- na domala že polovica vseh vi- nogradov. V Franciji so kmalu ugoto- vili, da je edina rešitev za trse v sožitju med njimi in Irsno ušjo, saj so videli, da Irsna uš ne škodi ameriškim »divja- kom« in jih ne ovira v normal- ni vegetaciji. Zato so začeli ce- pili plemenite trle na ameri- ško »divjo« podlago, delali so različne poskuse z ameriškimi trtami povsod, tudi lam, kjer se Irsna uš ni pojavila. To je bil velik projekt in leta 1880 je bil v Lvonu celo kon- gres, kjer se je sestalo 500 vi- narskih strokovnjakov iz vseh evropskih vinorodnih dežel. Na njem so potrdili metodo cepljenja plemenitih sort na ameriško Irsno podlago. Na vinarski šoli v Mariboru je ta sistem prvi preskušal rav- natelj Ilermann Goethe, ki je bil tudi tajnik mednarodne ampelografske komisije. Da pa bi obnova uspela, sla ves projekt obnove prevzeli drža- va in dežela, torej kmetijsko ministrstvo na Dunaju in de- želni odbori vinogradniških deželah, za Slovenske gorice deželni odbor v Gradcu. Omenjena šola je poslala na Bizeljsko okoli 1000 ameriških ključev, kakor so imenovali nove trse. Bile so lo sorte vork madeira, clinlon, vilis riparia in vilis solonis. Prvi dve sla rabili kol podlagi in tudi kol neposredno rdeči sorti, in sicer kot samorodnici, pozneje pa so pi-i obnovi vinogradov v Slo- venskih goricah samorodnici vork madeiro in clinlon opu- stili. Tedanja avstro-ogrska država je uspešno obnovo iz- vajala tudi z zakonodajo. Že leta 1875 je izdala zakon o ukrepanju proti širjenju Irs- ne uši, 1891 pa je bil sprejel zakon, ki je oproščal vino- gradnike dajatev od zemljišč na vinogradih, ki jih je priza- dela Irsna uš, za desetih let. Še istega lela so odobrili tudi bre- zobrestna posojila za obnovo vinogradov in poznavalci raz- mer pravijo, da je imel dolgo- ročno la zakon najugodnejše posledice za nadaljnji razvoj vinogradništva pri nas. Trsna uš je zelo prizadela celotno vinogradništvo na Slo- venskem. V mnogih krajih ta- ko, da si ni lo nikoli opomoglo in danes imamo kraje, kjer imena spominjajo na vino- gradništvo, vinogradov pa ni ali pa jih je toliko, da se kraj ne bi imenoval po njih. Obnova vinogradov po Irsni uši je prinesla v naše vinorod- ne kraje velike spremembe. Vinogradništvo je postalo dražje, vinogradi so bili dru- gače postavljeni - vrste so po- stale vidne, kajti prej niso pa- zili na lo, kako so sadili trto. Vinogradi niso torej spremeni- li svoje podobe le zaradi dru- gačnih trt, spremenila se je tu- di njihova arhitektura. Obdelovanje je postalo stro- kovno zahtevnejše in dražje. Toda to je pomenilo ludi bolj- šo kakovost. Vse odločneje so začeli preganjali tudi samo- rodnice, a brez uspeha, čeprav je že cesarica Marija Terezija vpeljala davek za tiste, ki so imeli vino iz samorodnic. Pozabljeni vinski kraji In pokrajine Danes imamo za vinorodu pokrajine tiste, ki jih zajem sedanja razdelitev na sloven ske vinorodne rajone in njih( ve okoliše. Pri tem pa skor nihče ne pomisli na tiste kraj ki so ohranili celo imena j vinu (Vinska gora pri Velenju vendar vinogradov v njih i več videli ali pa so tako ne nalni, da ne bi danes moh( poimenoval kraje po njih. Med pozabljenimi vinskin pokrajinami je gotovo spodi del Savinjske doline, čeprav v zadnjem času prizadeva zlasti v podjetju Vino Šmart ob Paki, da bi oživili vin gradništvo v nekaterih kraji kjer je to že bilo. SavinjsI dolina ni bila nikoli izrazi vinska pokrajina, kot na pi mer Haloze ali Slovenske goi ce, imela pa je vinograde, ki segali celo do Ljubnega. D mačini se še danes spominjs okoninske črnine. Poročilo lela 1843 sicer pravi, da je b: vino na Ljubnem še v najbo ših letnikih zanič in so ga i doma komaj popili. Vemo tud da je bil v Gornjem gradu bi nediktinski samostan, edini r ozemlju današnje Slovenije, 1 pa ni imel svojih vinograde v Savinjski dolini, temveč s mu dragoceno kapljico vozi iz vinogradov, natančneje i kleti, ki jih je imel v las drugje. Nadaljevanje prihodnji Št. 16 - 22. april 1993 31 • OVEN_i i Ona: Nikar ne pričakuj spremembo preko noči. am- pak se še bolj zagrizi v realizacijo svojih želja. Prek] vikenda se ti bo nenadejano nasmehnila sreča in ti- omogočila velik met. vsaj kar se tiče ljubezenskih} reči ... On: Obetajo se ti ugodne priložnosti, na tebi pa je] ali boš ponujeno tudi sprejel in kar je glavno, tudi ^ izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po predalih, ampak jih raje realiziraj, saj te lahko kdo še prehiti. • BIK -i Ona: ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje\ odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogoče- ga, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe In ta i dan sploh ni tako daleč, kot pa si misliš. On: Ne razmišljaj tako glasno, sj se lahko tvoje sicer^ dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi same- ; mu. Potreboval boš prijat^'ljevo pomoč, toda zavedaj'^ se. da bo le to potrebno nekoč tudi povrniti. j • DVOJČEK_; Ona: Trenutek je zelo resen, zato ti nikakor ne bo, škodilo, če bi se po.skusila zbrati m se vključiti v igro.] V na.tpiotnem primeru se ti lahko kaj hitro zgodi, da' te bodo dogodki okoli telk' enostavno prehiteli. On: Vse bo še v redu. le pohiteti bo treba. T\ojii načrti .so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še kaj več kot pa samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil] finančno pomoč o kateri se izplača podrobneje razmi-'. sliti. i • RAK___ Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar pa bo predvsem naključje in ne tvoje delo. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boš videla, dogod- ki se bodo odvijali hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusiš na področju, ki te že dolgo mika. Zajela te bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi na prijatelje. • LEV_ Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec ted- na, vendar pa bo gledano dolgoročno to prav izjemna •'naložba-. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj iz- muzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijet- nejšo noč. On Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, pa čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. • DEVICA_ Ona \ 'šeč si nekomu, ki je dovolj resen in zrel. da bi te lahko osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še maisikaj pome- nila. On: Naj ti ne bo žal denarja, kajti posli so .se začeli definitivno obračati na bolje Vsekakor pa je še daleč čas. ko si boš lahko privoščil kakšen bolj konkreten oddih m .se posvetil svojemu konjičku. • TEHTNICA_ Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki ti veliko pomeni, premisli o tem. Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš. kaj te lahko doleti. Se vedno je aktualna ideja, ki si jo dobila od prijateljice On: O mnogočem si imel prav. toda sedaj pač ni čas. da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko stvar ti bo kasneje še žal. vendar ne kaže poslaci ti vsega na kocko le zato. da bi dobil nekaj, kar ti pozneje mogoče sploh ne bo všeč. • ŠKORPIJON -i Ona: Zgodilo se bo tisto, za kar si še nedavno tega , goreče zatrjevala, da se tebi enostavno ne more zgodi- ti. Toda še je čas. da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo .^e ti dokajšnje težave z denarjem. j On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprot-i nem piimeru kaj kmalu občutil vso težo tvojih nekda-- njih neodgovornih dejanj Pa tudi tvoja trenutna ro- manca ni ostala tako skrita, kot pa si si prizadeval... • STRELEC__ Ona Nepričakovan pripetljaj bo povzročil, da boš na nekatere ljubezenske zadeve gledala povsem dru- gače, kot pa doslej. Nad to .spremembo bodo začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem pa oseba, kiji bo vse to tudi namenjeno. On: Doživel boš izreden konec tedna, saj boš končno našel kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar pa ne poskušaj do konca vztrajati na svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo.; • KOZOROG_ Ona: Svoj prosti čas boš posvetila svojemu konjičku in zato nekoliko zanemarila svoje prijatelje, predvsem pa svojega partnerja, ki ti bo to le stežka odpustil. Koristilo bi vama krajše p^novanje v tujino. On Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal - in to upravičeno. • VODNAR_ Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazuješ, a si mu nikoli nisi upala približati. Ponudil ti bo povsem konkreten predlog, ki ga boš z veseljem spre- jela. Nekomu pa to vsekakor ne bo povšeči. On: Spoznal boš. da je za dober posel potrebno še kaj več. kot pa samo trdo delo. Še nihče se ni obogatil le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš prvi takšen primer. Razmisli raje malce drugače kot pa običajno. • RIBA_ Ona: Neka novica te bo presneto presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva. Družba čaka samo še nate. zato se poti-udi in izpelji svoj delež načrta. Nekdo te že dalj časa opazuje. On: Kar si iskal to si tudi našel. Vprašanje je le ali boš uspel nastalo situacijo tudi popolnoma izkoristiti, ali pa boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res škoda... Št.16 - 22. april 1993 3 MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Zadnjič smo se za hip pomu- dili pri nakitu, ki ga letos v ve- liki meri oblikujejo kamni ra- zličnih oblik, ban- in ne na- zadnje tudi kakovosti, danes pa si je naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik za osred- njo temo Modnega klepeta iz- brala pokrivala. hi v kalcršnem koli kramlja- nju o letošnjih modnih pokri- valih sploh ne smemo biti pre- več široki in pragmatični - mo- da se je namreč odločila, da želi spomladi in poleti na gla- vah žensk, ki kaj dajo na mod- ne zakonitosti, videti pred- vsem klobuke. A pri izbiri klobukov je mo- da spet takšna, kot smo je letos vajeni. Širokosrčno dopušča,, da si vsaka izbere klobuk, ki ji je najbolj povšeči. Od tistih najbolj ekstravagantnih, v vi- šino in širino dosegajočih osupljive mere, do umirjenih, skoraj malce sramežljivih lah- kih klobukov, ki se v barvi le- po ujemajo z ostalo garderobo. Za konec pa naj vas povabi- mo še k poslušanju Modnega klepeta na Radiu Celje, ki bo našo modno svetovalko Vlasto Cah-Žerovnik - tako kot smo vajeni - gostil zadnjo soboto v aprilu, to pa je že pojutriš- njim, 24. aprila. Takrat bo tudi priložnost, da pokličete v ra- dijski studio in povprašate vse tisto, kar vas v zvezi z modo še posebej zanima. Uredništvo Klobuk - protistrup za puščobnost! Morda bi kakšen spodrsljaj- ček letošnji »pokrivalni« modi le uspeli naprtiti, a v nobenem primeru ji ne moremo očitati stereotipnosti, saj je s svojim obujanjem spominov in no- stalgije za starimi časi prav očarljivo izvirna. Spominja nas na davna leta, ko si spo- dobno vzgojena dama ali go- spodična nista drznili hoditi po svetu brez klobuka na gla- vi, istočasno pa ne pozablja na tipično dinamiko sedanjosti... Klasični borsalino se je le- tošnjo pomlad in poletje »dvignil« do višine moškega cilindra, pa še krajce je razširil vse tja do oblike, kakršno so nosiU slavni mušketirji v 17. stoletju. Pravzaprav so legendami zgodovinski junaki močno ot)eležili modo pokrival - silno cenjeni so namreč tudi stilizirani Napoleonovi triro- gelniki, le da tokrat krasijo nežne ženske glave. Pa ne le krasijo, tudi ščitijo jih - pred soncem, pred nadležnimi po- gledi ... Kot nalašč v te namene je moda oblikovala klobuk iz la- nenega platna ali rafije z du- hovitimi, kot »ptičje strašilo« nacefranimi robovi. Manj po- gumne pa bodo gotovo najbolj navdušene nad lahkimi klobu- ki v barvni harmoniji z ostali- mi oblačili. Eno pomembnej- ših sporočil letošnje mode nas torej seznanja z dejstvom, da je najbolj učinkovit protistrup za puščobno monotonijo v gar- derobi - klobuk! VLASTA Anketno nagradno vprašanje: KATERA IZMED MODNIH DOLŽIN VAS NAJBOLJ NAVDU- ŠUJE - NAD KOLENI (MINI), DO KOLEN, DO SREDINE MEČ ALI DO GLEŽNJEV (MAXI)? Italijanska kuhinja Testenine že od starih Rimljanov Kdaj so začeli Italijani uži- vati testenine je zgodovinsko vprašanje, toda arheološke ra- ziskave kažejo, da so testenine zelo dobro poznali že stari Rimljani,okoli leta 400 pred Kristusom. Mnogi verjamejo, da so prinesli testenine v Itali- jo Etruščani. Kvaliteta testenin sicer niha od izdelovalca do izdelovalca, toda najboljše testenine vse- bujejo 13 odstotkov proteinov, vitamine, minerale in zelo ma- lo maščob. Čeprav imajo teste- nine zelo veliko ogljikovih hi- dratov, jim šele različne poliv- ke dajejo pravi čar. Najboljše testenine so nare- jene iz ostre moke, ki so jo Italijani uvažali iz Kanade. Ostra moka durum je ena iz- med najtrših mok in ko se iz- delujejo iz te moke testenine, se samo endosperm zina zme- lje v pšenični zdrob in le-ta .se z vodo zamesi v testo. Posušene testenine kot na primer špageti in dmge ceva- ste oblike, so značilne za jug Italije, medtem ko na severu delajo testenine z dodatkom svežih jajc. Najboljše so sveže narejene testenine. Za to ima- mo več načinov in sicer ročno ali s posebnimi strojčki, ki te- sto zmesijo in stisnejo skozi primerne modelčke. Iz moke, jajc, malo olja in soli pripravimo testo. Za štiri osebe potrebujemo: 300 g mo- ke, 2 do 3 jajca, ščepec soli in 2 do 3 žličke olja. Vse sestavi- ne naj imajo enako temperatu- ro. V moko, ki jo presejemo na desko, naredimo jamico, damo vanjo jajca, olje in sol in vse skupaj zgnetemo v kroglo. Gnetemo vsaj 10 minut, nakar pokrijemo z vlažno kipo, da počiva eno uro. Nato testo raz- valjamo čim bolj na tanko in jajčne krpe nekoliko posuši- mo, nakar jih razrežemo s ko- lescem v poljubne oblike. Re- zance razgrnemo na pomoka- nem prtiču m jih posušimo. Suše se naj toliko časa, dokler niso trdi. Pri pripravi testa za testeni- ne lahko uporabimo tudi ra- zlične barvilne pripomočke. Drobno se.sekljana in blanši- rana in v kašo spremenjena špinača daje izrazito zeleno barvo, z žafranom ali s pretla- čenimi paradižniki dobimo ra- zlične oranžne odtenke, sok rdeče pese pa obarva testenine temno rdeče. Ker vsebuje zele- njavna kaša več vode, moramo za pripravo testa dodati še ne- kaj moke. Pri pripravi testenin je po- membno tudi kuhanje, saj se testenine ne smejo nikoli raz- kuhati. Morajo biti prav čvrste in mehke, ne smejo imeti oku- sa po moki, v ustih moramo občutiti krepko jedro in mora- jo biti hkrati voljne. Tako sku- hanim testeninam pravimo »al dente«, kar pomeni, da .so čvr- ste na ugriz. Najokusnej.še so sveže skuhane testenine. Italijani postrežejo s teste- ninami na razhčne načine in ena oblika je s svežim surovim maslom in z naribanim sirom. Napolitanci jih uživajo z do- datkom paradižnikove mezge, drugod pa z raznimi mesnimi in zelenjavnimi omakami. Poznajo tudi številne polnjene testenine, kot so ravioli, torte- lini in kaneloni in manikoti. Tanki rezanci s parmezanom In surovim maslom Potrebujemo: 400 g rezan- cev, 75 g naribanega parmeza- na, 65 g surovega masla, malo naribanega muškatnega orešč- ka, malo sveže mletega popra in nekaj svežih šampinjonov za dekoracijo. Rezance skuhamo v veliki količini slane vode do primer- ne čvrstosti, nato jih hitro od- cedimo in stresemo v pogrelo posodo. Dodamo paimezan, muškalni orešček, poper in na kosmiče narezano surovo ma- slo. Vse dobro premešamo in tik pred serviranjem okrasimo z gobami, ki smo jih narezali na tanke lističe. Zraven po- strežemo mesno omako in ko- zarec dobrega domačega vina. SvedrčkI z omako In gnjatjo Potrebujemo: 400 g svedrč- kov, 100 g gnjati brez maščob- nega roba, 4 šalotke, strok čes- na, 2 žlici masla, osminko litra vroče mesne juhe, kozarček ki- sle smetane, rumenjak in žlico sesekljanega drobnjaka. Gnjat narežemo na ozke tra- kove, šalotke in česen olupimo in zelo drobno sesekljamo. Maslo razpustimo in v njem steklasto prepražimo seseklja- ne šalotke in če.sen ter dodamo gnjat. Prilijemo mesno juho in vse skupaj za\remo. Prirtiej mo kislo smetano m pustj^ da omaka nekoliko po\. Medlem skuhamo svedj^ v veliki količini slane vo. Rumenjak stepemo in dodaj žlico omake in s tem zgostij omako. Svedrčke odcedin jih stresemo s pogreto poso in polijemo z omako. Vse ^ bro premešamo, jih polresei s sesekljanim drobnjakom, pa tega nimamo, velja ti sveža bazilika ali pelerj Zraven ponudimo solato, smo jo pripravili iz koleščl čebule in na tanko narezam sira in črnih oliv. • Prihodnjič: Antipa kmetijski nasvet Še Je čas za obnovo travne ruše Zaradi lanske poletne in le- tošnje zimske suše je travna ruša precej razredčena. Da ohranimo enako kvaliteto kr- me, moramo vsejati oz. doseja- ti določeno tra\'no deteljno se- me. Na tra\'niku si oglejte, ka- tere trave ali detelje primanj- kuje, in potem tiste dosejte. Če pa je travnik res redek in ne bi imeli nič pridelka, trav- nik preorjite ali prebrana j te in na novo posejte travno detelj- no mešanico. Glede na svoje zahteve jih lahko sestavite sa- mi ali pa vzamete mešanico, ki je že pripravljena (mešanica iz Semenarne - travnik II, TDM 1, TDM 2, TDM 3). Priprava površine za vsetev: -prebranamo oz. pograbimo (veliko ostankov hlevskega gnoja, suhe trave, plevelov, mahu,...) - vsejemo določene trave in de- telje (trpežna ljuljka-8 kg/ha in bela detelja-2 kg/ha) - setveno gnojenje-50 kg/ha N in 90 kg/ha P2O5 in 140 kg/ ha K2O - rednodognojevanje40-60kg/ ha N - valjanje-tlačenje(vsejanopo- vršino moramo obvezno potla- čiti zato, da pride seme mimo rastoče trave do zemlje in bo bolje kalilo). Tlačimo lahko na različne načine, in sicer z živi- no, s cevjo, s traktorjem, s hojo ali kako drugače. -približno štirinajst dni po vsejavanju je priporočljivo po- kositi travno rušo, da ne bi za- dušila rahlih mladih se- jančkov. Priprava tal in setev TDM: - klasična obdelava tal z ora- njem in brananjem - priprava tal z uporabo freze - uporaba herbicida glifosata (roundup, boom efect, herba- top, cikodor) in po 3 tednih površino prebranamo ali pre- orjemo in sejemo travno de- teljno seme. -setveno gnojenje in redno dognojevanje je enako kot pri vsejavanju - varovalni posevek je pri spo- mladanski setvi obvezen, in si- cer 90 kg/ha jarega ječmena ali 30-40 kg/ha ovsa oz. za 1-2 letni travnik uporabimo 5-10 kg/ha mnogocvetne ljuljke - valjanje-tlačenje(majhnepo- vršine, kjer smo izkopali ple- vel, lahko pohodimo, povalja- mo s cevjo, z gumami,...). Setev metuljnic: Agrotehnika priprave tal ter setev je enaka kot za setev travno-deteljnih mešanic. Za trpežnost metuljnic (detelje in lucema) je izredno pomemben čas prve košnje po setvi. F*i-va košnja mora biti opravljena v času polnega cvetenja me- tuljnice tudi na račun kvalite- te krme. TATJANA PEVEC dipl. inž. kmet. Št.16 - 22. april 1993 !33 CelJe potrošnikova samopostrež- pa trgovina Soča v Stanetovi j4 in diskont na Cankarjevi J sta ob sobotah odprta do j7.ure, slednji je odprl tudi ob pedeljah od 8. do 12. ure. Ob pedeljah so od Polrošnikovih jrgovin od 7.30 do 11. ure od- prte naslednje prodajalne: ži- vilski oddelek v blagovnici flova vas, markeli na Ljub- ljanski cesti. Dolgem polju, zgornji Hudinji, Vojniku, Što- rah in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, 'pod gradom, Trnovljah, Te- tiarjah, Frankolovem, na Sve- tini, na Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni dolini, Skofji vasi in Novi cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt ludi kiosk pri celjski bolnišnici in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprle na- slednje prodajalne kruha: gtručko, Ado in Pekarno v Šlorah ob sobotah od 7. do I3.uret Štručka je odprta tudi ]od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa je odprt ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7,do 15. ure, ob nedeljah pa od 9, do 12. ure. Od Cenlrovih prodajaln so ob sobotah od 7.30 do 15. ure odprle samopostrežne trgovi- ne: Center, Rio, Otok, Voglaj- na, Logarska, Sedmica, Soli- darnost in Ložnica. Diskont la Ljubljanski cesti 52 je od- prt od 7.30 do 16. ure, nakupni center Lava pa od 7. do 15. ure. Ob nedeljah je od 8. do 12. ure Ddprla poslovalnica Ložnica la Ljubljanski 52. Ob sobotah od 7. do 14. ure n ob nedeljah od 7. do 11. ure lam je na voljo celjska tržnica. I ^ Rimljanki na Savinovi 3 je ;sako soboto od 6. do 13. ure in nedeljo, od 7. do 11. ure odprla Pekarna in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je nji- hova Mesnica odprla od 7. do 12. ure. Vsak dan ter ob sobo- tah, nedeljah in praznikih je od 7. do 23. ure odprla trgovi- na Dragstor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici je odprl vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob nedeljah in praz- nikih pa od 8. do 22. ure, trgo- vina Figec v Šlorah je ob sobo- tah odprta od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb na ■ Teharjah je ob sobotah odprla od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, mini market Če- belica v Novi vasi je odprt ob sobotah in nedeljah od 8. do 121. ure, odprla pa je tudi trgo- vina Nadi v Smarjeli pri Celju in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. Od 7.30 do 15.ure je ob so- botah odprta tudi Mercatorje- va trgovina na Hudinji, kupu- jete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju, in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprli sla trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Odprl je ludi di- skont Komi ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure, Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman. Šentjur Ob sobotah od 7.do 12.ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprla Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprl živil- ski oddelek Blagovnice Resev- na, prodajalne Lipe Šentjur so ob sobotah odprte od 7.do 12. ure, ob nedeljah pa proda- jalne v Gorici pri Slivnici, Pre- vorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure. V centru Šentjurja je odprla tudi prodajalna Kiuhek in si- cer ob sobotah od 7.30 do 17., ob nedeljah pa od 8. do 18. ure ter prodajalna Močnik v Vrb- nem pri Šentjurju v soboto od 8. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.30. Žalec Savinjski magazin Žalec ima ob nedeljah od 8. do 12. ure odprle naslednje Irgo- vine: blagovnice Savinjka Ža- lec, Šempeter, Polzela in Pre- bold ter samopostrežbe Can- karjeva Žalec, Vransko, Pire- šica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob sobotah in nedeljah odprla non-stop od 7. do 22. ure, market Eni pa ob so- botah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova poslo- valnica Marelica v Preboldu je ob nedeljah odprla od 7.30 do 11. ure, Minimarket Špela v ulici Florjana Pohlina 3 v Žalcu je ob sobotah odprt od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempetru v Savinjski dolini pa ob sobotah od 8. do 13. ob nedeljah pa od 9. do 12. ure.ure Mozirje Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežurna Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. Velenje v mesecu februarju je odprt Market Velenje in sicer ob so- botah od 7. do 19. in ob nede- ljah od 8. do 11. ure. Odprla je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah sta odprta Merxov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah. Odprt je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so de- žurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. V Rogaški Slatini je v.sako nedeljo od 8. do 11. ure izmenično odprl Market Ra- lanska vas ali Piehrana, prav tako pa so odprli gostinski obrali Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 aU 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- la redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: V Mozirju je organizi- rano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambu- lanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Na- zarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mo- zirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba ludi v Bistrici ob Solli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni ambulantni de- lovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno de- žurstvo pa je organizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711-251. DEŽURSTVA 1 LEKARN , I CELJE: Redni delovni čas Lekarne na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobo- tah od 7.do 13.. od 13.ure da- lje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizira- no neprekinjeno dežurstvo. Enako velja ludi za praznike. ŠENTJUR: Redni delovni čas lekarne je od 7. do 18.ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. LAŠKO: Lekarna je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Redni delovni čas je od 7. do 19. ure, ob sobo- tah pa je lekarna odprta od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE je med tednom odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob so- botah od 7.30 do 13.ure, ob nedeljah pa redno dežurstvo traja od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo organizi- rano dežurstvo, z enoumo pre- kinitvijo od 12. do 13. ure. ŠMARJE PRI JELŠAH: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 18.30 ure, ob so- botah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo pa je lekarna dežurna od 8. do 11. ure. Celje V celjski porodnišnici se je pretekli teden rodilo 33 deč- kov in 56 deklic. Celje Poročilo se je 6 parov od te- ga: Roman GRAD iz Zadobro- ve in Saška KOKOT iz Celja, Matej KOŠENINA iz Celja in Saša LEMUT iz Košnice, Mar- tin DIVJAK iz Ogorevca in Je- rica LAHARNER iz Razgorja ter Mitja TELiC iz Celja in Barbara TERGLAV iz Velenja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Mirko BOR- ŠIČ iz Brezne gore in Marjana HUBLER iz Ralanske vasi ter Branimir BORŠIČ iz Grletinec in Blanka MAJCENIČ iz Ro- gaške Slatine. Žalec Poročili so se: Matjaž GOR- ŠEK iz Petrove in Alenka KAJTNA iz Arje vasi, Franc GROBLER iz Miklavža pri Ta- boru in Tatjana PIKELJ iz Je- ronima, Boštjan BELE iz Le- tuša in Saša MANDELC iz Re- čice ob Paki, Branko KOŠAR iz Dobja in Vida REHER iz Kasaz ter Uroš ZUPANC iz Vranskega ter Melita PLA- SKAN iz Malih Braslovč. Celje Umrli so: Martin DEŽE- LAK, 82 let iz Vrha nad La- škim, Viktor NOVAK, 62 let iz Levca, Ana KOZJEK, 76 let iz Pokleka pri Podsredi, Jožef OCVIRK, 61 let iz Sevnice, Le- opold PŠENIČNIK, 64 let iz Loč pri Poljčanah, Marija RO- ŽANC. 83 let iz Tabora, Mar- jan UTRANKAH, 49 let iz Šempetra, RozaUja DOBER- ŠEK, 68 let iz Štor, Franc GERM, 80 let iz Slovenskih Konjic, Vinko TRBOVC, 82 let iz Loga pri Vrhovem, Marija VRBEK, 77 let iz Ivence, Kon- rad PREVORŠEK, 85 let iz ARclina, Jože KOVACIČ, 71. let iz Rogaške Slatine, Danica BELINA, 44 let iz Velike Pire- šice, Marija M.\RINC, 80 let iz Celja, Jože SKALIČKI, 60 let iz Velenja, Janez KRUMPAČ- NIK, 83 let iz Rečice ob Savi- nji, Karolina MUSEC, 71 let iz Šmarja pri Jelšah, Jakob TI- LINGER. 79 let iz Štor, Rudolf JELOVNIK, 81 let iz Migojnic, Elizabeta VELENŠEK, 87 let iz Zadobrove, Vinko ZALO- KAR. 63 let iz Žalca, Helena MLAKAR, 70 let iz Celja, Ve- ronika DOBOVŠEK, 65 let iz Celja, Veronika DOBOVŠEK, 65 let iz Boštanja, Gojko LA- ZAREVIC, 67 let iz Celja, Ma- rija KADENŠEK, 81 let iz Ro- gatca, Ana PIRŠIČ, 80 let iz' Celja, Ivan KOŠIR, 71 let iz Celja, Adolf POLENŠEK, 87 let iz Šentjurja pri Celju, Dra- go KRALJ, 54 let iz Latkove vasi, Martin ZAPUŠEK, 73 let iz Šentjurja pri Celju, Ana PEČNIK, 89 let iz Celja, Ana KALŠNIK, 89 let iz Celja, Ro- zalija NAREKS, 77 let iz Ce- lja, Jožef KRAJNC, 59 let iz Gotovelj, Rozalija NAREKS, 77 let iz Celja, Julijana ŠMID, 81 let iz Polane, Maks KORT- NIK, 52 let iz Šmihela nad Mozirjem, Marija OPREŠNIK, 92 let iz Celja, Franc MIRNIK, 72 let iz Prožinske vasi, Fran- čiška DIMEC, 66 let iz Vrbja, Terezija SODERŽNIK, 74 let iz Slovenskih Konjic, Janez VOLK, 54 let iz Babne gore, Egidij PODGRAJŠEK, 49 let iz Križevcev in Marija SLATI- NJEK, 101 leto iz Vojnika. Šentjur pri Celju UmrU so: Marija ČRETNIK, 80 let iz Proseniškega, Marija MAZEJ, 81 let iz Slivnice, Franc KOLAR, 59 let iz Stra- ške gorce in Rudolf BUDNA, 80 let iz Podloga. Velenje UmrU so: Marija GRABEN- ŠEK, 80 let iz Velenja, Marijan STOPAJNIK, 42 let iz Starega trga, Milan ZABAVNIK, 63 let iz Latkove vasi, Franc ROČ- NIK, 86 let iz Savine, Micika DOBOVIČNIK, 85 let iz Vele- nja, Kazimir ROTAR, 61 let iz Liboj, Gašper MIKLAVŽINA, 65 let iz Hrastovca, Anton FLIS, 63 let iz Vin in Jože LU- ZAR, 31 let iz Velenja. Žalec Umrli so: Marija OGRADI, 70 let iz Latkove vasi, Julijana ŠTIFTER, 85 let iz Stopnika, Vida HOČEVAR, 88 let iz Ce- lja, Terezija ČULK, 70 let iz Podvrha, Kari HAJNŠEK, 77 let iz Rakovelj, Ana KORO- ŠEC, 62 let iz Celja, Josip PA- INKRET, 65 let iz Zaloga pri Šempetru, Matilda OBLAK, 73 let iz Zabukovice in Marija ŠKAPIN, 61 let iz Šempetra v Savinjski dolini. SIcuta je ilražja če boste te dni obiskali celj- sko tržnico, boste prijetno pre- senečeni, kako pobae so stojni- ce. Zelo veliko je solate vseh vrst, glavnata je od 200 do 300 tolarjev, endivja od 120 do 150, majniška od 200 do 250, berivka je nekoliko dražja in stane od 500 do 600 tolarjev, radič od 180 do 300, regrat je po 150 do 250, motovileč pa je tudi že bolj dostopen s ceno od 300 do 500 tolarjev za kilo- gram. Cene iz tedna v leden kar precej nihajo, zato je po- gled v tabelo več kot zanimiv. Velja še omeniti, da se je po dolgem času nekoliko podraži- la skuta. Po novem boste za kilogram domače skute odšteli 260 tolarjev. Celjska tržnica kg/SIT cvetača 150-170 česen 350-500 čebula 50-60 nova čebula 170-200 fižol v zrnju 150-300 krompir 40-60 korenje 90-120 peteršilj 500 paprika 200-250 por 150-200 špinača 400-500 pesa 80 paradižnik 100-250 hren 300 zelena 250 kislo zelje 150 presno 100-120 kisla repa 150 ohrovt 120-150 ananas 170 jagode 600 banane 70-120 jabolka 40-60 hruške 60-80 grozdje 400 pomaranče 50-70 kivi 90-130 mandarine 70-120 limone 80-100 suhe slive 250-300 fige 350-400 celi orehi 250-350 orehi - jedrca ^ 650-700 maslo 300 smetana 200 jajca 10-18 bučno olje (11) 430 zaklani piščanci 350 zaklane kokoši 330 med 320 šampinjoni 400 POLUKS d.o.o. CELJE Ul. 29. novembra 16, Celje, tel. 061 21-352, int. 38-62 objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALISTA za samostojno delo pri prodaji av- tomobilov Pogoji: Ekonomist s predizobrazbo eko- nomski tehnik, do 10 letne delov- ne izkušnje pri prodaji avtomo- bilov. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmeseč- nim poskusnim delom. Od kandi- datov pričakujemo, da imajo or- ganizacijske sposobnosti za sa- mostojno delo, da so komunika- tivni in prilagodljivi, ter da obvla- dajo dela v zvezi s prodajo avto- mobilov. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v 8. dneh po objavi na naš naslov. Upoštevali bomo samo popolne vloge. VETERINARSKA DEŽURSTVA , Hilfin.....................................iiiiiiiiiniinnnniiniinnnonrinnnnMnnifirfinnnnffnrfinflnfiinnnii-nnflriiniiiiinnMnnn^inniiffifiiinrnr-niir-^fT^ffl^^^ VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od ''•do 15.ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja \' času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na Veterinarski postaji; 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas Veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu ledna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: ''14-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas Veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, ^edna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 25. aprila bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841- '69, od ponedeljka, 26. aprila dalje pa bo dežural dr. vet. med- • Ciril Kralj, telefon 841-410. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni ^elovm čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure ^0 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo, ^d jutri, petka, 23. aprila dalje bo dežural dr. vet. med. Marjan ^rešček, telefon 741-660. Št. 16 - 22. april 1993 3^ št.16 - 22. april 1993 35 Št.16 - 22. april 1993 I3f št.16 - 22. april 1993 37 Št.16 - 22. april 1993 i3 Št.16 - 22. april 1993 !9 Št.16 - 22. april 1993 14 TRAČ-nice Ustavite lionie! Velenjska vlada očitno dr- ži svojo obljubo, da bo sku- šala preko medijev čimbolj predstaviti probleme v obči- ni. Skupščina v četrtek, seja vlade v petek, obisk Milana Kučana v soboto, šc enkrat seja vlade v torek, nadalje- vanje skupščine v četrtek, nova seja vlade v petek... Kar je preveč, je preveč, od- ločno zatrjujemo. Spomlailansl(o čiščenje za preiiseilnli(a Pred obiskom Milana Ku- čana v Velenju so v občinski stavbi tako temeljito počisti- li, da so nato celo soboto zra- čili in sprejali. Ugotavljamo, da tudi najbolj občutljivi no- ski niso zavohali sveže bar- ve, seveda pa je bilo kar ne- kaj vrat pod ključem. Da jih ja ne bi kdo odprl! izvršniit vM. župana Ugibanjem, kako sc bo razpletla drama Mozirje brez župana, ni videti konca. Iz uredništva TRAČ-nic po- nujamo idealno rešitev: Mo- zirjani naj skupščinski po- slovnik spremenijo tako, da bo lahko občinski izvršnik funkcijo župana opravljal kot v.d. Z odstopi ne bi bilo več težav do konca mandata, saj izvršnik Alfred Božič ni- kakor ne bo odstopil, odsta- viti pa ga skupščinski po- slanci očitno tudi niso spo- sobni Črna Usta Pred dnevi so se šentjurski poslanci hudovali nad kole- gi, ki jim sprejemanje občin- skega proračuna ni bilo pre- več mar. Posledica takratne nesklepčnosti je črna lista od (oziroma pri)sotnosti po- slancev za vseh 27 zasedanj nazaj. Naj sc ve - z največ izostanki krepko vodi Rajko Erjavec, ki seje udeleževal le vsakega petega zasedanja, ^ približno polovico skupščin- skih zborov pa so preskočili Mirjan Bevc, Branko Hus, Anton Komcl, Milan Agrež, Stanislav Zatler, Jani Žni- dar in Franc Vengust. Kdo ve, zakaj Martin Čret- nik in Ivan Pevec nista nikoli manjkala? .. .da bo šentjursko-konj ški sindrom, ki že dolgo i več kakšna posebna novoj v kratkem dobil svoje nad; Ijevanje. Konjiški župan J; že Baraga se menda priprav Ija na odstop, toda šele p sprejetju občinskega pror; čuna in košakarskih kvali^ kacijah za evropsko prve^ stvo. In šušlja se*tudi, ^ šentjurski izvršnik Ladisl^ Grdina topogledno noče za| stajati in je tudi že začel oj števati dneve do odstop Številka sploh ni tako v soka. ...da so nekateri nedej sko predstavo Hair v cel skem Golovcu vzeli čisto d( besedno. No, odlični glasbi niki, pevci in plesalci so tui tistim s plešastimi glavai pripravili skoraj tri ure uži ka, las pa jim seveda ni; mogli povrniti. A za Marl Brezigarja, predsednic upravnega odbora podjetj gostitelja newyorških otrc cvetja vemo, da v dvorat Golovec ni prišel iskat la Zakaj neki - je že bolje, da brez njih, kot pa da bi ; vsak dan jezil, kako ti sivui NAJ MUZIKANTI POVEDO Delali, igrali, plesali in se lepo imeli »Včasih je bilo veliko lepih deklet in vese- lic, da se je bilo prav prijetno zavrteti ob taktih domače muzike. Ampak jaz pravim, oženit se - to je loterija. Če čez plot skočiš, pa je konec veselice,« pove Marko Šmit, eden od bratov iz složne, muzikantske dru- žine iz Gračnice. Svoj ansambel so trije bratje imeli že leta 1925 in če bi takrat poznali radio, gramofon in TV bi ljudje morda govorili o Šmitovih in ne o Avsenikovih bratih. Sami so skladali skladbe in prevandrali (prepcšačili) ogrom- no krajev, kjer se je kaj veselega dogajalo. »Ni nam šlo za denar, ampak zato, da bi bili ljudje, ki so takrat morali trdo delati, zadovoljni in se vsi skupaj lepo imeli. Doma smo imeli grunt in mi smo igrali pod jabla- no, ostali pa so na njivi motivirano delali in bili zadovoljni. Velikokrat je tudi direktor v prvi državni tovarni pet v Rimskih Topli- cah, kjer nas je bilo zaposlenih preko 100 delavcev, dodal kakšen dinar na plačo, da smo tudi v kolektivu napravili vzdušje. V Rimskih Toplicah so imeli že leta 1927 plesno šolo, kjer smo se učili tango, charle- ston in foxtrot. Gramofonov ni bilo, smo pa bili Šmitovi >pjebi< s svojo muziko. Moderne plese smo plesali kar na naše polke in valčke. Če pa je bil postni čas, smo se trdno držali krščanskih načel in takrat nismo igrali. En- krat, ko smo igrali na pustni torek v Zid nem mostu in ko jc bilo na plesišču iz u v uro več ljudi, nas jc kar pot oblival, I smo videli da ob polnoči ne bomo mo| končati, ker bi nas ljudje sicer linčali. Ar pak pet minut pred polnočjo je >crknil elektrika in bili smo rešeni. Toda druj jutro je bratu, ki je sicer igral gosli, odtrga tri prste na roki in mislil sem že, da je kon z nami. Pa se je le ta v dveh mesecih nau( prijemov z levo roko in lahko smo igrž naprej. Še danes me ljudje ustavljajo ugotavljajo, kako lepo je bilo takrat, ko sD igrali Smitovi bratje. Nihče od nas se i ženil, tudi jaz ne in iskreno vam povem, ( mi ni žal.« Marko Smit pri svojih 85 letih še vedJ igra. Vsako jutro ob 6.30 zaigra na harmor ko budnico v domu starejših občanov v Lo pri Radečah, kamor se je lani preselil skup s svojima 94-letnima sestrama. Skupaj ve krat pripravijo tudi kulturni progra v kraju. Rad potegne iz kovčka stare gosli se spomni kakšne stare melodije. In če niD instrumenta v roki, sliši pa poskočno gla bo, mu noge kar same zaplešejo. Tudi v ij mu foxtrota. »Ampak punc, ki bi zaplesale, pa ni ' toliko!« pove ob slovesu eden od ŠmitO bratov. Ena iz Maritovega rol(ava Prijatelja - Savinjčana sta se zopet sreč» po dvajsetih letih. Zmenila sta sc, da grd na pijačo v bližnjo gostilno in eden od nji je takoj opomnil drugega:. »Samo ne poz^ Zadnjič sem jaz plačal.« EDI MASN£ STRAN(KA) SALJIVGEV Kako izgleda poročna noč nam je opisala Mira Lah iz Srževice 10, 63232 Ponikva. Za to šalo ste poslali največ kuponov in med tistimi, ki ste glasovali za šalo tedna smo izžrebali še Matejo Baumkirhcr iz Brda 4 d, 63225 Planina pri Sevnici. Obe prejmeta čestitko na Radiu Celje in kaseto. Nekaj več prostora bomo stranki šaljivcev namenili v najnovejši Petici, ki bo izšla naslednji teden,-. ......___^....._ ^ ... ^__ Šala tetina Poročna noč Zvečer po poroki odide ne- vesta v posteljo, ženin pa se nasloni na odprto okno in gleda v noč. Nevesta ženinu: »Zakaj ne greš v posteljo?« »So mi rekli, da je prva poročna noč najlepša, pa bi si jo rad ogledal« Dve retiovnici Razburjenje v ženskem samostanu. Dva mladeniča sta se pretihotapila v samostan in nadlegovala dve redovnici. V temi zakriči prva: »Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo...« »Bodi takoj tiho,« se z drugega konca oglasi druga njena kolegica. »Moj ve...« On in ona »Na rokah vas bom nosil vse življenje!« »Kaj, ali nimate avtomobila?« Pri url zgotiovine Učitelj graja učenec: »Nič se ne učite, nič ne znate, niti osnov...« Učenec ga vpraša: »Me pa- prav zanima, kakšnega učitelja ste imeli vi?« izgovor "Ali veš dragi, da naš sosed poljubi svojo ženo vsako jutro, ko gre v službo? Zakaj tudi ti ne narediš tako?« »Ampak dragu, saj tisto žensko komaj na- videz poznam." Učiteljica vpraša »Janezek povej. Če sc ustreliš v glavo, kaj je to: uboj ali umor?« »Strel v prazno, tovarišica.« Fant za zgleti »Imate otroke?« »Imam, enega.« »Se je navadil kaditi?« »Kje neki! Cigarete se nikoli še dotaknil ni.« »Pije? Hodi v kavarno?« »Niti v sanjah ne.« »Hodi pozno spat?« » Ne, res ne. Po jedi gre takoj v posteljo.« »Čestitam! In koliko je star?« »Dva meseca, gospod.« Šale za današnjo stran so prispevali: Ani POL- ŠAK iz Hrastja v Loki pri Žusmu, Milica MAVHOVO iz Vitanja, Olga DEČMAN iz Po- nikve, Ljudmila GOTAR iz Laškega, Barbara BRINAR iz Celja in Helena BEZGOVŠEK iz Laškega.